$SP.SKIT.EDHIK
Živela zveza ljudskih republik Jugoslavije
Mogočna zmaga Ljudske fronte — Odločna manifestacija narodov Jugoslavije — Angleški parlamentarci in novinarji v razgovoru z maršalom Titom
Naša zmaga je potrjena
11. novembra so se narodi v demokratični federativni Jugoslaviji v svojih prvih svobodnih in tajnih volitvah za konstituanto dokončno z ogromno večino izrekli za resnično ljudsko oblast za listo osvobodilne fronte, ki ji načeluje narodni junak in veliki državnik maršal Tito. Zmaga o-svobilne fronte je veličastna in popolna. Reakcionarna opozicija in sovražniki ljudske oblasti so doživeli strahovit poraz. Ljudstvo je zmagalo v oboroženi borbi, zmagalo je tudi z volilnimi kroglicami in s tem pokazalo celemu svetu, da za Jugoslovana druge poti ni kot skrbno čuvanje vseh težko priborjenih pridobitev velike in svete osvobodilne borbe. Ljudstvo ve, da edino ljudska oblast je sposobna, da o-hrani in reši vse velike predstoječe naloge, kot so obnova porušene domovine, in rešitve vseh socialnih vprašanj, za katere so se prelivali potoki krvi.
Ljudske množice v demokratični federativni Jugoslaviji gredo po poti osvobodilne fronte ker e-dino-Ie osvobodilna fronta je bila v stanu, da združi vse narodne manjšine v skupno in udarno pest, ki je zdrobila fašistične o-svojevalce in zadovoljno rešila narodnostno vprašanje v okviru nedeljive Jugoslavije. Ni slučajno, da so ljudske množice baš v federalnih edinicah skoraj nad 95n/o glasovale za zvezno listo maršala Tita in s tem odločno potrdile pravilnost narodnostne politike in obsodile veliko srbske šoviniste, kakor tudi hrvaške nacionaliste in separatiste.
Osvobodilna borba je prevzgojila ljudske množice Jugoslavije in sleherni državljan demokratične federativne Jugoslavije se zaveda, da ne bo več zapostavljen niti v socialnem niti v narodnostnem oziru. Duh bratstva in edinstva med narodi Jugoslavije, ki so v tej vojni toliko pretrpeli, preveja preko svojih meja in zaradi tega se svetovna reakcija toliko zaganja v napredno in demokratično ljudsko o-blast.
Veliki pisatelj Elija Ehrenburg je v »Izvestiji« zapisal: »Zadnji čas je, da vsak razume, da ljudstvo, ki je dvakrat pokazalo svojo vdanost do svobode — v borbi in na volišču — ni samo pogumno ampak tudi zrelo«.
Mi Primorski Slovenci vidimo v zmagi osvobodilne fronte tudi svojo zmago, kajti edino ljudska fronta je dala vse sile za našo končno osvoboditev in priključitev k materi Jugoslaviji. Ljudska fronta je bila tista, l:t nam je dajala moč, ko smo se u-prli fašističnemu okupatorju in se osvobodili fašizma in samo od Titove Jugoslavije mi lahko pričakujemo našo končno resnično in pravično osvoboditev. Za nas Primorce druge poti ni kot priključitev k novi srečni in svobodni Jugoslaviji.
L.
Prve svobodne in tajne volitve v Ustavodajno skupščino so ponovno dokazale vsemu svetu, da stoje vsi jugoslovanski narodi e-notni in čvrsto združeni pod praporom Ljudske fronte, da je »o-pozicija«, ki je privedla preda-prilsko Jugoslavijo na rob prepada, dokončno doigrala svojo vlogo. Velikanska volivna udeležba po vsej Jugoslaviji, neštevilne spontane manifestacije v pred-volivni kampanji, baklade, s cvetjem in zelenjem okrašena volišča, slavnostno razpoloženje in veselje ljudstva na dan volitev samih, neštevilne pozdravne brzojavke, splošno ljudsko veselje — vse to je dokaz moči in poleta naših narodov. Veličastna zmaga Ljudske fronte je pono/-no potrdila moč naše ljudske demokracije, enotnost in strnjenost naših narodov, bratstva in e-nakoprvnost. Vse to je dokaz, da je ni sile, ki bi mogla naše na rode skreniti s poti, na katero so stopili leta 1941. pod vodstvom maršala Tita.
»Opozicija« se volitev v Ustavodajno skupščino ni hotela deležiti, ker je vedela, da je vse ljudstvo proti njej in da v ljudstvu nima nobene opore, ko je hotela preprečiti tajnost voldcv. Na to rovarjenje »opozicije« je ljudstvo samo na svobodnh volitvah odgovorilo dostojno z velikansko volivno udeležbo in z gla sovanjem za Ljudsko fronto, odgovorilo je tako, kakor se je borilo v težki štiriletni oboroženi borbi. Zmaga Ljudske fronte je dokončno zapečatila to zašpeku-lirano igro sovražnikov ljudstva, ki so v svoji naivnosti in nemoči zaman pričakovali pomoči od zunaj.
Makedonci, Črnogorci, Hrvati, Slovenci, Srbi, muslimani so glasovali prav tako kot Madžari, Romuni in Slovaki in vse druge narodne manjšine, ki v demokratični federativni Jugoslaviji uživajo vse -demokratične in državljanske pravice.
V Sloveniji
V Sloveniji se je 11. novembra izpremenil v veličastno manifestacijo za resnične ljudske pridobitve. Ne samo glavna slo • mska mesta, kot so Ljubljana, Marmor in Celje, temveč tudi najbolj ed-daljene vasi po Gorenjskem in Dolenjskem so kot en mož šU na volišče. S tem, da je glasoval za listo Ljudske fronte, je slovenski narod hotel enotno izraziti svojo privrženost Titu in republiki. Slovenski narod je glas >val za neodvisno in močno Jugoslavijo, za Trst in Julijsko Krajmo.
Kmetje iz Zagorja, Siivonijc, Like in Korduna, Dalmacije in Medjimurja so se dvigndi na poziv Ljudske fronte, v katere zmagi vidijo jamstvo, kljub vsem napadom katoliške duhovščine, da bo zemlja ostala v roka'i onih, ki jo obdelujejo. Množično so šli na volišča in so glasovali proti izdajalcu hrvatskega naroda, prot: Mačku in proti ustaškim zločin cem. Glasovali so za ljudsko republiko Hrvatsko v mejah demokratične federativne Jug oslavije Na otokih Jadranskega morja.
na Padu in na Korčuli jo Imdstvo izrazilo svojo privrženost Jugoslaviji, Ljudski fronti in maršalu Titu. Kljub dežju in slab.inj re-menu so na Hrvatskem. v Zagrebu ves dan čakale vrste volivcev, ki so se zavedale svojih pravic in dolžnosti ter velikega pomena tega dne.
V Srbiji
Pri današnjih volitvah je ljudstvo Srbije pokazalo, da je krepko in neomajno na strani Ljudske fronte. Srbija je pokazala, da želi ohraniti enakopravnost, bratstvo in enotnost naših narodov, kar je jamstvo nove Jugoslavije. Srbija hoče ohraniti svojo demokratično ljudsko oblast, da bi o-čuvala pravico kmeta do te zemlje in da bi ga za vedno rešila propada. Na ulicah Kragujevca, Mladenovca, Užic, Valjeva, Kraljeva, Niša, Valpova je ljudstvo slavilo svoj veliki dan in svojo veliko zmago nad četniškimi o-stanki in raznimi reakcionarji po deželi.
Bečanski in kosmajski okraj sta že na predvečer volitev naznanila velik ljudski praznik. Na vseh križpotih in višinah so goreli ognji. Slavili so dan, ko bodo narodi Jugoslavije pokazali svojo politično zrelost in ljubezen do svobode. V okolici Beograda, Železniku, Sremčici itd. ni ostala doma živa duša. Starke in stare: v svečanih oblekah so sedeli in ves dan gledali mlajše, kako plešejo. Žene so razburjeno pripovedovale o dnevih, ko niso smele niti črhniti, sedaj pa odločajo o državi in bodočnosti svojih o-trok.
Složno in enotno je šel danes srbski narod na volišče. Izkazal se je za dostojnega naslednika svobodoljubne preteklosti Srbije
V Makedoniji
Makedonski narod, ki se je desetletja boril za svojo svobodo, se je sedaj, ko je končno osvobojen, soglasno izrazil za to, da skupaj s svojimi ostalimi brati doprinese h koristim republike, k zmagi bratstva in edinstva iu goslovanskih narodov. V Peto-vem, Kumanovu, Debru, Prilep :, Bitolju, Skoplju in Surdi so volivci prišli na volišča v pestrih narodnih nošah in pojoč, , da bi pokazali svojo politično zrelost in svojo ljubezen do nove Jugoslavije. Žene pod feredžami so prišle na volišče in so volile enakopravno z moškimi za prvobori-telje osvobodilne vojne, za kandidate Ljudske fronte. V mestih Makedonije je ljudstvo glasovalo skorai 100°/o.
