naš tednik
LETO XXXVI. Številka 21 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 24. maja 1984
Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Proti avtocesti skozi Rož
Bodo Rožani dobili avtocesto, ki bi jim uničila lepo naravo? Za to so se vsekakor izrekli Celovčani oziroma celovški podžupan Walter Dermuth. S tem se mislijo Celovčani rešiti cestnih problemov, ki jih imajo v zvezi z vprašanjem obvoza njihovega mesta, tako Dermuth.
Predsednik KEL Karel Smol-le se je v posebni izjavi za tisk odločno izrekel proti tem namembam. Smolie: „To nikakor ne gre, da bi Celovčani izvažali svoje probleme v rožanske občine!"
Prijavite svoje otroke k dvojezičnemu pouku
Da je znanje obeh deželnih jezikov velika prednost, da se naj torej čim več staršev na južnem Koroškem odloči, da prijavijo svoje otroke tudi k slovenščini, da učenje slovenščine še dolgo ne pomeni pripadnosti k slovenskemu narodu, ter, da bi pristojne oblasti morale pogoje za posredovanje dvojezičnega pouka zboljšati — to so bile osnovne ugotovitve udeležencev tiskovne konference, ki sta jo zadnji petek priredila NSKS in ZSO in ki jo je vodil dr. Matevž Grilc.
Sodelovali pa niso samo za-
stopniki Slovencev (poleg dr. Grilca še dr. Marjan Sturm in dr. Avguštin Malle: le-ta je predstavil brošuro „Roke proč od dvojezične šole“, namenjena predvsem nemškogovoreči javnosti): prorektor dr. Hodi je uradno (!) zastopal celovško univerzo, prav tako asistent na celovškem inštitutu za jezikoslovje dr. Dotter, medtem ko je dvorni svetnik dr. Valentin Inzko sodeloval kot vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu. Nadalje sta še sodelovala Reinhold Lexer (predsednik Mlade OVP)
in Peter Kaiser (predsednik mladih koroških socialistov).
Ravno sodelovanje uradnih zastopnikov celovške UNI in predsednikov mladinskih organizacij obeh koroških večinskih strank dokazuje, da »vedno več ljudi spozna prednosti dvojezičnosti" (tako Kleine Zeitung v poročilu o tiskovni konferenci). Mladina in univerza se nista samo jasno distancirali od gonje KHD in FPČ proti obstoječi dvojezični šoli — izrekli sta se vrhu tega za dvojezičnost oziroma učenje slovenščine. Za to pa se
odločno zavzemata tudi dr. Evvald Krainz, ravnatelj pedagoške akademije, in mag. Wai-ter Juritsch (ČVP): za tiskovno konferenco sta pripravila posebni izjavi, ki ju objavljamo na strani 3.
Zelo prepričljivo je argumentiral tudi dr. Inzko, ki je prikazal številnim časnikarjem (tiskovna konferenca je imela v vseh koroških medijih velik odmev) trenutno stanje dvojezičnega šolstva. V tej zvezi je dr. Inzko poudaril, da se obe osrednji politični organizaciji Slovencev redno trudita za zboljšanje dvojezičnega pouka, ter da so njune številne vloge pristojnim političnim in uradnim oblastem korektne in stvarne.
Naj zaključimo poročilo z besedami, ki smo jih brali v komentarju o tiskovni konferenci v Volkszeitung na 1. strani: „Kot vsako leto, se morajo prebivalci dvojezičnega ozemlja tudi letos odločiti za to, ali naj prijavijo svoje otroke k dvojezičnemu pouku. Kdor govori jezik soseda, se ne bo izpostavil nevarnosti, da ga bo napačno razumel. Vse razumeti, pomeni tudi medsebojno spoštovanje. 'Spoštovanje pa je eden izmed važnih predpogojev za manjšinsko zaščito."
Od leve: dr. Malle, P. Kaiser, dr. Dotter, dr. Inzko, dr. Grilc, dr. Sturm, prof. Hodi in R. Lexer
KHD prizna, zakaj ie za ločene razrede:
Motijo ga prijave k dvojezičnemu pouku
Sedaj je Karntner Abvvehrkampferbund, ki je član Karntner Heimatdiensta, javno priznal, zakaj se zavzema za ločene razrede: motijo ga prijave k dvojezičnemu pouku, ki so v nekaterih južnokoroških šolah nekoliko napredovale.
