gorenjelnformator Ust za obveščanje delavcev Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnja, Commerce, Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli, DS Informatika in organizacija Leto XXI Titovo Velenje, 25. februarja 1987 gorenje Odlikovanja delavcem Gorenja V petek, 27. februarja bo ob 16. uri v domu kulture v Titovem Velenju svečana seja delavskega sveta sozda Gorenje, na kateri bodo 79 delavcem Gorenja podelili odlikovanja predsedstva SFRJ za njihov prispevek pri dosedanji sanaciji Gorenja. Odlikovanja bo podelil Lojze Briški, član predsedstva SR Slovenije. 31 naših sodelavcev pa bo prejelo tudi priznanja sozda Gorenje Na kratko... V petek, 20 februarja so Gorenje v Titovem Velenju obiskali glavni in odgovorni uredniki sredstev javnega obveščanja v Sloveniji. V kratkem razgovoru s predsednikom poslovodnega odbora Gorenja sozd Hermanom Rigelnikom in njegovimi sodelavci so se seznanili z rezultati našega gospodarjenja v minulem in načrti za prihodnje leto ter s predvidenimi srednjeročnimi naložbami za uresničevanje naše razvojne sanacije. Ogledali pa so si tudi proizvodnjo v Gorenju Procesna oprema. gorenjeprneesoDi ©piremu Obnova strojne linije Delavci obrata generalnih popravil delovne organizacije Gorenje Procesna oprema so uspešno obnovili še tretjo strojno linijo za prečni razrez pločevine v prirezovalnici tozda Pralno—pomivalna tehnika. Izboljšana kakovost. humanizacija dela, druge izboljšave. V tozdu Pralno—pomivalna tehnika so pred novim letom naročili obnovo tretje Saron-ni linije za prečni razrez pločevine. Naročilo so v manj kot mesecu in pol izpolnili v obratu generalnih popravil delovne'organizacije Gorenje Procesna oprema. Ker gre za ponovno J ep delovni uspeh, je prav, da o tem poročamo tudi v Informatorju. Pri obnovi celotne naprave so domači strokovnjaki izkoristili vse znanje in tudi bogate izkušnje z dosedanjimi podobnimi deli. Celotna linija ima nekaj novih naprav, ki omogočajo boljši izkoristek, kakovost je prav tako izboljšana. Poleg nove krmilne omare, ki je izdelana z lastnim znanjem, so vgradili še avtomatsko zlagalno napravo za poravnavanje formatov pločevine. Odpadel je tudi ročni transport, saj so namestili še dodatno transportno napravo. Med pomembnejšimi izboljšavami pa je tudi miza za dušenje udarcev pločevine, kar so dosegli z oblogo iz filca. ..Proizvodnja zahteva kratke roke za podobna naročila. Tako moramo takšnja opravila sprejeti z vso odgovornostjo, se nanje dobro pripraviti. Včasih moramo kar krepko delati, tudi v podaljšanem času. Pa vendar smo tudi to naročilo opravili v predvidenem času, naprava je preizkušena in dosegajo že dobre rezultate," je povedal konstruktor naprave Anton Mandelc. Da je naprava za prečni razrez pločevine solidno obnovljena in deluje brezhibno, je potrdil tudi strojnik na tej napravi Stanko Jurko. Devet-nasto leto je že v Gorenju, polnih petnajst let pa je strojnik na liniji za prečni razrez pločevine, h) gorenjegospedJorpča aparata pogled r prihodnost Še naprej enotno k uresničevanju ciljev Prejšnji torek so se na letni seji sestali delegati koordinacijskega odbora sindikata sozda Gorenje. Seje sta se udeležila predsednik Zveznega odbora sindikata in sekretar Republiškega odbora sindikata kovinskopredelovalne in elektroindustije Slavko Uršič in Dušan Rovanšek, sekretar medobčinskega sveta Zveze sindikatov Celje Franc Vrbnjak, predsednik in sekretar velenjskega sindikalnega sveta Ciril Grebenšek in Roman Jurič ter predstavnika sindikalne konference delovne organizacije Iskra Delta. V pozdravnem pismu sta konferenci zaželela uspešno delo člana Predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Orožen in Andjelko Veljič. Delegati so obravnavali in sprejeli poročilo o delu koordinacijskega odbora, sprejeli v obravnavi dopolnjen program dela za letošnje leto, finančno poročilo za lansko in finančni načrt za letošnje leto, pravila o organiziranosti in delovanju konference zveze sindikatov sozda Gorenje, koordinacijski odbor so preimenovali v konferenco in za namestnika predsednika konference izvolili Danila Krapca iz delovne organizacije Gorenje Varstroj. Na konferenci so obravnavali in sprejeli informacijo o uresničevanju sanacije velenjskega dela sozda, oceno poslovanja v letu 1986 in načrt za letošnje leto, predloge sprememb samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov sozda in pobudo u ureditvi vprašanj delavskega turizma v sozdu. Predsednik Zveznega odbora sindikata kovinskopredelovalne in elektroindustrije Jugoslavije Slavko Uršič je pohvalil prizadevanja sindikata in delavcev Gorenja v naporih za sanacijo razmer in pogumna razvojna hotenja, ki so znana vsej jugoslovanski skupnosti. Delovni uspehi Gorenja v zadnjem času, kot je dejal Slavko Uršič, vsem dvomljivcem prepričljivo dokazujejo, da se je z znanjem in prizadevnim delom mogoče izkopati iz težav. Spremljanje sancije in razvoja Gorenja bo zelo pomembna sindikalna naloga tudi v prihodnje, zato mora sindikat nenehno negovati vzdušje ustvarjalnosti in podpirati ločevanje dela od nedela, nagrajevanje po delu, ki pa ne sme biti prepuščeno igri okoliščin, kje kdo dela, temveč kaj in kako dela. Temu mnenju se je pridružil tudi sekretar medobčinskega sveta Zveze sindikatov Celje Franc Vrbnjak, ki je posebej poudaril, da je socialna varnost delavcev najpomembnejša sila pri uresničevanju prihodnjih nalog. Konferenca je sprejela informacijo o izvajanju sanacije in se obvezala skrbeti za enotna in skupna prizadevanja pri doseganju zastavljenih ciljev v letu 1987, ciljev dolgoročne razvojne sanacije in zagotavljanje socialne varnosti delavcev, delovnih invalidov in izboljšanje proizvodnih delovnih pogojev. Konferenca se je pozitivno opredelila do predlaganih sprememb sporazuma o združevanju dela in sredstev za izvajanje razvojnih programov. Posebna pozornost je veljala