Črnogorsko ljudstvo, ki je ves čas vojne prenašalo težke udarce fašističnih, tolp in fašističnih hlapcev, črnogorsko ljudstvo, čigar domovina je porušena, je šlo danes na volitve s prav takšno odločnostjo, kot se je v težkih dneh 1941. leta dvignilo k vstaji v obrambo svoje svobode in narodne časti.
V Bosni in Hercegovini, na Kosovu in v Metohiji, v Vojvodini je ljudstvo v množicah prihajalo na volišča. Ne samo, da bi potrdilo pridobitve osvobodilne voj-
ne, ne samo, da bi potrdilo pot svojih prvih voditeljev v miru in vojni, temveč tudi zato, da bi s svojimi glasovi doprineslo svoj del k obnovi demokratične federativne republike Jugoslavije. Od zgodnjega jutra so plesali in prepevali domoljubne pesmi. Današnji dan ni bil samo dan volitev, temveč tudi praznik svobode.
Volivni rezultati, doseženi v Sloveniji, prav tako potrjujejo veličastno zmago OF. Število volivcev, ki so glasovali kot nasprotniki Fronte v skrinjico brez liste, je tako malenkostno, da skoraj ne prihaja v poštev, razen v okrajih Gornja Radgona in Dolnja Lendava, kjer so izidi volitev v ostrem nasprotju z velikanskim uspehom OF, doseženim v vsej Sloveniji.
Reakcija - »opozicija"
Ljudstvo teh dveh okrajev, zahteva zaščito ljudske demokracije in ljudske oblasti proti onim zagrizenim sovražnikom ljudstva, kulturbundovcem in fašistom, ki so širokogrudnost ljudske oblasti smatrali kot njeno slabost. Ti izdajalci, ki jim je ljudska oblast podelila amnestijo, niso te velikodušnosti cenili, temveč so se z vso zagrijenostjo lotili rovarjenja in ponovnega strahovanja ljudstva. V izbiri sredstev so šli ti elementi celo tako daleč, da so s fašističnimi metodami silili prebivalce, naj glasujejo pri volitvah za skrinjico brez liste, da so s fašistično demagogijo agitirali za skrinjico brez liste, češ da je to »božja skrinjica«. Z lažmi in varanji so tako skušali podminirati ljudsko oblast, se celo skušali vriniti v OF in jo na znotraj razkrojiti.
Motijo se ti izdajalci, če mèni-jo, da je ljudska demokracija prizorišče za take in slične fašistične metode. Kruto se varajo, če menijo, da bo ljustvo tako njiho-
Maršal Tito je sprejel ta teden večjo skupino britanskih narodnih poslancev in novinarjev, ki so ostali nekoliko dni v Jugoslaviji.
Član angleškega parlamenta poslanec Dodds je zaprosil maršala, da pove, kaj misli o vprašanju Trsta. Maršal Tito je odgovoril:
Vprašanje Trsta je iznesla naša delegacija na konferenci pef’h zunanjih ministrov velesil v Lond nu. Žal stoji to vprašanje na mr tvi točki. Po mojem mišljenju o dlašanje rešitve tega vpraš ia niti najmanj ne koristi rešitvi vprašanja miru v tem delu Evrope, ker daje možnost vsem subverzivnim elementom, da panov no poskušajo povzročiti motnje med zavezniki. To vprašanje škoduje izgledom za zboljšanje odnosov prav tako, kol bi šlo za nekega težkega bolnika. Smatram, da je to napačno in nekoristno.
vo početje še v naprej dopuščalo in mirno gledalo, kako oni še naprej rušijo tiste svetinje, za katere so naši narodi prelili toliko krvi in za katere so se itak množice izrazile pri volitvah. To njihovo delovanje in taki ponovni poizkusi uvajanja fašističnega terorja, morajo dobiti tak odgovor, kakršnega zaslužijo: odgovor e-notnega ljudstva.
Glasovanje
Od 8,235.968 volilcev jih je približno 90°/o šlo na volišče. V Ljubljani je glasovalo 93°/o, v Zagrebu 88.02%, v Splitu 96.5%, v Sa-rajevem 97.1%, v Beogradu 81.53 od sto in v Skoplju 97.3% volilcev za Ljudsko fronto.
V	Ljubljanskem okrožju je bila udeležba 95.42%, lista Ljudske fronte (Zvezna skup.) 89.61%, skrinjica brez liste 7.39%, lista Ljudske fronte (Dom narodov) 88.74%, skrinjica brez liste 11.26 od sto.
V	Ljubljani so bili izvoljeni sledeči kandidati: I volilni okraj (Center, Vič, Rakovnik): preds. Zvezne vlade, narodni heroj maršal Josip Broz - Tito, namestnik predsednik Narodne vlade Slovenije Boris Kidrič, s 27.640 glasovi (92.7%).
II volilni okraj (Bežigrad, Ježica, Št. Vid): podpredsednik Zvezne vlade Edvard Kardelj, namestnik minister za prosveto NVS dr. Ferdo Kozak, s 25.579 (94.1%).
III volilni okraj (Tabor, Moste, Polje): podpredsednik NVS dr. Marjan Brecelj, nmestnik Jožko Gorjanc, s 26.600 glasovi (92.2%).
V	ljubljanskem okrožju je bila udeležba: 95.42%, lista Ljudske fronte (Zvezna skup.) 89.61%, skrinjica brez liste 7.39%; lista Ljudske fronte (Dom narodov) 88.74%>, skrinjica brez liste 11.26 od sto.
POSLANCI
George Billenkin, angleški pisatelj in diplomatski dopisnik, je postavil maršalu vprašanje, kaj je zanj največji problem in s čim je najbolj zadovoljen, ko pogleda na Jugoslavijo. Maršal Pito je odgovoril, da čuti največjo zadovoljstvo, ko vidi enotnost ljudstva v njegovih naporih, da zgladi deželo, ko vidi, da je bilo mogoče združiti vse narodnosti in preprečiti bratomorno medsebojno borbo; to da mu je v največje zadovoljstvo in to je istočasno največja pridobitev. Največ glavobola pa da mu povzroča, lahko reče, to, da je bilo treba zavreči mnogo starega, a nov; ljudje so še premalo izkušeni in delajo včakih napake. Človeka prične boleti glava, če uči ljudi, kaj je primarnega in kaj sekundarnega značaja, z eno besedo, da znajo voditi gospodarske in politične posle. Najteže je vzgajati kadre. Toda ljudje so dobri in pošteni.
BRITANSKI in Časnikarji pri maršalu titu
Reakcija stremi za teni, da bi se razblinili nič sleherni poskus dogovora med zavezniki v vprašanju Trsta
Stran 2
Soški tednik 17. novembra 1945
Štev. 20
Odnošaji z inozemstvom
Na vprašanje Billenkina o odnosu Jugoslavije do inozemstva, je maršal dal naslednji odgovor: Najbolj me boli, ko vidim, da se delajo krivice naši deželi, ki je dala od sebe vse, kar je mogla dati. To težko prenašam ne sa no jaz, temveč tudi vse ljudstvo. Največje zadovoljstvo pa mi bo, ko bomo dobili Trst in ostalo, na kar imamo pravico.
Maršala so nato vprašali ali misli, da bi bilo bolje, da-bi po-
Na koncu sprejema se je v i-menu prisotnih članov britanskega parlamenta in angleških novinarjev zahvalil maršalu Titu poslanec Gilliacos s sledečim kratkim govorom:
Prišli smo v Jugoslavijo, ker je jugoslovanska vlada objavila, da bo pozdravila vsakega obiskovalca iz Anglije, ki želi priti in proučiti, kakšna država je Jugoslavija, ki želi videti, kakšno je ljudstvo in kako bodo potekle volitve, ki so prelomnica v zgodovini Jugoslavije. Sprejeli smo to ponudbo jugoslovanske vlade in smo si dejali sami pri sebi: Gremo. Sklenili smo, da bomo šli in videli. In če je to samo pesek v oči, bomo povedali: če pa ni, bomo dejali, da ni. S hvaležnostjo smo sprejeli ponudbo, da lahko gremo, kamor hočemo, in vidimo, kogar hočemo, in proučujemo sami: tisto, kar želimo. V imenu vseh nas želim izpričati, da nam je jugoslovanska vlada nudila vse možnosti, dala nam je popolno svobodo, da gremo, kamor hočemo, da vidimo, kogar
Odgovarjajoč Gilliacosu se je maršal Tito poslovil od angleških gostov z naslednjimi besedami: Zahvaljujem se za besede Gil-liaeosa. Želel sem poudariti samo eno'stvar. Ne bojimo se, da pridejo ljudje v Jugoslavijo in vidijo stvarnost. Želimo samo, da so tisti, ki gledajo, objektivni. Od nikogar ne zahtevamo, da hvali in da pravi, da je vse lepo, da gre vse v redu, ker zelo dobro vemo, da vse še ni dobro. Toda želimo nekaj: da se nam prizna, da smo na poti, da smo že prili-čno mnogo storili v tej smeri in tla resnično želimo napraviti naše ljudstvo srečno in odstraniti \se, kar je negativno. In če ne prav vse, da želimo, da bi bilo polagoma teh negativnih stvari čim manj, ker nikoli ne more biti v neki deželi popolnosti in tudi ne pri nas, posebno ne tako hitro po
Sovjetski novinar lija Ehren-burg piše: Za Jugoslavijo je pomenila vojna drugo rojstvo. Pred vojno je bila ena izmed najbolj zaostalih držav v Evropi, igrača v rokah mednarodnih trgovcev. Ljudstvo je živelo daleč od izobrazbe, tako, da bi v nekaterih področjih Bosne lahko na prste prešteli vse ljudi, ki so znaji čita-ti in pisati. Deželi so vladali kralji, ki so jih podaniki sovražili. Vladali so s pomočjo strank, ki bi jih bilo kljub visokodonečim nazivom težko imenovati stranke. To so bile družbe roparjev z odvetniškimi diplomami. Dolgo časa so jugoslovanska ljudstva živela pod tujim jarmom. Nato so bila mehanično združena brpz tiste duhovne vezi, ki ustvarja enotnost narodov. Velikosrbski nacionalisti so tlačili Hrvate, medtem ko so brvatski nacionalisti sanjali o nesmiselni in docela smešni »neodvisnosti«.