Podpredsednik Karntner Ab-vvehrkampferbunda Ferdinand Schratt je namreč na nedavnem občnem zboru velikovških brambovcev dobesedno dejal: „Viele unserer Mitmenschen sind heute gleichultig gegen-
uber dem Geschehen der Jah-re 1918/20, so sind in Sitters-dorf die Anmeldungen zum zvveisprachigen Unterricht von 20 auf 50 gestiegen.11 („Mnogi naši sodeželani so postali glede dogodkov v letih 1918/20
brezbrižni, tako so v Žitari vasi prijave k dvojezičnem pouku narasle od 20 na 50.“) To izjavo smo povzeli iz glasila koroške FPČ „Karntner Nachrich-ten“ (10. 5. 1984, štev. 19, str. 6).
Karntner Abvvehrkampferbund torej prizna, kaj ga v resnici moti: namreč dejstvo, da se učijo na južnem Koroškem ljudje slej ko prej slovensko ter da še ni dokončno uresničena politika znanega „SchluBstricha“. Za brambov-
ce je učenje slovenščine oz. dvojezičnost očitno protikoro-ško oz. protiavstrijsko, sicer njihov podpredsednik Schratt ne bi govoril o ..brezbrižnosti do dogodkov v času plebiscita".
Ferdinandu Schrattu smo lahko za njegove odkrite besede hvaležni: priznal je nekaj, kar smo pravzaprav že vedeli, česar pa zastopniki Heimatdiensta v širši javnosti ter raznih televizijskih diskusijah nočejo prav priznati.
Ne folklorizaciia — o svoji usodi moramo sami odločati
Vsako asimilacijo v otroških vrtcih je treba označiti kot protiustavno in kot kršenje človekovih pravic, je dejal v svojem zaključnem poročilu znani strokovnjak za manjšinsko pravo, dr. Veiter na zasedanju ES v Straftburgu. Evropski svet (ES) bo sedaj izdelal char-to manjšinskih pravic, ki naj zajame vsaj osnovne pravice narodnih skupnosti. Kaže, da bo ta charte vsebovala tudi velik del zahtev slovenske narodne
skupnosti na Koroškem.
Zasedanje Evropskega sveta komentira Borut Sommeregger
Morda je to tudi sad učinkovitega nastopa naših zastopnikov ter predsednika FUENS dr. Vospernika. Žal je predsedstvo zasedanja pustilo govoriti samo enega zastopnika ZSO, lahko pa ugotovimo, da so naši zastopniki dosegli v StraBburgu veliko pozornost. Odločilno za nas je tudi dejstvo, da sta uradna zastopnika koroške in avstrijske vlade dr. Unkart in dr. Tichy tudi javno priznala potrebo po dvojezičnih vrtcih. To zahtevo sta jasno predstavila dr. Vospernik in predsednik KEL Karl Smolle. Zahtevi se je odločno pridružil tudi predsednik Hrvaškega kulturnega društva dr. Muller.
Lahko tudi rečemo, da je drugi dan zasedanja bil v zna-
menju predloga KEL o novem volilnem redu. Predstavil ga je podpredsednik NSKS in predsednik KSOO Filip VVarasch. Njegov prispevek je izzval v tiskovnem centru Evropskega sveta, v katerem sem zasledoval potek razprav, nepričakovan odmev.
Radijski in časopisni časnikarji iz Italije, Avstrije, Danske, Francije, še posebej pa seveda zastopniki manjšinskih medijev, so se živo zanimali za volilni red, ki so ga izdelali po naročilu KEL priznani avstrijski juristi.
Na vsak način so vsi predstavniki manjšin v Evropi govorili o tem, kako življenjsko važno je za obstoj manjšine, da je zastopana v regionalnih parlamentih in da sooblikuje svoj življenjski prostor ter, da ne zatone v folklorizaciji, kot so poudarili zastopniki manjšin, ki živijo v Franciji.
Član južnotirolske deželne vlade dr. Langer, ki prihaja iz
levega tabora, nam je dejal, da vrši KEL na Koroškem svojo vlogo zelo učinkovito in jo je treba videti kot edino napredno silo. Predsednik Koroškega deželnega zbora Schantl pa je menil, da je treba o predlogu resno razpravljati. Tudi poslanec ČVP dr. Er-macora nam je dejal, da se veseli mednarodne pozornosti, ki jo uživa predlog KEL.