pobudi za združevanje sredstev za ustrezno reševanje delavskega turizma, saj je konferenca ugotovila, da posamezne članice same težje rešujejo in obvladujejo to problematiko. Zato tudi pobuda konference za združevanje dela regresa za razširitev počitniških zmogljivosti, izdelavo enotnega načina koriščenja kot tudi dolgoročnega koncepta razvoja delavskega turizma v sozdu Gorenje. O tej pobudi naj bi tvorno razpravljale vse osnovne organizacije sindikata sozda Gorenje. dz Za še boljše gospodarjenje Lnaskoletna proizvodnja v tozdu Kondenzatorji Rogatec je potekala brez posebnih težav in zastojev, kar je prispevalo k zadovoljivi oskrbi Gorenjevih temeljnih organizacij z njihovimi izdelki. Poprečno je bilo zaposlenih 223 delavcev, ki so opravili 394.937 efektivnih ur, kar je v primerjavi z letom prej povečanje za 24 odstotkov, 1 7.662 so opravili nadur, povečanje števila izostankov z dela v primerjavi z letom poprej je 60 odstotno, od tega bolniških izostankov kar za 169 odstot- kov, kar je porušilo načrtovano izkoriščenost delovnega časa. ..Razlog za takšen odstotek odsotnosti je precejšnje povečanje proizvodnje sredi in pa konec leta, kar je vplivalo na povečanje nadur oziroma bolniške. V kraju nimamo celovito rešenega zdravstvenega varstva, saj se v zdravstveni ustanovi kadri pogosto menjavajo," je dejal vodja tozda Kondenzatorji Josip Kunej. V drugem tromesečju je stekla montaža termostata 090 B v Bistrici ob Sotli, kjer so v enoizmenskem delu zaposlili 30 delavcev, decembra so v Rogatec prestavili izdelavo cevnega izparilnika. Ob rdečem praporu Na nedavnem 17. srečanju samoupravljalcev Rdeči prapor v Kragujevcu je med udeleženci posebej odmevala razprava predstavnika Gorenja. V 32-članski delegaciji SR Slovenije je bil delavcev Gorenja Jure Vaupot, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije Gorenje Gospi-dinjski aparati in tehnični vodja tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika. Sodeloval je v delu 180-član-ske komisije za samoupravno organiziranje, kjer je bilo kar 61 razpravljalcev. Čeprav je bila razprava našega predstavnika na vrsti šele ob koncu urnika prvega delovnega dne, ko običajno upada število udeležencev, jo je spremljalo veliko delegatov, med katerimi je bila tudi predsednica Zveze sindikatov Jugoslavije. „Naša razprava Integralni projekt obnove Gorenja in poseben prispevek k uvodu dokumenta Rdečega prapora, se je razlikovala od drugih, ker je predstavila konkretne dosežke, ki so jih ustvarili delavci Gorenja v sodelovanju s strokovnjaki iz vse republike. Bila je resnično vsebinski oris prehojene poti od analize stanja, ki je pripeljalo v krizo, preko izdelave podprojektov in projektov za reševanje problemov posameznih področij," pravi Jure Vaupot. Pomen razprave našega predstavnika je poudaril predsedujoči komisije, ki je na začetku dela komisije naslednji dan razpravljalce pozval k tvorni in ustvarjalni razpravi po vzorcu razpravlja Ica iz Gorenja. „Bilo je še več dobrih in kakovostnih razprav," meni Jure Vaupot, „bile pa so tudi takšne, ki ne sodijo na zbor, kjer teče beseda o ustvarjalnem združenem delu. Pomemben del vsebine naše razprave je bil vključen tudi v končne sklepe in stališča komisije in seveda celotnega srečanja Rdeči prapor," poudarja Jure Vaupot. Tudi zaključek razprave našega sodelavca je vsebinsko opredeljen kot osrednja ugotovitev komisije in sicer, da se delovne organizacije ustanavljajo, organizirajo in nadalje združujejo zaradi vsebine in ekonomskih oziroma gospodarskih vidikov, ne pa zaradi aktualnosti združevanja, in „da je v Gorenju in drugih kolektivih prisotna velika požrtvovalnost in delovni elan ter veliko hotenje po izboljšanju stanja. To je tudi največje zagotovilo za uspešno reševanje tudi najbolj zapletenih problemov in situacij." dz v času kolektivnega dopusta pa so obnovili lakirno linijo, s katero so izboljšali kakovost površinske zaščite. Kljub vsem naporom in dobrim pokazateljem fizične proizvodnje ugotavljajo, da niso dosegli vseh začrtanih ciljev. Dohodek, ki ni bil dosežen v celoti, še ne zagotavlja skladnejšega in hitrejšega razvoja in preobrazbe tehnologije in osvajanja novih izdelkov. „Z doslednejšim in natančnejšim •planiranjem bomo zmanjšali čas menjave orodij in s tem ustvarili določene prihranke. Razmišljamo tudi o boljšem izkoriščanju delovnega časa in sicer, da bi intenzivno delali 420 minut, ne pa 400 minut kot do sedaj. To moramo uskladiti na ravni delovne organizacije," je Josip Kunej natančneje vsebinsko opredelil ukrepe za poslovanje v letošnjem letu, ki morajo pomeniti boljše izkoriščanje obstoječih notranjih rezerv. dz Delegati so nam povedali Odločanje v rokah združenega dela Mitja Jenko, pomočnik poslovodnega odbora Gorenje sozd za programiranje naložb, se je v Gorenju zaposlil pred dvema letoma. Predseduje združeni delegaciji za zbor združenega dela občinske skupščine, je član Odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj pri zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije. Vključenost in delovanje naših delegatov v samoupravnih telesih širše družbenopolitč-ne skupnosti nedvomno o-mogoča neposredno in bolj uspešno posredovanje naših stališč, pobud in usmeritev tej skupnosti, obenem pa pomeni uresničitev neposrednega odločanja združenega dela. Kot meni Mitja, so tako dane možnosti, da lahko združeno delo tvorno in kakovostno uveljavlja svoja hotenja in us-metitve. „Z aktivnim delovanjem v tem in tudi v drugih republiških samoupravnih telesih smo dosegli uveljavitev miselnosti in zavesti, da so še velike možnosti za učinkovito združeno delo in poslovanje, predpogoj za to pa je ustrezna motivacija in, da vsak nosi posledice za svoje delo. Nekateri naši predlogi in ugotovitve bodo vgrajeni v določene družbene inštrumente", pravi Mitja in dodaja, da je delo delegatov v skupščini lažje, če je vsebina že v