Debate po krčmah so se navadno končale s krvjo. Bosanci, ki
stavljena vprašanja, ko je prišlo do mrtve točke na konferenci zunanjih ministrov velesil v Londonu, reševala velika trojica ali nek širši forum. Maršal je odgovoril: Mislim, da je bolje, da reši te probleme velika trojica kot deset velikih in malih, ki ne poznajo stvari in ki bi stvari samo še bolj zapletli. Kar se tiče udeležbe Jugoslavije, mislim, da bi morala tudi ona sodelovati, ker je tangi-rana.
hočemo, da vzamemo svojega tolmača in svoj »džip« ter da gremo, kamor hočemo. Tako smo tudi storili in odšli, kamor koli smo želeli. Opazovali smo volitve in šli na volišče. Pre^f tem smo videli razne dele vaše države, videli smo strahoten obup in uničenje, videli smo, kaj je vojna stvarno pomenila za vašo deželo, videli smo junaštvo, fantastično junaštvo in bistrost jugoslovanskih narodov, ki so v teh nekaj mesecih skoraj z golimi rokami podvzeli ogromen podvig — obnove, popravljali mostove, železnice, tovarne in rudnike. Eden od naših članov, Plats Mills, je delal v rudniku in videl, kako so popravljeni stroji, ki so bili v rudnikih uničeni, z golimi rokami. Občudujemo ta duh: čutimo, da ima jugoslovansko liudstvo isti duh, ki je vodil angleško ljudstvo na zadnjih volitvah. Čutimo, da ste tudi vi kot mi utrujeni od starega sveta. Želimo novega sveta, želimo zgraditi nov svet, novo državo in novo bratstvo narodov.
vojni. In prav zato, ker sem videl vašo dobro voljo, da spoznate naše razmere in ker vidim, da znate ceniti, kar je pozitivnega, sem zelo vesel vašega bivanja v naši deželi in kar se mene tiče, vam bom nudil tudi v bodoče vse možnosti, da boste šli, kamor boste hoteli in videli, kar boste hoteli. Če bi nekdo zahteval od nas, da sprejmemo nekakšno oficiel-no kontrolo, ne bi na to nikdar pristali, ker naše ljudstvo je ponosno. Vas kot goste pa smo zelo radi sprejeli. Sedaj sodite sami in ocenite, kaj ste videli v Jugoslaviji ter povejte to angleškemu ljudstvu. Prepričan sem, da bo vaša pomoč in vaše poročilo o tem, kar ste v Jugoslaviji videli, mnogo doprineslo k odstranitvi nezaupanja, ki mogoče še obstoja pri gotovin ljudeh v Angliji.
so muslimanske vere, so se včasih imenovali »Turki«. Makedoncem je bila odvzeta najbolj o-snovna pravica:	govoriti svoj
materini jezik. Umetno so jih razdelili meti Srbe in Bolgare in jih hujskali jlrugega proti drugemu. Zapadni demokrati so blagohotno govorili o »junaških Srbih« in vneto strigli »bakrene« ovce in »cinkove« ovne.
Polagoma so začeli Nemci o-drivati zapadne prijatelje od Srbov. Polastili so se trgovine in s<> se izkazali spretni v politiki in trdno odločeni, da postanejo go spodarji dežele. Na Hrvaškem so našli separatiste, takozvane ustaše, v Srbiji krajevne fašiste, ki so začeli snubiti Hitlerja. Zdelo se je, da je vse pripravljeno za razcepitev, in kljub izbruhu narodne ogorčenosti aprila 1Q41., kljub junaštvu, ki so ga pokazali častniki in vojaki, so Nemci kmalu strli trhli državni aparat. V Zagrebu se je pojavil Pavelič, mor-
da najbolj zaničevanja vredni izmed vseh kvizlingovcev; Slovenijo sta si razdelili Nemčija in Ita-
Resnična vojna Jugoslavije proti zavojevalcem se je začela prav tedaj, ko je Hitler mislil, da se je vojna končala. Mnogo so pisali o junaštvu jugoslovanskih partizanov.
L Ehrenburg pripominja pri tem, da se boji samo, da ti opisi o junaštvu posameznikov nekoliko zatemnjujejo dejanski pomen dogodkov — da ti opisovalci ne vidijo gozda zaradi dreves. Tu se je izvršila prava vstaja. Niso se uprli posamezni drzneži, ampak se je ves narod dvignil proti zavojevalcu.
V švojem poročilu ob 28 letnic» Oktobrske revolucije je komisai za zunanje zadeve ZSSR V. M. Molotov osvetlil ne le vpraš »nja socialistične države v njeni na-daljni notranji graditvi, temveč tudi vsa vprašanja človeštva v borbi za onemogočitev nov’ih napadov, za onemogočitev imperialističnih vojn. Za naše narode pomeni govor Molotova potrdilo, da je pot, po kateri smo sli med vojno, dobra.
Molotov je jasno naglasi! vlogo, ki jo je Sovjetska zveza igrala v tej vojni. Sovjetska zveza ni dala le največ žrtev in prevzela najhujših udarcev ponorelih nemških imperialistov in njihov h vazalov. Sovjetska zveza je p >vzro-čila prelom vojne, s svojo borbo je obrnila vojno v korist celotnega zavezniškega bloka. Evropa dolguje predvsem Sovjetski zvezi, da je b'la osvobojena izpod jarma nemškega imperializma ter da je bila evropska civilizacija rešena pred popolnim uničenjem
Menda v Evropi ni naroda, ki bi se v tolikšni meri zaveda! vloge Sovjetske zveze v vojni kakor narodi Jugoslavije. Jugoslavija bi
Že dalj časa je del reakcionarnega tiska izpolnjen s članki o atomski bombi. Po pisanju tega tiska bi naj atomska bomba služila nekaterim državam kot monopol, da bi se polastile svetovnega gospodarstva. Ti ljudje, ki tako govorijo »n mislijo, se očitno niso nič naučili iz te vojne. Molotov' je jasno naglasil »kako so kratkovidne in avanturistične a-gresivne namere v naši dobi« in da ie »stremlienie katere koli države, da bi igrala vodilno vlogo v splošnih svetovnih zadevah prav tako nemogoče. kakor stremljenje po svetovni nadvladi«.
Nedvomno je, da interesi zavarovanja trdnega miru zahtevajo, da imajo miroljubni narodi potrebne oborožene sile. To velia v vsakem primeru za države, ki prevzemajo glavno odgovornost za varstyo miru. Toda interesi varovanja miru nimajo nič skupnega s politiko tekme v oboroževanju velikih sil, kakor to v tujini zagovarjajo nekateri posebno vneti pristaši imperialistične politike.
Molotov pravi: »Mnogo hrupa nastaja ob ustanavljanju blokov in grupiranju držav kot sredstva za zavarovanje določenih zunanjih interesov. Sovjetska zveza ni nikdar sodelovala v grupiranju sil, ki bi bilo naperjeno proti drugim miroljubnim državam. Kakor znano je prišlo na zapadu večkrat do takšnih poskusov. Protisovjetski značaj takšnih
lija; Nemci so plenili Srbe brez posebnih ceremonij. Toda tu se je oglasilo ljudstvo.