Samo manjšina lahko odloča o tem, katera oblika šolstva ji odgovarja, je bila ena od načelnih ugotovitev zasedanja. S tem se je največji zbor manjšin po drugi svetovni vojni jasno pridružil stališču koroških Slovencev, ki so ga tolmačili ravnatelj SZI dr. Malle, predsednik FUENS dr. Vospernik in predsednik KEL Smolle. Posebno priznanje Evropskega sveta je dosegel tudi Naš tednik, ki so ga sprejeli med stalne akreditirane časnikarske ustanove pri Evropskem svetu. Zapomniti si tudi velja ugotovitev Unkarta, češ, da je treba nehati z govoricami, da zastopniki manjšin samo črnijo svoje vlade v inozemstvu. Mislim, da smo vsi v StraBburgu prikazali objektivno sliko in dejansko stanje na Koroškem.
Preko sto govornikov se je javilo: nihče pa ni menil, da je treba svojo usodo prepuščati nekim skrbnikom. Škoda, da tega niso slišali nekateri naivneži pri nas.
Manjšina mora odločati o svoji usodi sama!
Zasedanja Evropskega sveta v StraBburgu se je udeležil tudi Hanzi Užnik, občinski odbornik EL v Selah. Ko smo ga vprašali, s kakšnimi vtisi se je vrnil iz StraBburga v domače Sele, nam je priljubljeni selski občinski „oče“ rekel: „Za-me je bilo to zasedanje izrazito zanimivo. Spoznal sem zastopnike številnih manjšin v Evropi, med njimi Dance v Nemčiji. V pogovorih z njimi sem moral ugotoviti, da dobi marsikatera od teh manjšin od države, v kateri živi, neverjetno visoke finančne podpore. V primerjavi s temi manjšinami smo koroški Slovenci pravi siroteji." Nadalje je Užnik poudaril, da je govoril s predsednikom Koroškega deželnega zbora Schantl-nom o dvojezičnih napisih v Selah, „na katere še vedno čakamo" (Užnik). Schantl mu o tej zadevi ni hotel kaj reči. Hanzi Užnik: „Tu se pač vidi, da tudi socialisti radi obljubljajo, kadar so volitve. Ko pa zahtevaš izpolnitev obljube, pa molčijo in delajo, kot če bi ničesar ne slišali!"
RAVNATELJ CELOVŠKE PEDAGOŠKE AKADEMIJE DR. EWALD KRAINZ IN MAG. WALT ER J U-RITSCH (O V P) staža tiskovno konferenco obeh osrednjih organizacij (glej stran 1) pripravila posebni izjavi, v katerih pozivata južnokoroške starše, da se naj v čim večji meri poslužujejo možnosti prijave k dvojezičnemu pouku. Objavljamo obe izjavi v celoti, ker se nam zdita zelo važni in ju zato želimo posredovati čim širšemu krogu naših bralcev, v upanju, da bodo z njima seznanili tudi druge starše na južnem Koroškem.
Mag. Walter Juritsch
(Schulungsreferent der Karntner Volkspartei, Leiter der Abteilung fur Lehrer an berufsbildenden Schulen des Padagogischen Institute des Bundes in Karnten, Obmann der Elternvereinigung am BG und BRG Klagenfurt, Lerchen-feldstr. 22)
Ich befurvvorte die Anmel-dung zum zvveisprachigen Un-terricht im zvveisprachigen Ge-biet, vveil im partnerschaftli-chen Miteinander in einer ge-minsamen Schule
•	bereits dort das Beja-hen von Angehorigen der anderen Volksgrup-pen lernen,
•	Schiller so leichter auf-geklart vverden, dali Reaktionen von Min-derheiten auch durch die Verhaltensmuster der Mehrheit bestimmt vverden,
•	Schiller zur Bereit-schaft erzogen vverden sollen, im personlichen
PADAQOQlSCHE AKADEMIE DES BUNDES IN KARNTEN
DER DIREKTOR	Klaj.nfurt, am 1 984-05-10
Mit Entschiedenheit trete ich fiir die Beibehaltung der zweisprachigen Schule in Sudkarnten e in und dies, wie mir scheint, aus zwei sehr gevvichtigen Grunden:
1. Es ist erwiesen und durch empirische Untersuchungen belegt, daB Kinder, die in einem zvveisprachigen Umfeld aufvvachsen, durch den gemischtsprachige.n Unterricht in der Volksschule nicht benachteiligt sind, sondern daB im Gegenteil das Vorstellungs-vermogen ,die assoziative Verkniipfung von Inhalten und damit die Denkprozesse ausgevveitet und gefordert vverden.