času oblikovanja in priprave predlogov dovolj proučena in utemeljena. O delovanju delegacije v zboru združenega dela velenjske Skupščine pa je več povedal Franc Laubič, namestnik predsednika delegacije, dolgoletni Gorenjčan, zaposlen kot skrbnik ekonomike razvojnih programov Gorenja. Oba sta soglašala, da so delegati obremenjeni z operativnim izvajanjem odločitev, dnevne rede je treba skrajšati, možne so še druge racionalizacije, le izvršilni organi bi morali prevzeti tisto vlogo, ki jim gre. Mitja je še poudaril, kako pogosto ugotavljamo zastoj razvoja samoupravljanja in , porast vpliva države. V resnici pa je prišlo do zamenjave pristojnosti, ko je bila država,-zaradi pasivnosti samoupravnih dejavnikov, prisiljena urejati zadeve, ki bi jih morali sami samoupravljalci, ti pa bi samoupravno urejali zadeve iz pristojnosti države. Svojo vitalnost samoupravljanje dokazuje z uspešnostjo gospodarskih dejavnikov, ki negujejo in uresničujejo temeljne prvine dela, odgovornosti in samoupravne discipline. „Pred nami so velike naloge, ki narekujejo preudaren, resen in tvoren pristop v obravnavi. Gre za spremembe Ustave in Zakona o združenem delu. V razpravo o teh spremembah se bomo morali Go-renjčani tvorno in odgovorno vključiti," sporoča Mitja Jenko. dz Prispevamo, soodločajmo! Prihodnji mesec, od 16. do 24. marca, bodo delegati na skupščinah samo-1 upravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti obravnavali njihova poročila za preteklo in tudi porgrame posameznih interesnih skupnosti za letos. Prav je, da smo z razvojnimi usmeritvami de- Otroško varstvo Lani je bilo v organizirano dnevno varstvo v občini Velenje vključenih 47 odstotkov otrok od enega do sedmih let, od 893 v program priprave na šolo in v šolo vpisanih otrok pa jih je VOodstotkov bilo v dnevnem varstvu, 25 odstotkov v popoldanskem 3-urnem programu, 5 odstotkov pa jih je bilo v skrajšanem programu. Poleg tega je cicibanove urice obiskalo še 394 malčkov, tako da je bilo v velenjski občini v družbeno vzgojo lani skupaj vključenih 67 odstotkov otrok od 3 do 6 let. javnosti, v katere se povezujemo preko samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, seznanjeni prav vsi. Tako bomo v prihodnjih, nekaj številkah Informatorja na kratko obravnavali posamezna poročila in tudi njihove programe za letos. Lani so odprli nov oddelek dnevnega varstva v Šentilju, vvzgojno-varstvenih zavodh v Šoštanju in Titovem Velenju pa so progiam izven dnevnega varstva postopoma želeli razširiti še na tri in štiriletne otroke, saj so bili do zdaj v to obliko dela s predšolskimi otroki vključeni le petletniki. Leta 1985 pa je bil uveden višješolski študij za vzgojiteljice, zato so lani zaposlili manj vzgojiteljic, kot pa jih bi glede na predvideno razširitev programa izven dnevnega varstva otrok potrebovali. Tako bodo ta program poskušali uresničiti letos in drugo leto, ko naj bi zaposlili več vzgojiteljic. V letošnjem programu dela načrtujejo le povečanje števila družin za varstvo najmlajših otrok na domu, v programu priprave na šolo pa si bodo prizadevali čimveč 6-letnih otrok vključiti v dnevno varstvo, postopno pa bodo v skladu s prostorskimi, finančnimi in pa kadrovskimi možnostmi širili tudi program za otroke, mlajše od 6 let. Še naprej bo v ospredju tudi zagotavljanje socialne varnosti družinam z otroki, ki so upravičeni do denarne ali funkcionalne pomoči (plačilo prehrane v šoli, oskrbnine v vrtcu). Od lanskega septembra so namreč te pomoči dodeljene tudi otrokom izven občine Velenje, katerih starši so zaposleni v tej občini. Prav tako pa bodo poskrbeli tudi za izplačila nadomestil osebnh dohodkov v času porodniškega dopusta zaposlenih delavk, za družbeno pomoč ob porodu iskalkam zaposlitve in ženskam, ki se še redno izobražujejo. Pričeli naj bi s pripravam za gradnjo vrtca v okolišu Selo, ker je zaradi spremembe zazidalne^ načrta soseske Šaleklll bila lokacija za gradno vrtca prestavljena na področje novega naselja, za katerega pa zazidalni načrt še ni izdelan. Večina vrtcev v občini je bila zgrajena kmalu po letu 1973, zato je potrebna obnova tako stavb kot opreme, kar pa ne bodo zmogli le z amortizacijskimi sredstvi in sredstvi za vzdrževanje objektov, temveč bo Skupnost otroškega varstva za to morala ^nameniti posebna sredstva. Izobraževanje Lani so v sedmih razredih osnovnih šol uvajali nov obvezni predmetnik in učni načrt. Zaradi povečanega števila šoloobveznih otrok so septembra začeli delo z 11 dodatnimi oddelki, največ težav pa so imeli na osnovnih šolah Bratov Mravljak, kjer so morali preiti na popoln dvoizmenski pouk, in Veljka Vlahovič, kjer so celodnevno obliko pouka obdržali le še v prvih in drugih razredih, ostali učenci pa so obiskovali pouk v dveh izmenah. S takšnimi težavami pa se bodo srečevali, vse dokler ne bo zgrajena sedma osnovna šola. Z gradnjo osnovne šole v Šale-ku naj bi pričeli marca letos in to s sredstvi samoprispevka občanov ter sredstvi, združenimi s posebnim sporazumom pri organizacijah združenega dela gospodarstva. Program osnovnega šolanja bo v novem šolskem letu v 247 oddelkih obiskovalo več kot 6.100 učencev, to je 13 oddelkov s skoraj 300 učenci več kot letos. Organiziranih bo tudi 13 oddelkov s prilagojenim programom, dva oddelka za delovno usposabljanje, 15 oddelkov podaljšanega bivanja, 20 do 30 oddelkov celodnevne osnovne šole, nekaj oddelkov z elementi celodnevne osnovne šole, dva oddelka osnovne šole za odrasle, kakšnih 600 otrok pa bo vključenih v glasbeno šolo. V usmerjeno izobraževanje se bo v 1. letnik Centra srednjih šol v Titovem Velenju lahko pri obstoječih prostorskih zmogljivostih in šolskih programih lahko vključilo okrog 65 odstotkov učencev, ki osnovno šolo končujejo v občini Velenje, iz ostalih občin pa se bo v usmerjeno izobraževanje v Titovem Velenju vključilo še kakšnih 300 učencev, ob delu pa bodo na