Leta 1943. se je narodno osvobodilna armada Jugoslavije borila proti 650.000 fašističnim vojakom, med katerimi je bilo 11 nemških divizij od skupnega števila 35 sovražnih divizij. Leta 1944. je bilo v Jugoslaviji 13 nemških divizij. Med vojno je Jugoslavija postavila na bojišče
1.400.000	vojakov in izgubila nad
300.000	ljudi. Jugoslovani so uničili 450.000 fašistov. Narodnoo svobodilna vojska JugosUvi e je omogočila zavezniško izkrcanje na Siciliji in v Italiji ter pospešila poraz sovražnika.
se ne mogla boriti in ne osvoboditi brez vloge, ki jo je Sovjetska zveza igrala v vojni, brez vsestranske pomoči, ki jo je dobila od nje.
Ko je Molotov govoril o med narodnem položaju, je dejal:
»Sovjetska zveza je bila in bo trdna trdnjava za zaščito miru in varnosti narodov ter je pripravljena dokazati to ne z besedami, ampak z dejanjem.
Nadalje je jasno orisal, kakšne globoke spremembe je povzročila ta vojna v zavezniških državah s tem, da je krepila napredne demokratične in socialistične sile v njih. Podoba sveta se je zelo spremenila, ker so iz svetovne politike izpadle agresivne države — Nemčija, Japonska in Italija. Na podlagi vojnih izkušenj kakor tudi vzrokov, ki so povzročili vojno je Molotov jasno naglasil, da organizacije, kakršna je bila Društvo narodov, niso sposobne obvarovati človeštvo pred novimi vojnami. Prav tako nima nič skupnega z varovanjem miru tekmovanje v oboroževanju, ki ga propagirajo nekateri zagovorniki imperialistične politike.
V zvezi s tem je treba omeniti iznajdbo atomske energije in . a-tomske bombe, ki je njena uporaba v vojni proti Japonski pokazala njeno ogromno rušilno silo. Toda atomska bomba še ni raziskana z namenom, da bi z njeno pomočjo preprečevali napade ali vzdrževali mir. Na drugi strani dandanes ne more biti takšnih velikih tehničnih skrivposti, ki bi mogle postati last ene same države ali kakšne manjše skupine držav. Zaradi tega iznajdba a-tomske energije ne sme vzbujati želje, da' bi jo izkoriščali v zunanjepolitični igri sil, niti brezskrbnosti v pogledu prihodnost'-miroljubnih narodov.
Stremljenja agresivnih držav — Nemčije, Japonske in Italije — po svetovnem gospodarstvu, držav, ki so med drugim računale tudi na začasno tehnično premoč, so sc izkazala kot »kratkovidna in avanturistična«. Zlomila so se ob moči Sovjetske zveze, ki je stala na čelu miroljubnih držav in zasužnjenih narodov ter premagala zavojevalca v Evropi in Aziji.
grupacij v preteklosti je tudi dobro znan. V vsakem primeru pa priča zgotiovina blokov in grupiranje zapadnih držav, da je služilo ne toliko v zaščito pred napadalcem, kakor v podžiganje napadalnosti, predvsem od strani Nemčije. Prav zato se ne sme zmanjšati v tem pogledu budnost Sovjetske zveze in drugih miroljubnih držav.
Pozdravni brzojavki:
MARŠAL TITO
BEOGRAD
Pozdravljamo zmagoslavje Ljudske fronte, ki je garant naše popolne osvoboditve.
Okrožni odbor S1AU za Goriško
Izvršnemu odboru OF
LJUBLJANA
Veličastna zmaga OF pomeni izpolnitev naših pričakovanj. Daje nam zavest da bo država, ki je zgrajena na taki sili dosegla priznanje pravičnih meja.
Mestni odbor SIAU Gorica
Kmetje, hi so dobili zemljo
Po prvi svetovni vojni se je le ruski kmet v celoti osvobodil gospostva graščakov in zasedel graščinsko zemljo. Po tistih državah v Evropi, v katerih je dotlej še vedno vladal napol srednjeveški red in so posedovali večino zemlje še vedno graščaki in veleposestniki, se pa tudi po končani prvi svetovni vojni te. stvari niso dosti spremenile. Po vseh teh zaostalih deželah so sicer veliko govorili o agrarnih reformah, obljubljali so kmetom zemljo, vendar je skoraj povsod ta reč po nekaj letih popolnoma obtičala in zaspala. Ostalo je vse le pri obljubah in načrtih. Tako se je zgodilo na Poljskem, na Madžarskem, v Romuniji, v Italiji, pa končno tudi pri nas. Tako se je moralo zgoditi, ker oblasti ni i-melo v rokah ljudstvo, ampak so še vedno več veljale pri gosposkih oblasteh želje peščice veleposestnikov, kakor zahteve tisa-čev in tisočev kmečkih ljudi. Vrana vrani ne izkljuje oči. Pri nas so tedaj res odrezali od veleposestev nekaj slabe zemlje, nikakor pa se niso nameravali ravnati po načelu, naj bo zemlja last tistega, ki jo obdeluje. Tedaj smo bili razočarani in smo jasno spoznali, da le taka agrarna reforma nekaj pomeni, če si ljudstvo samo razdeli gosposko zemljo. Zemljiška gospoda, ki se je znala izmakniti udarcu agrarne reforme in z obljubami ukanila kmečko liudstvo, ie zato obdržala in ohranila tudi svojo politično moč. To je trajalo vse dokler se ni začelo naše kmečko ljudstvo samo zavedati svojih pravic, svoje moči in začelo graditi svoje ljudske oblasti. Vse to smo pri nas 'dosegli s svojimi lastnimi močmi, s svojo borbo proti vsem sovražnikom našega naroda in našega ljudstva.
Drugim narodom vzhodne Evrope, katerim je prinesla svobodo Rdeča armada, pa je bila prav tako dana možnost, da izvedejo agrarno reformo tako, kakor to želijo delavni kmečki ljudje. In danes že lahko rečemo, da se na Poljsko, Madžarsko, Romunijo, nikdar ne morejo več vriniti stare razmere, ker bi ljudstvo tega več ne dopustilo. Vsi ti, ki so dobili zemljo si res ne morejo čez noč ustvariti na tej zemlji bogatih in vzornih gospodarstev, čutijo pa, da bodo s pridnim delom tudi to dosegli.
In če vsi ti novi gospodarji še ne znajo kdo ve kako umno in samostojno gospodariti, sc pa vendar zavedajo, da so sedaj svobodni in da ni nad njimi nikogar več, ki bi jih strahoval in bi morali garati za tuje koristi. Ta vzhodni d'! Evropi, ki se ie vedno dušil v revščini, bo sedaj doživljal velik .razvoj in sc dvignil iz nevednosti in zaostalosti.
O agrarni reformi v osvobojenih državah vzhodne Evrope smo že veliko pisali. Zanimivo pa je, da se je, ob podpori Sovjetske zveze, začela izvajati tudi v tistem delu Nemčije, ki ga je zase-
fjocičani, udete^ife sc pofnošteoilno pca^nifca deta!
Govor poslanca Gilliacos-a
Odgovor maršala Tita
Pregled svetovnih dogodhov
Ufa Ehrenburg o Jugoslaviji
O atomski bombi
O ustanavljanju blokov
Narodno osvobodilna armada Jugoslavije
Poročilo IHolotova o mednarodnem polozain
Štev. 20
Soški tednik", 17. novembra 1945
St: an 3
i
>
V
C.
>
0
i
dia Rdeča armada. Tudi v teh predelih so imeli skoraj vso zemljo v rokah veleposestniki ali kakor jim pravimo pruski junkerji. Po prvi svetovni vojni so ' tudi oni obetali kmetom agrarno reformo, so pa potem v več kakor dvajsetih letih odstopili kmetom celih 6 odstotkov od svojih zemljišč. Če bi hoteli seveda na tak polžev način nadaljevati z razdeljevanjem veleposestniške zemlje, bi to trajalo celih 350 let predno bi jo razdelili. Sovjetska zveza pa stremi za tem, da se odpravijo razmere, ki so privedle in omogočile zmago fašizmu v Nemčiji. Pruski baroni so bili namreč največji podporniki Hitlerja, on: so mu stavili na razpolago nemško armado, v kateri so večinoma oni poveljevali. Pričakovali so od njega, da bo spretno nahujskal ljudstvo na novo svetovno vojno, ki jih bo rešila strahu pred vsakimi agrarnimi reformami in jim prinesla še novih posestev na slovanskem vzhodu. Če se bodo sedaj razdelila njihova veleposestva med nemške kmete, bo na ta način najbolj temeljito pre-nrečeno, da bi ohranili ti glavni hitlerjanci še vnaprej svoja bogastva in s tem tudi svojo politično moč. Le na tak način pa je resnično mogoče zavarovati mir, če se dosledno izruje iz zemlje fašistični plevel. S Hitlerjem se pa niso vezali samo pruski baroni, ampak tudi italijanski in madžarski grofi, španski grandi, romunski boljarji, skratka vsi, ki so hoteli živeti na račun kmečkih žuljev in ki so se tresli pred a-grarno reformo. Tudi tisti naši reakcionarji, ki so sestavljali ali pa zagovarjali znano »pastirsko pismo«, so prav iz istih razlogov, kakor pruski baroni ali razni drugi grofi, podpirali pri nas fašistične okupatorje.