2. Durch den gemeinsamen Besuch einer Volksschule
entstehen sehr friihe soziale Pragungen und Freund-schaften. Dadurch vvird das Verstandnis f ur die Andersartigkeit vertieft, das Wesen anderer Menschen, ihre Sprache und Kultur und damit auch die Wert-schatzung und die Toleranz gefordert. Feindbilder konnen nicht in dem MaBe entstehen, vvie bei einer frtihen Trennung. Wenn vvir fiir ein friedliches Mit-einanderleben aller Menschen in unserem Lande ein-
treten, muB uns dies ein vvichtiges Anliegen sein. Es ist daher zu empfehlen, daB moglichst viele Eltern ihre Kinder auch zum Slovvenischunterricht
anmelden, und daB eine schulische Trennung nach der Muttersprache unterble ibt, vveil dadurch die
Minderhe it in die I solat ion getrieben vvird und die
Ge gen s at z 1 ichke it gef ordert vviirde ..
Bereich Beitrage zur Losung und Vermei-dung gesellschaftlicher Konflikte zu leisten, q eine solche Schule ge-rade im zvveisprachigen Gebiet ein allge-meines Bildungszen-./trum vverden kann,
^ die dem Karntner durchaus eigene Bega-bung und seine in lan-ger und vvechselvoller Geschichte ervvorbene
Fahigkeit zu volkerver-bindendem Handeln starker ausgepragt vverden .
Das Problem der slovve-nischsprachigen Volksgruppe ist mehr ein Bildungsproblem. Nur durch gezielte Bildungs-politik konnen MiBverstandnis-se und MiBtrauen durchbro-chen vverden. Versaumnisse der Bildungspolitik fuhrten und fuhren immer vvieder zu einem gestorten Verstandnis und Verhaltnis zvvischen
(Dr . E . Krainz)
deutsch- und slovvenischspre-chenden Karntnern. Vorurteile vverden nie ausgeraumt, sondern immer vvieder aufgebaut vverden, Konflikte nie echt be-waltigt, sondern immer neu geschurt. So ist zu hoffen, daB eine starker kulturpoli-tisch akzentuierte Ausformung der Volksgruppenfrage mehr Interesse in der Offentlichkeit als bisher finden moge.
Politika:
Politika
Tednikov
komentar
PIŠE JOŽE WAKOUNIG
	
Vsakemu količkaj resnemu človeku bo jasno, da splav ni in ne more biti primerna pot za urejanje števila rojstev. V Avstriji velja že desetletje tako imenovana časovno omejena rešitev za splavitev otroka. Za nekatere je ta rešitev idealna. Boljša bo verjetno že kakor prejšnja, ki je splav samo postavila pod kazen. Kaznovane so bile tiste, ki niso imele dosti denarja in ne dosti družbenega ugleda. Dame in njihovi kavalirji so si stvari že uredili. Vendar je število splavov postalo tako zaskrbljujoče, da se je treba res barati, ali ni treba končno pozvati ljudi, naj le bolj spoštujejo življenje. Po	stvari, ki nikakor ne držijo. Boj proti splavu še ne pomeni zahteve, naj kaznujejo in kriminalizirajo tisto, ki vidi zadnji izhod v splavu. Je pa treba z vso odločnostjo nastopati proti tistim, ki s splavljanjem otrok delajo mastne denarje. Namiga-vanje z neonacistično ANR tudi ne zadene v pravo smer. Dobre stvari ne moremo vreči v smetni kot, če jo iz kakršnih koli vzrokov hočejo podpirati tudi oknarji, ki jih nihče ni poklical. Tudi mirovnega gibanja ne moremo zavreči, ker tam slučajno sodelujejo in lovijo publicitete krogi, ki zagovarjajo sovjetsko agresijo v Afganistanu in oboroževalno
LJUBIM ŽIVLJENJE	