centru srednjih šol omogočili izobraževanje okrog 300 delavcem. dt_ Povzetek zapisnika Od točkalca do strojnika Naša samoupravna družba mora ženam z organizacijskimi ukrepi v sodobni tehnologiji dela, to je s prilagoditvijo delovnega mesta, delovnih naprav in priprav, delovnega okolja in časa tudi v praksi zagotoviti pravilno zaposlitev, da bo pri delu enaka z moškimi. Ženo ob delu nekateri dejavniki delovnega in tehnološkega postopka prizadenejo bolj kot pa moške. Poglejmo, kateri! NAPORNO FIZIČNO DELO IN PREUTRUJENOST Napornejše fizično delo je še posebej škodljivo v puberteti, nosečnosti, med menstruacijo, dojenjem in v meni. Ženske se pri napornem delu prej utrudijo in negativne posledice se pokažejo prej, ker imajo bolj gracilno mišičje in skelet ter manjši volumen srca in pljuč. Negativne posledice pretežkega dela se najprej pokažejo na gibalnem in rodilnem sistemu. Najpogostejše so deformacije hrbtenice, krčne žile, ploske noge. NEFIZIOLOŠKI POLOŽAJ ŽENSKEGA TELESA PRI DELU Posledica prisilne drže telesa so razne okvare, ki prizadenejo zlasti ženske s pretežno stoječim ali sedečim delom, škodljiva so opravila, kjer jim na trebuh pritiskajo razni izdelki, polizdelki ali drugi predmeti. Škodljivo je tudi delo pri delovnih pripravah z nožnim pogonom ali pa delo, kjer morajo stalno čepeti ali pripogibati telo. NEESTETSKA IN UMAZANA OPRAVILA Morebitno opravljanje neestetskih ali celo nagnusnih del oziroma opravil, kjer so ženske moralno ogrožene, negativno vplivajo na duševnost in sociološko veljavo žene in matere. NEUGODNO TOPLOTNO OKOLJE, VIBRACIJE, ROPOT IN IONIZIRAJOČE SEVANJE Ženske so občutljivejše tudi na povečano temperaturo zraka in toplotno sevanje. Vpliv vibracij na telo je odvisen od mesta in jakosti vibracije ter tudi, kje vibracije učinkujejo na ženski organizem. Za trebušne organe in rodila so vibracije bolj škodljive, če ženska med delom sedi. Ka dar delavka med delom stoji, spodnje okončine nekoliko ublažijo škodljivi vpliv vibracij na organe trebušne votline. Ženske zaradi ropota pri delu razne nev-rastične težave čutijo prej kot pa moški. STRUPENE SNOVI V DELOVNEM PROCESU Organska topila so nevarna, ker so zelo razširjena, še posebej pa zaradi delovanja na ženski organizem. Te snovi škodljivo vplivajo na kri, krvotvorne organe, živčevje in notranje organe. Pojavi se slabokrvnost, glavoboli, omotica in podobne nevrastenične težave, menstruacijske motnje Zaradi nežnejše ženske kože strupi prej prodrejo v organizem. Zato je tudi več poklicnih obolenj kože prav pri ženskah. VEČJO NEVARNOST ŽENSKAM POVZROČA SE VEČ DRUGIH OKOLIŠČIN Mnogi stroji in naprave, orodja in drugo so projektirani in izdelani po meri moških. Ženske so vegetativno in hormonsko bolj labilne, osebno bolj navezane na delo in svojo okolici, občutljivejše so na motnje pri medsebojnih odnosih v delovne m kolektivu. Bremenijo jih dodatne obveznosti v družini, saj so zaposlene ženske danes že zelo obremenjene z otroci in gospodinjstvom. Za štiričlansko družino porabi žena poprečno vsaj 40 ur na teden za delo v gospodinjstvu in družini. PRIZNATI JE TREBA Ženske veljajo za pridnejše delavke! Laže prenašajo enoličnost dela, manj menjajo delovna mesta in delovne organizacije! Pri pravilni zaposlitvi je njihova storilnost najmanj enaka moški — pogosto je tudi višja! Vojko Prelovšek „Ko smo vzdrževalci opravili montažo nove gal-vane in čistilne naprave, je naneslo, da sem ostal v tozdu Galvana. Opravil sem tečaje za glavanske kopeli in splošni tečaj in dobil sem interno kvalifikacijo strojnika galvanske linije..." je povedal Ivan Godec, v Gorenju zaposlen od leta 1969. Ivan Godec se je rodil leta 1949 v Velenju. Po osnovni šoli se je vpisal na rudarsko šolo, postal bi naj strojnik v jami. Pa mu ni šla matematika in je šolo po dveh letih pustil. Po odslužitvi vojaškega roka pa seje avgusta 1969 zaposlil v Gorenju. Začel je delati v dodelavi štedilnikov v stari hali. Po dveh letih se je s proizvodnjo štedilnikov preselil v novo tovarno, kjer je točkal skelete štedilnikov. Nato je delal še pri razrezu pločevine na stroju Sacma. Pet mesecev je delal tudi v dodelavi tozda Hladilniki. ,,Nato sem dve leti in pol delal v Vzdrževanju, pri sestavljanju tekočih visečih trakov Flovvlink. Delali smo povsod, kjer imamo te naprave. Tako smo leta 1974 začeli opremljati novo Galvano, pri galvanskih linijah pa delam še danes." Tako je med drugim povedal Ivan, ki svoje delo opravlja vzorno in prizadevno. „Dela pa imamo tudi vse več. Galvaniziramo več sto različnih polizdelkov in temu moramo prilagajati tudi strojne naprave." V letu 1972 je bil Ivan sprejet v zvezo komunistov. Danes je v osnovni organizaciji ZKS tozda Galvana 25 članov. O delu in aktivnosti je povedal: „Na sestankih sproti obravnavamo položaj naše temeljne organizacije, govorimo o delu, pa prisluhnemo tudi pomembnejšim informacija. Posebej pa moramo biti komunisti aktivni v sindikalnih skupinah." Ko je Ivan Godec delal še v Vzdrževanju, nikoli ni vprašal, kdaj bo delo končal. Velikokrat je delal ob nedeljah, praznikih. To bi sedaj bilo težje. Ivanov osemletni sin zaradi slabovidnosti obiskuje šolo v Ljubljani in tako mora Ivan pogosto potovati tja. Ob vsej skrbi za družino pa Ivan še vedno najde čas za igranje šaha in že velikoKrat je bil v ekipi Gorenja, ki' je dosegla vidne uspehe tako v občini kot tudi na republiških sindikalnih tekmovanjih v šahu. Veliko prostega časa pa je namenil tudi kegljanju, posebej se je izkazal pri Partizanu Šoštanj. Na številna športna in druga priznanja, ki jih je dosegla Galvana, bi lahko vpisali tudi ime Ivana Godca. Tudi zato ga vsi poznajo in cenijo njegovo delo in prizadevnost, da o skromnosti niti ne govorimo. hj Pridite in prisluhnite Ob 8. marcu ogled opere Oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost organizira v nedeljo, 8. marca ogled Verdijeve opere