Iz Ročinja
Društvo „Edinost"
Preko 60 članov se je zbralo v Ročinju, lepi Kanalski dolini, da si izvolijo svoj odbor za prosvetno društvo. Ena izmed članic, ki se ni mogla sama udeležiti občnega zbora, je oddala pismo voditelju zbora, ki naj bi to pismo prečital pred vsemi. Tovarišica, članica okrožnega odbora Slovenske Prosvetne zveze, je na prošnjo predsednika pripravljalnega odbora prebrala to pismo: Edinost, bratstvo in sloga naj vlada med nami vsemi, ki bomo sodelovali v tem društvu, naj izgine med nami vsaka sled osebnega sovraštva! Pokažimo svetu, da lahko prekosimo tudi na kulturnem polju vse ostale, pokažimo, da smo sposobni dvigniti našo
Knjige Gregorčičeve Založbe v vsako Primorsko hišo!
kulturo do one višine, ki smo je vredni in ki smo j o dokazali že v naši borbi!.... Take in slične so bile besede, pisane v pismu. Vse prisotne je ganila lepa vsebina pisma, ki je dala občnemu zboru slovesen in resen povdarek:
Ob volitvah so bili vsi predlagani kandidati za odbor soglasno sprejeti. Med njimi so bili izvoljeni tudi tovariši, ki so se vrnili pred kratkim iz Francije.
Ob čitanju pravil so se zaustavili pri izbiri imena. Da dajo še bolj povdarka ciliu in namenu društva, «o se zedinili za ime »E-dinost«. Poleg tega jih bo spominjalo ime društva vedno na Tržaško »Edinost«, list, ki je umrl pod fašističnim pritiskom.
V lepem razpoloženju in z navdušenjem ter veseljem do dela sc je zbor razšel in vsak je odnesel na svoj dom vero v novo kulturno življenje Ročinja.
Posledica agrarne reforme v o-svobojeni vzhodni Evropi je ta, da so za vselej izginila veleposestva, da je odpadlo srednjeveško izkoriščanje kmečkega ljudstva in propadla obenem s tem tudi politična moč zemljiške gospode, ki je zatirala ljudstvo in mu ni priznavala nobenih pravic. Iz kmečkih bajt in malih kmetij pa bodo nastale lepe kmetije, na katerih se bo dalo živeti. Samo taka demokracija, ki se ne ozira na preživele »zgodovinske pravice« grofov in cerkvene gosposke in upošteva samo pravice ljudstva do življenja, se lahko imenuje demokracija. Na zahodu Evrope, tako n. pr. v Italiji in v Španiji še ni nobenega govora o agrarni reformi. V Italiji smo doživeli letos celo vrsto kmečkih uporov in v Španiji se je začela razvijati partizanska borba, v kateri močno sodeluje tudi kmečko ljudstvo.
Spoznali smo pa v tem času, da bi agrarna reforma kaj malo zalegla. če bi kmet dobil samo zemljo. Dobiti mora istočasno tudi sredstva, s katerimi lahko začne kmetovati na razlaščeni zemlji. Po prvi vojni smo imeli primere, la so morali kmetje prodajati špekulantom zemljišča, ki so jih 'obili od agrarne reforme, ker kratkomalo niso mogli obdelovati zemlje, če niso imeli denarja, da bi si kupili orodje, živino in druge potrebne stvari. Danes pa ie s temi rečmi še težje, ker niti za denar ne moreš dobiti vsega kar kmet rabi. Zato pa je take velike važnosti obnova vsega gospodarstva. V tistih državah, kicr se bo najhitreje obnavljala industrija, bo tudi kmet lahko najprej imel nekaj od zemlje. Kjer bo složno prijel za delo ves narod, kjer bo podpiral kmet delavca in delavec kmeta, tam bo a-grarna reforma kaj kmalu rodila velike sadove.
Iz Mirna
V mirenskem okraju so po večini naseljeni kmetje z malimi posestvi. Ti kmetje so proizkusill zatiranje fašističnega režima, zato pa se danes globoko zavedajo važnosti sindikalne organizacije. Zavedajo se, da bodo le sindikalni odbori, ki zrasejo iz njih srede, sposobni ščit’ti interese našega kmeta. Sindikalna organizacija je zato zajela pri nas široke kmečke množice.
Pripravljalni odbor ima v načrtu vpostavitev kmečkih podružnic v vseh vaseh, ker je v vsaki vasi večina kmetov. Stavbinskih podružnic bo postavljenih 5 v celem okraju, zraven teh pa ena čevljarska, ena mizarska, ena mehanično-kovinarska in ena mešana, pri kateri pridejo v poštev vse tiste stroke, ki nimajo zadostnega števila članov za samostojno podružnico. Teh podružnic je postavljenih že nad polovico. S požrtvovalnim delom pripravljalnega odbora bodo prav gotovo v najkrajšem času postavljene še ostale, ki so v načrtu. Tedaj sc bo lahko sklicala okrajna skupščina in prepričani smo, da bo tedaj sindikalna organiza^ cija zavzela še širši obseg.
Iz Brd
Na zboru volilcev v Kojskem so sc domenili in potem prišli do sklepa, da bi tudi bližnje vasi, ki spadajo pod to faro. pristopile k delu. Tako je šola že skoraj popravljena in v nekaterih razredih se pouk že vrši. Krajevni NO.) Brestje je prispeval 5000 lir, Kojsko 10.000 lir. Hum 7000 lir, Sne-žatno 6000 lir. Pri obnovi je pomagalo mnogo ljudi.
Vasica Brestje, ki šteje k miai 19 družin, si je popravila vodovod. Vas je tako preskrbljena z vodo za več let. Stroški so bili veliki, ker pa je vas zelo složna, jC
si jih na lep način poravnali. Morali so preložiti preko 800 m. cevi. Vse skupaj jih je stalo 43.3)0 lir.
Prosvetno društvo »Slavček« v Kojskem si samo obnavlja in pripravlja veliko dvorano v starem gradu, ki bo služila za priredite e.
S pomočjo pridnih pionirjev so podrli že več metrov zidu.
Tako so začeli tudi hišni gospodarji popravljati gospodarska poslopja. Pri vsej obnovi se udejstvuje zavedna mladina in otroci. Dne 31. oktobra je imela skupina ljudi iz vasi Llum udarniški dan in pripravila pet velikih voz drvi za šolo. Starčki, mladina in naj-mlajši so šli z zastavo na delo, konji in voli so bili lepo opremljeni. Akcija ie imela lep odmev, tako da tudi druge vasi niso hotele izostati.
Iz Bilj
Za naše ranjence
Žene iz Bilj in Bukovice so pred dnevi obiskale naše bolnike in la-nience v bolnici sv. Jušta. Obdarile so 94 bolnikov z najrazličnejšimi darili. Naši fantje in dekleta so bili tega obiska prav veseli še veselejše so pa bile naše žene da so lahko nekaj napravile za te naše ran'ene in bolne tovariše m tovarišice.
Iz Kanala
Mesto okrajnega predsednika je prevzel ameriški kapetan, ker ZVU ni našla nobene osebe, ki bi sprejela to mesto. Sedaj se izdajajo osebne izkaznice, a godijo še krivice, kakor ste že pisali o nodobnih slučajih v Gorici. —-Unamo, da bodo nrotesti, ki so bdi iznešeni v Trstu in Goric; prinomogli, da se bo izdajanje legitimacij vršilo res pravično in da bo ustreženo res vsem.
Iz Usnika
Naša vas ie majhna in zelo raztresena. Kliub temu smo si povezani v naš'b orPanizaciiah, kier se raznravlia o političnih, gospodarskih in prosvetnih vprašaniih. LJstanoidli so si liudsko čitalnico in kniižnico. Sedaj se pa prizadevamo. da se čimprei otvori šola. Na zadniem sestanku je prisostvovala tov. Zmaga od okrajnega STATT-ia. Govorila nam ie o raznih vprašanjih, ki nas zanima-io te» osobito o enotnih sindikatih. Po sestanku se nas je več od nas vpisalo vanje.
Iz Kobarida
Za vzgojo mladine
Kobariško ljudstvo je imelo že od nekdaj posebno skrb za svoje šolstvo in za vzgojo svojih o-trok. To prizadevanje ni bilo zaman. Eno stoletje nam je dalo pesnika S. Gregorčiča, Krilana, skladatelja Andreja Volariča in druge, ki so delali čast našemu narodu.
Četrtstoletja zatiranja po faš’-zmu je povzročilo na Kobariškem globoke vrzeli med našo inteligenco in na kulturno prosvetnih ustanovah.