moji pameti pa se začne življenje s spočetjem. Kake cilje si je zastavilo gibanje Rojeni za nerojene? Avstrijski državni zbor naj poskrbi, da bo v Avstriji vsak spočet otrok mogel doživeti rojstvo. Nobeni ženi naj ni treba iskati rešitve v splavu. Mladino bo treba vzgojiti v spoštovanje do spolnosti in do otroka v materinem telesu. Moški naj se zavedajo odgovornosti do lastnega otroka. Naj se ustanovi sklad v podporo nosečim v stiski. Naj se prepreči, da bi kdo mogel prisiliti ženo v splav. Naj se prepreči reklama za splav. Naj se ustvari vzdušje, bolj naklonjeno otroku. V socialni in davčni zakonodaji naj se konča diskriminacija družine in otroka. Za mene ni v tem — nekoliko skrajšanem spisku — točke, ki ji po svoji vesti ne bi mogel pritrditi. Nasprotniki podbude Rojeni za nerojene podtikavajo	blaznost med obema velikanoma. Ne poznam števila rojstev med Slovenci. Bojim pa se grozno visokega števila splavov. Za mene je to eksistenčno,	življenjsko vprašanje našega naroda. Celotna družba bo morala spremeniti, pozitivirati odnos do človeka, rojenega in nerojenega. Ne obsojam nobene, ki je otroka splavila. Vsaka ostane navsezadnje čisto osamljena, sama s svojimi boji, z duševno in telesno boljo. Ce hočemo preživeti — in preživeti hočemo, vse drugo namreč nasprotuje zakonom življenja, — bomo morali spoštovati tiste rojene in predvsem nerojene, ki bojo ustvarjali prihodnost našega naroda in s tem tudi nadaljevali in uresničevali naše naročilo pa izročilo. Jaz pač čez vse ljubim življenje.
STRAN
ČETRTEK,
24. maja 1984
»Zahtevamo globalno zašča!“_
Naivečia manifetanija naših rojakov vltaliji
Državnemu predsedniku Per-tiniju in predsedniku vlade Craxiju pa so udeleženci poslali telegrama, v katerih zahtevajo, da jim država na podlagi mednarodnih pogodb in določil prizna vse pravice in čim prej uzakoni globalno zaščito.
Kot zastopnik Narodnega sveta koroških Slovencev se je te največje povojne slovenske manifestacije v Italiji udeležil
Na Travniku, trgu pred gorisko stolnico, kjer so pred 300 leti bili usmrčeni slovenski puntarji, se je v nedeljo, 20. maja, zbrala skoraj 15 tisočgla-va množica in manifestirala za enakopravnost in zahtevala globalno zaščito vseh Slovencev, živečih v Italiji. Spet bo senat v Rimu razpravljal o zakonski zaščiti Slovencev in že se porajajo glasovi, naj dobijo Slovenci pravice po številčnosti oz. stopnji zavednosti. Take rešitve Slovenci nikakor ne bojo sprejeli. Nedeljska demonstracija je mogočno izpričala stališče Slovencev, in to kanal-
skih, beneških, goriskih Svetih Višarij pa do Milj
Italijanska vlada — vseeno, katere politične usmerjenosti — doslej Slovencem v Italiji ni hotela dati vseh pravic in v rimskem senatu so doslej „uspešno“ zvodenele vse slovenske zahteve po popolni enakopravnosti. Hujše pa je dejstvo, da Italija noče dati vsem Slovencem istih pravic. Posebno prof. Jože Černe, ki je govoril v imenu beneških Slovencev, Rezijanov in Slovencev v Kanalski dolini, se je vsem takim in podobnim nakanam postavil ostro po robu. Dejal je, da videmski Slovenci niso neki folklorni privesek oz. Italijani, ki doma slučajno govorijo slovensko narečje, ampak živ in tvoren del slovenskega naroda in da zahtevajo vse pravice.
Zahteva po popolni enakopravnosti, bolj znana kot zahteva po globalni zaščiti Slovencev v Italiji, se je kot rdeča nit vlekla skozi vse govore.
Nedeljska manifestacija ni potekala pod okriljem strankarskih zastav ali pod krinko ideološke privrženosti. V zavesti, da je samo v slogi moč, so se Slovenci različnih svetovnih nazorov in vseh organizacij združili v enotno silo.
Manifestacijo so priredili Slovenska kulturna društva videmske pokrajine, Slovenska skupnost, Slovenska kulturno gospodarska zveza, Socialistična stranka Italije, Komunistična stranka Italije in Svet slovenskih organizacij.
in tržaških, da so od eno.
dr. Rafko Dolhar, predsednik Slovenske skupnosti
Že ure pred začetkom manifestacije so množice napolnile Travnik, godbe na pihala pa so dale zborovanju dostojen okvir.