Nabucco v Cankarjevem domu v Ljubljani. Odhod avtobusa je ob 15. uri izpred Rdeče dvorane, povratek v Titovo Velenje pa bo preko Šmartnega ob Paki in Šoštanja najkasneje do 21.30. Cena ogleda je 1500 din. Prijave sprejemajo v oddelku do zasedbe avtobusa. Ogled musicala Cats in znamenitosti Dunaja Kompasov aranžman — 6. in 7. marca 1987. Cena 27.500 din. Obročno odplačevanje. Prijave v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost do zasedbe avtobusa. gorenjeeDeBctiromioto široka potrošnja V skladu z 41. členom Samoupravnega sporazuma o inovacijski in inventivni dejavnosti je delavski svet delovne organizacije Gorenje Elektronika široka potrošnja na svoji seji 13. februarja 1987, sprejel sklep za: Namen razpisa je, spodbuditi vse, ki so voljni razmišljati in s svojimi izkušnjami prispevati k rešitvi razpisane proizvodno— tehnološke problematike. Izredno pomembni so tudi predlogi, ki bodo podani s področja racionalizacije posameznih sklopov in delov naših proizvodov ter proizvodnih procesov (konstrukcijske, tehnološke in organizacijske izboljšave). Aktualen problem je tudi nadomestitev uvoženih z domačimi materiali. Pri uvajanju inventivnih predlogov v proizvodnjo mora biti naš cilj, da z racionalizacijo dvignemo kakovost in zanesljivost še na višjo raven. Sklep delavskega sveta je, da bo vsak smiselni predlog nagrajen z enkratno nagrado v višini 25.000 din in z značko PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA". Predlogi, ki bodo realizirani v proizvodnji, bodo obravnavani v skladu s Samoupravnim sporazumom in Pravilnikom o INOVACIJSKI IN INVENTIVNI DEJAVNOSTI. Avtorjem bo izplačano posebno nadomestilo, ki bo odvisno od višine ustvarjene gospodarske koristi, in podeljena značka INOVATOR. Delavci lahko prijave inventivnih predlogov oddajo Ivanu Omladiču v oddelku razvoja, oziroma neposrednemu mojstru, oddelkovodji, vodji proizvodnje ali članom delovne skupine za izvedbo akcije. Vsi navedeni imajo obrazce za prijavo in so dolžni pomagati pri izpolnjevanju le-teh. Po navedenem postopku bodo obravnavani vsi inventivni predlogi, prijavljeni od 1. marca do 31. maja 1987. Predlogi, prijavljeni izven navedenega termina, bodo obravnavani v skladu s Pravilnikom o inovacijski in inventivni dejavnosti delovne organizacije Gorenje Elektronika Široka potrošnja. Objavljamo nekaj tehnološko-proizvodnih problemov, za katere pričakujemo, da boste predlagali rešitve: 1. Tehnološko dograjevanje D IVI 2. Racionalnejša poraba materiala 3. Izboljšanje kakovosti dela in zanesljivosti proizvodov 4. Zmanjšanje stroškov energije 5. Konstrukcijske rešitve aparatov, izdelkov, polizdelkov in delovnih naprav 6. Izboljšati način strojnega spajkanja glede kakovosti in zanesljivosti 7. Izboljšati način strojnega porezovanja elementov 8. Izboljšati način nakladanja in razkladanja barvnih televizijskih sprejemnikov na ogrevnem traku Izpostavljenih je le nekaj najbolj perečih problemov v proizvodnji naše delovne organizacije. Pričakujemo, da boste rešitve predlagali tudi za ostale probleme. Predsednica DS: Danica Lipovšek Informator tako V oddelku za obveščanje smo skušali redno, celovito in sprotno obveščanje delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju zagotavljati s tedenskim izdajanjem glasila Informator. V letu 1986 smo izdali 51 šteulk Informatorja. Poprečno obsega glasilo 6 strani (v letu 1985 je bil poprečni obseg 5,3 strani) ali 18 tipkanih strani. Z objavljanjem krajših sestavkov in z uporabo manjše pisave pa smo skušali prostor kar najbolj racionalno izkoristiti. Tako objavljamo sedaj tudi po dvakrat več gradiva kot prej. Lani smo začeli z rednim mesečnim spremljanjem rezultatov proizvodnje v naših delovnih organizacijah, rubriko Naši upokojenci in Izobraževanje. Delegati so nam povedali, ki pa jih nameravamo še razširiti in dopolniti z novimi. Redno pa smo vse delavce obveščali o kulturnih in športnih prireditvah, možnostih koriščenja športnih objektov, objavljali pa smo seveda tudi vse razpie (za stanovanja, štipendiranje, letni in zimski oddih itd.). Vrsta člankov, objavljenih v našem Informatorju je splošnega pomena in bi jih bilo nesmiselno ločevati po delovnih organizaci-iah in skupnostih. Takšni so prispevki o osebnih dohodkih, problematika bolniških izostankov, izobraževanje, šport in rekreacija, kultura itd. Primerjava števila člankov po delovnih organizacijah in skupnostih pa nam seveda pokaže, da je največ prispevkov o delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati (ta je tudi največja), najmanj pa o delovnih skupnostih, saj se delo delovnih skupnostih .pravzaprav odraža v delu proizvodnih delovnih organizacij. Tako smo o dogajanju v Gorenju Gospodinjski aparati pisali v 113 člankih, o Gorenju Notranja oprema v 47, o Gorenju Procesna oprema v 44, Gorenju Elektronika Široka potrošnja v 26 Gorenju Commerce v 27, Gorenju Servis v 33, Gorenju Raziskave in razvoj v 9, Gorenju Interna banka v 5, delovni skupnosti Informatika in organizacija v 1 2, o Gorenju Bira v 1 2, o Gorenju MGA v 10 in o Gorenju sozd v 68 člankih (tu seveda ni všteto pisanje o dogajanjih na hišnem sejmu). Tudi lani so vsebino Informatorja obogatili s svojimi prispevki dopisniki, ki jih je bilo 67, kar je 25 več kot leto poprej, od tega jih ima 14 najmanj po tri prispevke. Najpogosteje so se na naših straneh oglašali Jože Meh (19), Janez Pušnik (10), Janko Kopfer (7) in Milan Kretič' (5). Z enim ali več prispevki pa so sodelovali še Jože in drugače Angeli, Majda Apatič, Drago Ba-hun, Mitja Bajec, Alojz Batič, Iztok Benetek, Vladimir Blaguš, Franc Brinovec, Belizar Dujec, Stanislav Čanžek, Dušica Ferme, Franjo Gjerkeš, Silva Globočnik, Andrej Glušič, Suzana Golob, Andrej Grebenšek, Bojan Hudej, Jožica Hercog, Miran Jančič, Marjana Koren, Franc Krajnc, Simon Krebs, Anica Kristan, Eva Krušič, Josip Kunej, Teodor Matjaž, Viki-ca