Danes se zlasti ljudstvo zaveda, da je nadarjena mladina, ki velikokrat živi doma v slabih gmotnih razmerah, potrebna po moči, če hočemo vzgojiti sposobne može in žene, ki bodo v bodočnosti vsebolj dvignili kulturo našega naroda. V nabiralni akciji »Za našega dijaka« smo nabrali za približno 150.000 lir raznega blaga, ali bolj točno 36.000 Or v gotovini, 50.000 kg. krompirja, 315 kg. fižola, 340 kg. sadja, 220 kg. koruze, nekaj masti in ječmena.
To blago bo šlo v prid šm dijakov iz srednje šole v Tolminu, ki se je zdaj po tolikih letih kulturnega molka ponovno odprla. V tej šoli imamo 61 dijakov iz Kobariškega okraja. Domače učiteljstvo jih je tekom samih po-
čitnic z različnimi tečaji pripravljalo, da so bili na posled sprejeti v srednjo šolo.
Na pobudo roditeljskega sveta za Kobariško se je 26. p. m. odprl v Kobaridu gospodinjski ‘ečaj, ki bo trajal približno 50 dni. O-biskuje ga približno 40 mladink iz okraja, ki se pod vodstvom tov.ee Gubec Rozalije uče praktičnega gospodinjstva, kuhanja, šivanja, krojenja, pletenja in drugih gospodinjskih del.
Iz Bovca
Srpeniška reakcija je poslala svojo delegacijo do vaškega učitelja in zahtevala od njega, na' jim pokaže dekret, s katerim ie bil nastavljen. Dolžili so ga, da je bil fašist, kar pa ne odgovarja; bil je eden izmed tistih naših u-čiteljev, ki se je brigal le za šolo in za dobro vzgojo otrok. Ni jim hotel pokazati dekreta, pač pa jim je dejal, da ima od guvernerja pooblastilo naj takoj prične s poukom. Reakcionarni delegatie so mu odgovorili, da g. kapetan nima nič kaj govoriti, še man! pa ukazovati. G. guverner ie bil nad tem močno presenečen, a i-mel ie še enkrat oriliko videti, da so ti reakcionarni elementi res le ostanki fašizma, ki skušalo vnesti razdor in nesporazum med našim poštenim ljudstvom in zavezniki.
* * »
V Ljubljani je odprta razstava slikarja Toneta Kralja. Slike jori-kazujejo našo borbo ih trpljenje izza tolminskih puntov, ko so Tolminci šli z železnimi trentarskimi palicami nad svoje zatiralce. Tone Kralj ie svoja umetniška dela napravil v Soči na Bovškem. Takrat ko ie belogardistično glasilo .»Tolminski glas« o njem tako nesramno pisalo kot o brezvercu je Tone Kralj slikal cerkvico sv. Jožeta v Soči in Device Marije v Trenti. Te slike so sedaj razstavljene v Ljubljani.
Mnogo so tedaj klevetali o nas, da bi razbili našo enotnost, ali vsi pošteni delavci, kmetic, inteligenca in umetniki smo bili trdno povezani na svoji poti v svobodo in srečno bodočnost. Iz te poti nas tudi v bodoče ne bo odvrgla nobena sila v kakršnikoli reakcionarni obliki naj bi se ta postavila pred nas.
Iz Plužne
Tudi v vasi Plužna se je mladina prebudila in začutila potrebo da malo pogleda preko domačega plota. Videla je, da vse dela, zlasti mladina, zato nikakor nočejo zaostati v njih vasi. Pred dnevi je mladina iz Plužna priredila kulturno predstavo iz katere so šli prostovoljni prispevki L. 1096, v prid akcije »za našega dijaka« in 600 lir pa za nakup blaga za zastave. Ko se mladina prebudi in se vrže z vnemo na delo v vasi vstane novo življenje.
Naše gomile
V pondeljek, dne 29. t. m. so pripeljali na domače pokopališče v Renče starega borca za svobodo, tov. Rusjan Alfreda-Jerkota. Tov. Jerko je bil med prvimi primorskimi partizani, ki se je odzval klicu domovine, stopil je v borbo in to že v pomladi 1. 1942. Septembra 1942. je padel v spopadu s sovražnikom. Pokopan je bil v Lokvici na Krasu. Mladina iz Lokvicc, Opatjegasela in vseh bližnjih vasi mu je napravila lep pogreb in ko se je sprevod bližal Renčam ie množica ljudstva vedno bolj naraščala. Z zastavami in venci je krenil žalosten sprevod na domače pokopališče, kjer se je tov. Zorko iz Renč poslovil od junaškega domačina, ki je s svojim zgledom pokazal mladini pot, po kateri mora stopati. Moški pevski zbor iz Renč mu je zapel
IZ imŠIH KRH1EV
v slovo »Nad zvezdami«. Isti čas so bili položeni v ljubljeno domačo zemljo še tovariši Stepančič Evgen, Mikluš Ivan in Mozetič Jožef, ki so padli od sovražnikove krogle za našo lepšo bodočnost, za naše osvobojenje.
$ S *
V Bukovico, svojo rodno vas, so pripeljali zemeljske ostanke tov. Mirota, odličnega delavca in borca za svobodo. — Pokojni tov. Mirko je deloval pri gospodarski komisiji, nabiral je hrano, prevažal je živino za naše edinice in ravno na eni teh nevarnih poti so ga Nemci ujeli. Neusmiljeno so ga trpinčili in mučili, da bi se jim uklonil, pa zaman; nazadnje so ga v Moši obesili. Dobro furlansko ljudstvo je skrbelo za grob našega Mirota, slovesno ga je pokopalo in ko smo ga sedaj odkopali se je prebivalstvo Moše v velikem številu udeležilo pogrebne slovesnosti, ga spremilo do meje občine in mu poklonilo krasne venpe cvetja. Domača vas pa je sprejela svojega velikega sina tako kot se spodobi sprejeti zaslužne borce za svobodo. Veličasten pogreb je pričal o veliki priljubljenosti tov. Mirota, množice so čutile, kaj vse so izgubile z njegovo prezgodnjo smrtjo.
Družini Mavrič in Gregorič se tem potom najsrčnejc zahvaljujeta domačemu odboru, pevskemu zboru, godbi iz Prvačne, Ga-ribaidincem iz Moše, vsem darovalcem cvetja, govorniku in vsem onim, ki so spremili našega nepozabnega Mirota, žrtev nemškega nasilja, k večnemu počitku.
* * $
Vas Kozana je sprejela v svojo sredo zaslužnega borca za •’ 'bodo našega nepozabnega majorja Zuljan Radovana - Strnad, ki je neustrašen v bojih s sovražnikom dal svoje mlado življenje za boljšo bodočnost našega naroda. Od daljnega Vojskega pa do rodne vasi se je ves naš narod klanjal spominu tega našega briškega junaka, mu poklonil vence in šopke cvetja in ga spremljal v mogočnem sprevodu na domače pokopališče. Pevski zbor mu je zapel ganljive žalostinke, tov. Slavko od okr. Odbora SIAU-ja se je poslovil v pretesljivih besedah od njega, mi pa prisegamo, da bomo čuvali njegov spomin in izkazati se hočemo vredni njegove žrtce, njegove 'prelite krvi za novo, srečnejšo Primorsko v Titovi Jugoslaviji.
* * *
Na praznik Vseh Svetnikov se je prav lepo izkazala mladina iz Kuščarjev pri Benečiji. Sla je in okrasila vse grobove naših borcev, ki počivajo na pokopališču v Srednjem in v samotnih tihih gozdovih, katerih večina je podlegla.ranam v partizanski bolnici, ki je bila za časa borbe v bližnj: vasi. Tovarišica Marija se je spomnila vseh naših tovarišev, ki so pokopani pri S. Stublenku. šla je tja, da bi popravila in o-krasila te grobove, a našla je ob njih že dve Benečanki, ki sta ji dejali: »Krasimo te grobove, da izkažemo le v mali meri našo hvaležnost njim, ki so dali življenja za osvoboditev beneške zemlje.
Tudi mladina iz Rut je prinesla vence in cvetja na grob naših padlih borcev. V dežju so napravili dolgo pot do Srednj ga, da se oddelijo spominu tovarišev.
Enako je mladina iz Ročinja, Kostanjevice, Kanala, Morskega, Melinkov, Velendola, Ložice in Zapotoka poskrbela, da so imeli naši padli partizani okrašene gomile.
Naročite Koledar firegorčičeue Založbe!
Stran 4
Soški tednik", 17. novembra 1945
Štev. 20
Kulturna rubrika
Nastop pevskih zborov v Gorici
Dne 10. t. m. zveč. in 11. popoldne je prva velika pevska prireditev v Gorici prijetno presenetila slovensko občinstvo.
Nastopili so pevski zbori iz Gorice, Vrtojbe, Štandreža, Solkana, Kromberka, Podgore, Pev-me. Na sporedu so bili moški, ženski in mešani nastopi pod vodstvom tovarišev Brajdot Ivana, Lupin Franca, Silič Cirila in Silič Ivana. Dvorana Ljudskega doma je bila prenapolnjena do zadnjega kotička.
Občinstvo je kar drhtelo od viharnih aplavzov, ko so zbori odpevali narodne pesmi. Nekatere druge pesmi pa so morali pevci ponoviti, tako n. pr. mogočno pesem, ki je živ utrip naših src »Mi smo ubežniki«, za tem še veselo poskočno »Polka je ukazana«, ki so ju izvedli zbori Solkan in Podgora. — V sveti tišini je občinstvo poslušalo premilo makedonsko »Mile pop Jordanov«. Na splošno zahtevo, naj se ponovi, je goriški zbor raje zapel rusko »Poljuško polje ...« ki je vsem enako ugajala.
Kot ob prvi točki »Pozdrav«, tako je tudi ob zaključku sporeda zasedlo oder čez 200 pevcev in silni ljudski zbor se je zlil v mogočno »Pesem o svobodi«, ki so jo združeni zbori dvakrat ponovili ter tako sprostili val navdušenja med množico, katera je radostno zapela himno »Hej Slovani...«, vzklikala Titu in Stalinu. S tem je bila pokazana še močnejša ljubezen do naše zemlje, do svobode, do naše pesmi.
Občinstvo se je le težko razšlo, hotelo je še in še poslušati. Med mogočnimi zbori, katere je z :na no skrbnostjo in pridnostjo vodil tov. Silič Ivan, se je spontano izvršila tista topla povezanost med njimi in hvaležnim poslušalstvom, ki je dala celemu večeru mogočen pečat ljubezni do naše lepe pesmi.
Zbop iz Gradiške
Dne 12. novembra zvečer je moški pevski zbor iz Gradiške nudil Goričanom lep spored furlanskih pesmi. Radi prepoznega obvestila o prireditvi, (obvestilo je prišlo šele kakšno uro prej) ni bila udeležba občinstva številna, kakor si jo odlični furlanski zbor-po pravici zasluži. Zato je želja vseh, da nas furlanski pevci zopet in čimprej obiščejo, ker gotovi smo, da jih bo tedaj vse občinstvo, zlasti pa Slovenci, ki tako ljubijo pesem, z naj večjim veseljem sprejeli.
Zapeli so nam »Stellutis alpi-nis«, neko ljubezensko pesem, ža-lostinko, operne speve, himno Gradiške in druge, ki so bile dobro izvajene, tako da so žele silno odobravanje in zahtevo ponovitve. Simpatična tovarišica nam je podala nekaj šaljivih skečov v furlanskem jeziku; tudi ona je bila sprejeta z aplavzi.
Denarni izkupiček gre v prid akcije za revnega dijaka.
Šempas
Dne 24. p. m. smo imeli v Šempasu ustanovni občni zbor našega prosvetnega društva, kateremu smo dali značilno ime »Lipa«. Vsi navzoči so se zaobljubili, da bodo takoj začeli delovati in pričakovati je, da nas bodo že v kratkem razveselili s kakšno prireditvijo.
* * *
Prosvetno društvo »Simon Gregorčič« iz Oseka-Vitovlja je nastopilo 21. p, m. na Rakeku in je bilo ob tej priliki od tamkajšnjega prebivalstva navdušeno sprejeto. Točke sporeda so bile izvajane brezhibno in so žele zasluženo priznanje. Ob slovesu so vzklikali naši Primorski neločljivi od Dem. Fed. Jugoslavije.
Podraga
Društvo »Edinost« v Podragi je dne 14. p. m. imelo dobro u-spelo prireditev, ki je navdušila mlado in staro. Med petjem, deklamacijami, resno in šaljivo igro je čas prav hitro minul in to v splošno zadovoljstvo navzočih. Vsi so hvaležno odobravali našo mladino, ki je s tem nastopom pokazala že prav lep napredek.
Kulturni test val u Tolminu
V nedeljo 11. t. m. se je vršil v Tolminu kulturni festival, pri katerem je sodelovalo 12 vasi in sicer: Pečine, Slap, Tolmin, Tribu-ša, Žabče, Čadrg, Koritnica, Tem-Ijine in Lom.
Posamezne vasi so nastopile s pevskimi točkami, deklamacijami in igrokazi. V splošnem je festival pokazal velik napredek na kulturno-prosvetnem polju.
Vrsno pri Kobaridu
Vas Vrsno pri Kobaridu je proslavila obletnico rojstva našega pesnika S. Gregorčiča z dobro u-spelo prireditvijo na kateri so sodelovali tudi naši borci J.A. Deklamirale so se pesmi »Veseli pastir«, »Naš narodni dom« in druge. Tovariša Bister in Jože sta zapela nekaj točk in prav navdušila številno občinstvo. Borcem narodne obrambe je podarila tovarišica iz naše vasi zastavo, simbol naše globoke hvaležnosti do naše vojske.
VSEM HBHOČNIHOM JHIIŽHE ZALOŽBE"
Dne 6. t. m. je imel upravni odbor ob sodelovanju tov. Bevka Franceta svojo prvo sejo. Sprejeto je bilo dokončno ime založbe, ki se bo odslej imenovala »Gregorčičeva založba«, ter bo obnovila in poglobila delo bivše »Goriške matice«.
Odbor je ugotovil, da prihajajo naročila v zelo velikem številu; ker pa še mnogi naši naročniki ne vedo kam in kako bi se obrnili, dajemo še enkrat naslednja pojasnila:
»Gregorčičeva založba« bo izdala okrog Bož’iča letos tri lepe knjige in sicer:
Koledar za leto 1946.
Mira Puc: Svet brez sovraštva.
Ruske humoreske.
Za vse tri knjige se plača ob naročilu pri poverjeniku L. 40 na račun. Zadnji rok za naročilo je do 15. t. m.
V Trstu se sprejemajo naročila pri:
Upravi Gregorčičeve založbe, via Carducci 6-II.
Prosvetni Zvezi, via Carducci št. 6-III.
Knjigarni Stoka, via Milano 37.
Naročniki iz goriškega lahko pošljejo svoja naročila in denar na: Prosvetno Zvezo v Gorici, Ljudski dom.
Naročila in denar iz Vzhodnega primorskega okrožja (pas B), se lahko takisto pošljejo potom: Prosvetne Zveze v Ajdovščini.
JREBDRŽIŽEVA ZALOŽBA"
v TRSTU
Druga najstrašnejša svetovna vojna v zgodovini človeštva je končana in vsepovsod vstaja prerojeno novo življenje. Kakor sc vsepovsod obnavljajo naše razrušene vasi in mesta, kakor se vsepovsod obnavljajo in otvarjajo slovenske ljudske in srednje šole ter druge kulturne istitucije, tako je naše ljudstvo željno izobrazbe in si išče in čaka nove, današnjemu času primerne knjige.
Iz vseh krajev fašističnega pregnanstva in zaporov so se vrnili naši kulturni delavci in že poganja v Slovenskem Primorju novo, sveže cvetje umetniškega ustvarjanja. Tam, kjer jč nekoč »Gor.
Matica« darovala v smrtni tegobi prve brazde slovenske lepe knjige, bo danes zastavila plug »Gregorčičeva založba« v Trstu, ki i-ma namen nuditi ljudstvu lepe in cenene knjige.
Na žalost svoboda našega Primorja ni še popolna in marsikaj se nam na prvi pogled zdi slično onim prilikam pred 25 leti, ko je »Gor. Matica« začela svoje delo. fn vendar, kako globoka razlika.
Tudi po prvi svetovni imperija-listični vojni so bile naše vasi ruševine. Strahotno je bilo razdejanje naše dežele, ki je bila posejana s stotisočeri naših Ijù-di, ki so padli za tuje koristi. Postali smo odrezani ud od lastnega telesa in bili po rapallski pogodbi prodani tuji državi in' bili vsestransko izkoriščani, kakor nobena narodna manjšina na svetu.
V	tem krvavem času nepopisnega razočaranja in iztrežnenja se je rodila »Goriška Matica«, da brani primorske Slovence pred kulturnim uničenjem. Menda je tej zamisli kumoval sovaščan Si: mona Gregorčiča, dr. Anton Gregorčič, politični voditelj in kulturni delavec goriških Slovencev, soustanovitelj pa je bil France Bevk, ki je bil od vsega začetka in do konca njen sotrudnik in je sodeloval že pri prvem »Begunskem koledarju« za leto 1920.