Medvešek, Alojz Meterc, Nena Mijoč, Emil Movh, Jakob Novak, Stojan Pančur, Martin Pečečnik, Mladen Peša, Peter Petrovič, Jože Piki, Jože Pogorevc, Viktor Poznič, Leopold Pucelj, Marko Pur-nat. Tone Ravnjak, Peter Rebernik, Vida Robida, Gregor Rupnik, Rihard Sagmeister, Štefka Senič, Janez Sterkuš, Miha Sevčnikar, Ivan Sotošek, Emil Sternad, Rudi Strahovnik, Marija Strniščak, Milka Šinkovec, Franc Tamše, Roman Terglav, Vidoje Tosič, Mile Trampuš, Tomo Turkalj, Daniel Vengust, Metka Vrhnjak. V tem času smo izdali tudi 3 priložnostne številke Informatorja v srbohrvaškem jeziku, namenjene delavcem terenskega dela Gorenja Commerce in Gorenja Servis. Sodelovali smo pri izidu 8 številk Gorenja, za katere smo prispevali več kot 50 člankov in fotografije, vrsto sestavkov smo redakcijsko uredili in lektorirali ter sodelovali tudi pri prelomu časopisa v tiskarni. Tehnično in vsebinsko smo uredili dve številki Meteorja, glasila osnovne šole Miha Pintar Toledo, katere pokrovitelj so naše delovne organizacije. Poskrbeli smo tudi za izdajo nekaterih aktov (Pravilnik o delovnih razmerjih za Gorenje Procesna oprema, DS Splošni posli, Samoupravni sporazum in Pravilnik o stanovanjskem gospodarstvu), gradiv (sanacijski program tozda Poslovna oprema, Pravilnik o tekmovanju itd.), obrazcev, letakov, Indok obvestil in njihovo lektoriranje. V času hišnega sejma smo s pomočjo organizatorjev obveščanja iz driguh delovnih organizacij Gorenja izdali tudi 9 številk posebnega dvostranskega časopisa Gorenja (v slovenščini in srbohrvaščini), s katerim smo spremljali dogajanja na sejmu. Bilten je bil dneven, opremljen s fotografijami. Stavek pa smo pripravili sami z urejevalnikom be- nadaljevanje na 6. strani nadaljevanje s 5. strani Informator tako sedil na Dialogu, kar je seveda skrajšalo čas priprave časopisa in ga tudi pocenilo. Na sejmu smo skrbeli tudi za dnevne novice na internem teletekstu in tako vsaj v času hišnega sejma poskušali obveščanje zagotoviti na sodobnejši način. Naj ob tem opozorim da, za razliko od mnogih drugih uredništev podobnih glasil, pri nas poskrbimo ne le za gradivo in članke, temveč tudi za redakcijo, lektoriranje ter tehnično ureditev, vključno s prelomom in korekturami v tiskarni. IN KOLIKO NAS TO STANE? Glasilo Informator tiskamo v tiskarni Grafika Prevalje, ki je sicer od Titovega Velenja oddaljena, vendar izkušnje kažejo, da je še vedno najbolj ugoden in najhitrejši ponudnik. Od oddaje gradiva za 8 strani pa do razdelitve Informatorja mine en sam dan. Poleg tega pa smo v letošnjem letu za 51 številk Informatorja odšteli 8.982.796 dinarjev, se pravi, da je izvod Informatorja, ki ima poprečno 6 strani, veljal 24,7 dinarjev. Pri tem velja poudariti, da pomeni 6 strani Informatorja najmanj 18 tipkanih strani in to pri uporabi normalno velike pisave. Iz tiskarne so nam glasilo tudi letos odpošiljali na več kot 1500 naslovov. Prejemajo ga namreč vsi naši upokojenci, štipendisti in delavci na odsluženju vojaškega roka. Po pošti pa so ga prejemali tudi naši dislocirani tozdi (napri-mer Poslovna oprema Ptuj). Prejemajo ga tudi vsi servisi in prodajalne Gorenja Informator pride tako v številne domove širom po Sloveniji in Jugoslaviji, saj ga tiskamo v nakladi 6900 izvodov. Za stroške poštnine pa smo lani dali 153.682 dinarjev. KOLIKO NAS JE? V oddelku za obveščanje smo bili lani zaposleni 4 delavci, od tega je bila ena delavka do novembra na porodniškem oziroma letnem dopustu in se je v redno delo vključila šele v zadnjih dveh mesecih, nezasedena pa so dela in naloge organizatorja obveščanja — u- Kultura je vrednota, ki nas bogati in drugače rednika. Vsa administrativno-tehnična opravila, ki jih glede na naravo našega dela ni malo, opravljamo sami. Od skupaj 8.800 ur smo opravili 6.128 efektivnih ur, 776 ur je bilo bolniške in dopusta, kar je v okviru planiranega, ostalo je porodniška. KAKO PA LETOS? Oddelek za obveščanje je bil kot samostojna enota organiziran šele maja lani, pri čemer pa ni pomemben formalen vidik te nove organiziranosti, temveč velja poudariti težnjo po uveljavljanju samostojnejšega položaja informiranja delavcev in tako tudi odgovornejšega. Nedvomno pa se bodo pravi rezultati takšne oblike pokazali šele, ko bomo obveščanje in naše medsebojne odnose na tem področju uredili tudi z normativnimi akti. V prihodnjem letu v oddelku ne nameravamo povečati obseg glasila Informator, temveč izboljševati njegovo kakovost ter ga dopolnjevati z ustreznejšimi oblikami kot so letaki, posebno sporočila itd., če bo to potrebno. Vsekakor pa bomo težili predvsem k zagotavljanju obveščanja in odločanje, seznanjanju naše družbenopolitične skupnosti z dogajanji pri nas ter tesnejšemu povezovanju delavcev Gorenja med seboj in h krepitvi njihove pripadnosti Gorenju. Za uresničitev teh ciljev pa je poleg dobrega dela našega oddelka nujno potrebno sodelovanje vseh, ki so dolžni dajati informacije in vseh, ki se pomena informiranja delavcev pri oblikovanju stališč in odločitev žal pogosto ne zavedajo. To velja tako za posameznike kot za družbenopolitične organizacije in samoupravne organe. Božena Gorjan Zvonka Špeh je v delovni organizaciji Gorenje Servis samostojni planer analitik, v Gorenju dela že 19. leto, v združeni delegaciji za samoupravne interesne skupnosti kulture in telesne kulture pa je zadolžena za področje kulture. Našega razgovora o delovanju v delegaciji spričo njenih nagnjenj in udejstvovanja ni bilo mogoče omejiti le na skupščinsko tematiko. Zvonka Špeh je že vrsto let kulturna animatorka v Gorenju Servis, kjer so uredili poseben kotiček za prikazovanje najrazličnejših oblik kulturnega izražanja delavcev. Ta kotiček nikoli ne sameva prazen, vedno je kakšna razstava, ki pritegne pozornost ne le delavcev Gorenja Servis, temveč tudi drugih delavcev Gorenja. Na eni izmed skupščin je Zvonka ugotovila, da so delegati