Največji in najplodovitejši pisatelj Slovenskega Primorja med dvema svetovnima vojnama France Bevk, je posvetil vse svoje sile ogromni nalogi »Goriške Matice«, ki ji je bilo vodilno geslo v ljudskem, prosvetnem obrambnem cilju. V tem pa je bila tudi njegova veličina, ki ni le leposlovno ustvarjal, ampak v prvi vrsti napravil zgodovinski kultur-1 '
Preskrbimo se z lepim čtivom za zimo!
tljljl'llH’ir 'j:1;' ..IFMir'ililiLdll ;'’;,;;!'l;!i!liil',ii!,iiii[;iii!imij!ri';!;:,;L„!:. ji|,:i|,::iji ii;iiiHi;|ir;i
ni čin, brez obzira na fašistovske grožnje in žrtve, ki jih je moral doprinesti.
France Bevk ni bil le urednik, bil je najplodovitejši pisatelj Matice; če štejemo še založbo »Luč«, ki je bila le del »Goriške matice«, lahko mirno trdimo, da brez Bevka bi ne bilo Matice, dasi so se okrog nje zbrali vsi pomembnejši primorski pisatelji, ki so o-stali zvesti narodu pod fašistično strahovlado. Bili so Damir Feigcl, dr. Andrej Budal — Slavko Slavec, ki se je skrival tudi še pod psevdonimom Pastuškin in Ivo Dren; Ferdo Klcinmaycr — Nande Vrbanjakov itd.
»Gor. matica« je organizirala samostojno založniško zadrugo, ki je brez vsakega dobička skrbela za ceneno izdajo slovenskih knjig. In to nalogo je Matica sijajno izpolnila in nudila za borih pet lir čitateljem od širi do pet knjig vsako leto skozi četrtstole-tja in tako zvesta svojemu ljudstvu vršila svojo sveto nalogo \ najtežjih časih zgodovine Slovenskega Primorja.
V	namen, da se nudi ljudstvu lepe in cenene knjige, se je osnovala v Trstu »Gregorčičeva založba«, ki bo hodila po poteh »Goriške matice« in se bo zvesto držala njene tradicije in nalog in smeri v korist in kulturni napredek svojega ljudstva.
Dobra knjiga je bila pač v vseh časih sredstvo in nositeljica izobrazbe med široke ljudske množice, njen namen je nuditi ljudstvu poučnega čtiva, da narod ne bo ostajal nebogljen in nezadostno zrel za nove čase, da se z razširjenim obzorjem ne bo dajal več nikomur zavajati kot predmet mešetarjenja z njegovo zemljo, mesom in dušo. Dobra knjiga je luč, ki širokim množicam odpira pogled izven sebe skozi okno samostojnosti in samoodločbe v svet, da se zna opredeliti potrebam novega časa in ohranit: s krvjo priborjeno pravico ena-
kopravnosti in enakosti v političnem, gospodarskem in prosvetnem življenju.
Ta namen ima »Gregorčičeva založba« v Trstu, kateri se je redakcijski in upravni odbor konstituiral takole:	Jelinčič Zorko,
preds.; Šinkovec Adolf, taj.; Pa-njek Ivan, blag.; Mihelčič Josip, gosp.; Bevk France, odb.; Puc dr. Boris, odb.; Pertot Riko, odb.; Pahor Jože, odbornik.
»Gregorčičeva založba« bo periodično izdajala Prosvetno knjižnico. Knjige bodo izhajale v e-notnem formatu in bodo po svoji vsebini zadovoljile vsakega čita-telja. Tudi Mladinska knjižnica že dela s polno paro. Naročniki bodo prejeli še pred božičem dve mladinski knjigi Oskarja Hudo-lesa »Triglavov polet« in Venceslava Winklerja, »Mladec Drago-žit«. Izšel bo Koledar za lete 1946, Zbirka ruskih humoresk in drama Mire Pucove, »Svet brez sovraštva«.
Priporočamo, da prosvetna društva pohitijo in završijo z nabiranjem naročnikov za knjige, kajti le tako bomo lahko določili naklado, da nihče ne ostane brez njih! Le tako bomo vredno in skupno vršili plemenito in zgodovinsko tradicijo »Gor. Matice« v »Gregorčičevi založbi«, da bo prišla naša knjiga kot dober družinski svetovalec in prijatelj, v slednjo našo hišo!
REžisershi pevovodski tečaj
Slovenska prosvetna zveza za Primorje in Trst javlja, da se bosta režiserski in pevovodski tečaj za teden dni podaljšal in končala še pred božičnimi prazniki.
2. januarja 1946. pa se bosta na novo pričela, režiserski tečaj na Opčinah in pevovodski v Borštu in bosta trajala 6 tednov.
Pozivamo vse, ki se zanimajo za tečaje, da čim prej pošljejo svojo prijavnico okrožnim odborom Slovenske prosvetne zveze.
*	* 4c
Sporočamo vsem prosvetnim društvom, da se vrši vsak torek od 19.20 do 19.30 ura prosvene. Pozivamo vsa prosvetna društva, da vzbude med članstvom čim večje zanimanje za to oddajo.
OTVORITEV SLOVENSKIH SREDNJIH SOL V GORICI
V soboto 17. t. m. bodo slovesno otvorjene slovenske srednje šole v Gorici. Srednješolci, tudi tisti, ki se morda še niso vpisali, naj se zberejo ob pol devetih pred Šolskim domom v ulici Croce, od koder pojdejo v spremstvu profesorjev v cerkev Sv. Ignacija na Travniku, kjer bo ob devetih sv. maša s kratkim nagovorom. Starši se naprošajo, da se v čim večjem številu udeležijo te otvoritve.
Pouk se prične za dijake višje klasične gimnazije v ponedeljek 19 t. m. ob devetih; za dijake u-čiteljišča v ponedeljek 19. t. m., ob 14. uri; za dijake nižje srednje šole pa v torek, 20. t. m. ob 9. uri. Vsakokrat v Šolskem domu.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
ZA VISOKOŠOLCE
Vsi visokošolci, ki namera* vajo nadaljevati svoje štu* dije naj se nemudoma zgla« s>ijo v Ljudskem domu, drugo nadstropje desno. Za medi* cince, tehnike, filozofe in dru* gc je pripravljeno stanovanje in hrana in jim bo dana mož* nost nadaljevanja študij.
PEVSKIM ZBOROM
Prispeli -sta novi zbirki pesmi: »Pesmarica Glasbene Matice, ki vsebuje preko 100 moških zborov, cena 30Ó lir in pa »Mlada pesem«, ki vsebuje 36 eno-, dvo- in tri-glasnih zbofov za mladino, cena 70 lir. Dobi se pri glasb, referentu, Ljudski dom, II. nadstr.
Š A Id I S T I
Vabimo vas na sestanek za ponedeljek 19. t. m. ob 8. uri zvečer v Ljud. domu, 1. nad* stropje. Pridite vsi ljubitelji te lepe igre, da osnujemo ša* hovski klub.
ZA PADLE BORCE
Akcijski Odbor za izkop in počastitev padlih borcev in talcev na ozemlju Goriškega okrožja — poroča:
Dne 25. novembra se bo vršila komemoracija vseh padlih talcev in partizanov goriškega okrožja. Ob tej priliki se bo počastilo skupino izkopanih talcev in partizanov, ki bodo našli časten pokop v svoji rodni zemlji.
Da bo ta počastitev čim lepše uspela, pozivamo vse okrajne in krajevne odbore, da pri tej svečanosti sodelujejo.
Denarna nabiralna akcija za kritje stroškov se prične dne 12. t. m. in bo trajala do 19. t. m.
Naši padli talci in borci so nam s svojimi žrtvami priborili svobodo. Mi pa smo jim dolžni pripraviti čim lepše in častnejše spremstvo na njih poslednji dom.
Akcijski odbor.
:i >.\mi. \
Upravni odbor nabavne in prodajne zadruge za zapadna Brda v Dobrovem L. 520 za akcijo »za našega dijaka«.
* * *
Sestri Lida in Vida Škorjanc iz Štandreža bb tretji obletnici smrti brata Evgena »za našega dijaka« L. 500.
* « *
Slovenski repatriiranci iz Francije L, 450 »za našega dijaka«.
OBJ AV vV
Izgubil se je orožni list^št. 213 na ime Lavrenčič Matija. S tem se smatra za neveljavnega.
ZHHUHLH
Krajevnepiu narodno osvobodilnemu odboru iz Staregore, osobito njenemu predsedniku tov. SusiC Viktorju, Mladini in vsem tovarišem, ki so pomagali pri odkopu in prenosu zemeljskih ostankov naših borcev, najinega ljubega in nepozabnega sina oziroma moža
Soban Alojza in Frandolič Ivana
se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi moškemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, enako tudi mladinkam za petje in skrb za olepšanje grobov naših dragih, vsem, ki so darovali prekrasne vence ter končno vsem onim, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba.
Dobri ljudje Staregore, Rožne doline in Ajševice, hvala Vam, ostali nam boste v večnem spominu !
Jamlje, dne 3. novembra 1945.
Žalujoči družini
SOBAN in FRANDOLIČ
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, „Ljudski dom“ pritličje — Izdaja lista je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠ KE TISKARNE v Gorici Najemnik: „Primorski dnevnik"