združenega dela premalo vpeti v hotenja podružbljanja kulture in so zaradi tega ostale neizrabljene možnosti neposrednega povezovanja med izvajalci in združenim delom. Povezovanje pa bi prispevalo k učinkovitemu osveščanju delovnih ljudi pri negovanju, vrednotenju in varstvu kulturnih dobrin. „V naši delovni organizaciji smo prav s tem povezovanjem izvedli nekaj dobro sprejetih in uspelih razstav, ki smo jih podprli s strokovnim vodenjem in razlago zunanjih strokovnjakov. Tako smo pripravili razstavo starin, razstavo o Primožu Trubarju, razstavo šaleških likovnikov." Zvonka meni, da bi moralo Gorenje bolj prisluhniti takšnim vezem in jim podati roko. „Sama pogrešam nekatere oblike, ki smo jih v Gorenju negovali, nekatere dragocene aktivnosti, s katerimi smo bili znani v širšem okolju, pa počasi ugašajo." Z animatorskim udejstvovanjem je Zvonka uspela združiti skupni in posamični interes pri podružbljanju kulture, saj je v kulturna dogajanja neposredno pritegnila večje število delavcev. Tako se na razstavnem prostoru Gorenja Servis vrstijo razstave ročnih, likovnih, kiparskih del delavcev, ki jih včasih popestrijo izpisane pesmi literatov, povezovanje navzven pa spodbuja nove ideje in pobude na obeh straneh. Ob lanskoletni razstavi peciva so se dogovorili, naj bi bila vsako leto in se na letošnjo že pripravljajo. Prav tako nameravajo urediti razstavo likovnih del otrok delavcev, zaposlenih v Gorenju Servis, predstaviti poezijo mlade pesnice Majde Pungertnik. Tudi za prvomajske praznike načrtujejo zanimivo razstavo, katere temo ne bomo izdali, da bo pa zelo duhovita in razvedrilna. Zvonkino delegatsko poslanstvo ima torej povsemdruga-čen, bolj otipljiv izraz, ki ne mara suhoparnega sestankovanja in skupščinskega ,,prerekanja", delavcem Gorenja Servis pa pomeni vrednoto, brez katere bi bili siromašnej-ši, bolj vase zazrti in odtujeni. Prav to pa je najbrž Zvonki v veliko oporo pri njenem snovanju in uresničevanju novih zamisli. dz Kultura V petek, 27. febmarja, bo v Mayerjevi vili v Šoštanju ob 17. uri Literarni večer. Področno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov celjskega območja organizira literarni odbor pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije. gorenje gospodinjski aparati, gorenje mali gospodinjski aparati, gorenje notranja OPREMA, GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKE POTROŠNJE Na osnovi sklepa DS omenjenih DO in TOZD v sestavi teh DO se na javni licitaciji odprodajo naslednja osnovna sredstva zap. št. NAZIV kom izklicna cena/kom. gorenje gospodinjski aparati 1. Stiskalnica hidravlična 1 700.000,- 2. Patenoster 150 šali c 5 280.000,- 3. Patenoster 100 šalic 11 220.000,- 4. Patenoster 72 šalic 25 180.000,- 5. Ventilator centrifugalni 2 16.453,- 6. Kaloriferij GEA 1 41.408,- 7. Vlečno vozilo DK—20 1 125.000,- 8. Črpalka VC40/2 z EM 4 72.600,- 9. Stroj za kuhanje kave ROVVENTA 1 100.000,- 10. Razni instrumenti usmerniki, od- dajniki, V—metri, itd. 84 v skupni vrednosti 3.600.670,- spisek instrumentov z ceno dostopen v skladišču osnovnih sredstev pri likom ogleda pred licitacijo GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 1 • Stroj za brizganje plastike IMI 1000/600 1 23.000.000,- GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKE POTROŠNJE 1 ■ Stroj za lotanje 1 770.000,— 2- Stroj za lotanje 1 900.000,— 3- Trato ločilni prevozni 1 100.000,— gorenje notranja oprema 1- Cisterna za kurilno olje 50.000 1 1.000.000,- 2. Viličar 3,5 tm, nekomplet 1 150.000,- Licitacija bo 7.3. 1987 v skladišču osnovnih sredstev DO Gospodinjski aparati. Partizanska 12, Titovo Velenje, s pričetkom ob 9. uri. Ogled je možen dve uri pred pričetkom licitacije. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati 10 % polog od izklicne cene osnovnega sredstva. V ceni ni vračunan prometni davek. Vsa plačila bomo vršili preko DO Commerce TOZD Maloprodaja. Ogled stroja za brizganje plastike IMI 1000/600 je možen vsak dan od 3- — 12. ure v DO M GA v IMazarju, telefon 063 831-700, tov. Purnat. Na licitaciji lahko sodelujejo tako uporabniki družbenih sredstev kot tudi delovni ljudje in občani. Pred pričetkom licitacije morajo pravne osebe za varščino predložiti barirani ček. MILKA ZAGER Smrt nikoli ne izbira in nikomur ne prizanese. Našo Milko smo imeli radi, vestna in skrbna je bila marsikateremu vzor, a vse naše dobre želje, vsa moževa in hčerkina ljubezen, je ni mogla obvarovati. Bolezen, s katero je Milka toliko dni in prečutih noči bila neenak boj, je neusmiljeno dokončala njeno pot. Tiste lepe, spokojne jeseni, ko se z zadovoljstvom oziraš nazaj, Milka ni dočakala. Zapustila je svoj dom, vse, ki smo jo imeli radi in jo spoštovali, komaj je dobro napolnila petdeset let. Devetnajsto leto je bila že naša sodelavka. Na začetku v pralnih strojih, sedaj že vrsto let v kontroli zamrzovalnih skrinj. Nikoli, tudi, ko ji je bilo najhuje, Milka ni poznala besede „ne morem", „nimam časa". Na delo je prihajala pol ure preden je stekel trak, da bi lahko pravočasno vse pripravila. Skromna in marljiva je bila Milka ena izmed tistih delavk Gorenja katerih žulja-ve roke in predano srce premaknejo še tako velike ovire. Zato smo Milko pogrešali in pogosto obiskovali, ko je zbolela. In ona si je vedno bolj želela nazaj v Izobraževanje Kraj Kdaj Rok prijave Komu je namenjeno Posvetovanje o nalogah poslovod-dnih delavcev Kranj 12.-13.3. 1987 — poslovodnim delavcem ter funkci- onarjem in vodilnim delavcem, ki jih zadeva problematika poslovodnega dela Računalnik in pravo Ljubljana 9.-10.3.1987 - JUROB 87 Rijeka 6.-10.4.1987 6.3.1987 Seminar za pripravo na strokovni izpit elektrotehniške stroke Ljubljana 2.3.1987 — vsem delavcem, ki izdelujejo tehnič- no dokument., vodijo in vršijo nadzor nad deli Tokovi sodobne elektronike v biomedicini Zagreb 9.-12.3.1987 -1 Strokovnjakom na področju biome- dicinske tehnike Tečaj VVork Factor — hitri postopek (WFH) Ljubljana 9.-20.3.1987 — Analitikom dela in časa, tehnolo- gom, planerjem, konstruktorjem izdelkov in del. sred. Obnovitveni preizkus znanja za delavce na VN in NN napravah banketna soba nad 10.3.1987 6.3.1987 Delavcem na VN in NNnapravah, ki morajo v I. 1 987 opraviti ta preiz- Gostinsko enoto kus tovarno, vsaj za nekaj časa. Bolna, a polna volje, je obiskovala in negovala tudi mamo, ki jo je potem jeseni za vedno izgubila. Omagala pa je tudi naša Milka, zaman smo jo pričakovali njeni sodelavci. Pogrešali jo bomo, ne le zaradi njene pridnosti in skrbnosti, temveč zato ker smo jo imeli radi. Zato je to naše poslednje slovo tako žalostno in misel tako skeleča. Mnogokrat bo sneg pobelil tvoj grob, Milka, a v naših srcih bo spomin nate vedno živ. sodelavci Zamrzovalne in hladilne tehnike TEČAJI TUJIH JEZIKOV Center srednjih šol Titovo Velenje je na obvestil, da tokrat v spomladanskem semestru ne bodo organizirali tečajev angleščine in nemščine. Tečaji se bodo pričeli šele v jesenskem semestru 1987 (septembra ali oktobra). Tiste, ki se želijo vključiti v tečaje tujih jezikov še v marcu 1987 obveščamo, da je za nadaljevalne tečaje (2. stopnja) še nekaj prostora na Delavski univerzi Velenje, kjer tečaji že potekajo. Če bi bilo teh kandidatov več, pa lahko posebne tečaje organiziramo tudi za Gorenje. Prijave zbiramo do 5. marca 1987 v Izobraževalnem centru. Športna PROGRAM IZLETOV PLANINSKE SEKCIJE GORENJE V LETU 1987 reta&cgd NAMIZNI TENIS Datum Trajanje izleta TURA izhodišče opomba Končano je tekmovanje v občinski namiznoteniški ligi,, ki Mwac 1 dan Porezen Škofja Loka jo je v sodelovanju z namiznoteniškim klubom Tempo v telovadnici osnovne šole An- April 3 dni 1 dan Komna — Turno s. Boč Bohinj Poljčane kombi družinski izlet ton Aškerc v Pesju organizirate Zveza telesnokulturnih organizacij Velenje. Sodelovat« je 12 ekip v dveh jakostnih skupinah. V vsaki ekipi se nastopili najmanj trije člani, v svoji skupini pa so ekipe" igrale vsaka z vsako. Že drugič je bila najboljša ekipa Gorenja 1, za katero so Zadravec, Bordevič in Hribernik, ki so tekmovali v prvi skupini, osvojili 10 točk, ekipa Gorenja II pa je v isti skupini s 4 točkami osvojila četrto mesto. V drugi skupini pa je nastopila tudi ženska ekipa Gorenja, ki je z 2 točkama osvojila četrto mesto. Franc Hribernik Vabimo Maj 1 dan 1 dan Golica Raduha Jesenice Luče družinski izlet Junij 1 dan 1 dan Matkov škaf Peca Logarska d. Topla družinski izlet družinski izlet Julij 2 dni 3 dni Robanov kot Ojstrica Zadnji del slovenski planinske poti Logarska d. Bolnica Franja Ankaran kombi kombi Avgust 3 dni 4 dni Triglav Mont Blanc Vrata Chamonix kombi September 2 dni 1 dan Kepa (Avstrija) Dan planincev Ermanovec Šentjakob Škofja Loka družinski izlet Oktober 1 dan Izlet v neznano November 1 dan Kremžarjev vrh Slovenj Gradec družinski izlet December 2 dni Silvestrovanje Tekmovanja, srečanja ŠAHISTI GORENJA ZNOVA USPEŠNI Na občinskem šahovskem prvenstvu za leto 1987 se je pomerilo 28 šahistov, zmagal pa je član ekipe Gorenja Milan Goršek. Udeleženci občinskega prwnstxa v šahu, ki je bilo v nedeljo, 15. februarja v Topolšici, so odigrali devet kol po švicarskem sistemu. Organizator Šaleško šahovsko društvo Velenje je tekmovanje dobro pripravil, v pomoč pri izbiri parov pa je služil tudi računalnik. Skupni čas za partijo je bil 40 minut. Z devetimi zmagami se je izkazal Milan Goršek in prepričljivo osvojil občinsko prvenstvo za leto 1987. Na drugo mesto se je uvrstil drugi član Gorenja Drago Kristan s 7,5 točke Ivan Godec je bil s 5 točkami 12, Peter Poljak s 4 na 21. mestu in Drago Sabec s 2 točkama na 26. mestu. Tako so Šahisti Gorenja znova dosegli lep uspeh. Četrti tradicionalni beli dan DSSP je, tako lahko sodimo po odmevih, lepo uspel. Kar 55 sodelavcev teh skupnosti se je s svojimi družinskimi člani pomerilo najprej v veleslalomu, nato pa so imeli še tekmovanje v štafetnem sankanju, kar je bilo namenjeno predvsem tistim, ki ne smučajo. Razvedrila in veselja, pa tudi priznanj, je bilo dovolj za vse. Rezultati veleslaloma DSSP: Cicibani: Bernard Vajdič 44,26, Matevž Ferme 60,34, cicibanke: Judita Sidar 55,72, Barbara Kapfer 67,03, mlajši pionirji: Jure Meh 43,02, Primož Meh 44,77 Niko Holešek 47,73, mlajše pionirke: Jerneja Grebenšek 38,89, Maja Cvejič 43,68, Maja Ferme 52,00, starejši pionirji: Sebastjan Boh 31,36, Norman Boh 31,54, Vasja Jerčič 33,09, starejše pionirke: Anja Jerčič 41,21, Neda Hafner 43,10, mladinke: Gabrijela Salo-bir 36,25, Uršula Salobir 43,21, moški A: Ivan Jakop 31,29, Igor Kukovič 31,40, moški B: Vlado Vajdič 32,95, Stane Hafner 33,12, Andrej Grebenšek 34,62, ženske B: Marija Brglez 39,33, Branka Cvejič 44,76, Jožica Grebenšek 45,48, moški C: Vili Šinkovec 32,43, Hinko Jerčič 33,64, Marjan Salobir 41,39, ženske C: Milka Šinkovec 39,48, Štefka Sidar 45,39, Irena Šramel 47,61. Družine: Šinkovec 105,39, Jerčič 107,94, Boh 108,62, Brglez 113,48, Grebenšek 118,99, Salobir 120,85, Cvejič 124,50, Meh 125,55, Kapfer 138,00, Ferme 145,97. Rezultati štafetnega sankanja: Jerčič 45,20, Šinkovec 46.80, Kapfer 49,20, Cvejič 52,4o Meh 55,30, Vajdič 67,00, Jerabek 69.80, Grebenšek 71,60. MALICA OD ČETRTKA DO ČETRTKA četrtek petek sobota ponedeljek torek sreda četrtek Malica dušena govedina, riž pečenica, fižolova solata piščanjčja obara, krof svinjski paprikaš, jabolko prekajena šunka, dušeno kislo zelje e solata, ocvrte ribe ali jajčka pleskavica, pražen krompir Dietna dušena govedina, riž hrenovka čaj piščančja obara, krof govedina v omaki, jabolko goveji jezik, kisla repa pečena jajčka, čaj pleskavica, pražen krompir INFORMA TOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELA VCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet - predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 —1/72 z dne, 23.1.1974.