Posebno mladina je nadvse številno podprla zahtevo po globalni zaščiti vseh Slovencev, ki živijo v Italiji, devet slovenskih županov iz Benečije, z Goriškega in Tržaškega, ki so se manifestacije udeležili v
"8S -1
• E«e
11 II 1! H
,Sti č#
bCniL,. .. ..
R ’ H	
	\
15-tisočglava množica se je udeležila manifestacije
Polnem uradnem ornatu, pa je Podprlo zborovanje in obenem Potrdilo zahtevo slovenskega Prebivalstva.
Na zborovanju so spregovorili: Jože Gej; dr. Rafko Dolhar, Predsednik Slovenske skupnosti; senatorka Jelka Grbec (KP|); Boris Race, predsednik SKGZ; prof. Černe in Marija Ferletič.
dipl. trg. Janko Urank, Zvezo slovenskih organizacij pa je zastopal dr. Marjan Sturm.
»Pustite nam rožice po naše sadit" so napisali beneški otroci na svoj transparent. Za rast teh rožic pa je potrebna globalna zaščita.
Franc VVakounig
Minister Haiden vabi KEL in SJK na razgovor
. ;—""Mivivi yu£.uaišivu ni Kmetijstvu uipi.
Inz' Gunther Haiden vabi zastopnike Skupnosti juž-nokoroških kmetov in KEL na razgovor. To je konkretni rezultat prizadevanj Skupnosti južnokoroških kmetov, ki se je kot prva zglasila pri predsedniku Koroške kmetisjke zbornice ek. sv. Valentinu Deutschmannu ln ki je poslala ministru Haidnu pismo, v katerem oporja na razne probleme kmetijstva.
Slovenski kmetje so prote-lrali proti ministrskemu nutku glede novele o tržni Reditvi za leto 1984. V pismu eznemu ministru Haidnu "9otaV|jata SJK in KEL, da ta M edlog vsekakor ne ustreza
življenjskim potrebam malih južnokoroških kmetov, posebej še zato, ker ti po tem predlogu npr. ne bi imeli več možnosti, da bi na novo začeli z mlečnim gospodarstvom. Zaradi tega bi bila ogrožena živ-
Ustanovni občni zbor slovenskih pedagogov
V	torek, 22. maja, je bilo ustanovljeno društvo z imenom »Strokovno združenje pedagoških delavcev". Ustanovni občni zbor, ki ga je vodil tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, se je vršil v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu. V to strokovno društvo so včlanjeni vzgojitelji v otroških vrtcih, vzgojitelji v dijaških domovih, učitelji, profesorji in pa asistenti na univerzah.
Predsednik pripravljenega odbora Franc Kukoviča je v svojem poročilu mdr. nakazal težišča, ki bodo spadala v delokrog društva. To je predvsem zbiranje informacij o stanju dvojezičnega šolstva, dvig prijav k dvojezičnemu pouku, zasledovanje in stavljanje predlogov pri spreminjanju šolske zakonodaje, podpora slovenskima organizacijama, spremljanje političnih dogodkov šolske vsebine itd.
Tudi predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je v svojem govoru dejal, da je že leta pričakoval ustanovitev takega društva, ki bi razbremenilo osrednje organizacije pri borbi za dvojezično šolstvo. Osrednje organizacije same mnogokrat kljub največjemu trudu niso v stanju in morda tudi niso kompetentne, da bi v zadostni meri vplivale na pozitivni razvoj dvojezičnega šolstva. To društvo pedagogov, ki je pa neposredno povezano s celotno šolsko problematiko ter s šolskim dogajanjem, pa naj bi pomagalo spreminjati trenutno šolsko situacijo v boljše. Seveda pa se bodo osrednje organizacije tudi vnaprej borile skupno s pedagogi za boljšo ureditev dvojezičnega šolstva, tako dr. Grilc.
Za predsednika novo ustanovljenega društva je občni zbor izvolil Franca Kukoviče^ za podpredsednika Frica Kerta, za blagajnika Rudija Štukla, za tajnico pa Berto Murn.
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni: Karl Samonig, Beno Kraut in Marica Pinter. Za razsodišče so pristojni: Tomaž Ogris, Hermann Germ in Valentin Vauti.
Ijenjska eksistenca vsakega, ki bi zgubil svoje delovno mesto in bi se hotel začeti ukvarjati s kmetijstvom oz. z mlečnim gospodarstvom.
Nadalje predlaga SJK v svojem pismu ministru Haidnu, da naj se zastopniki zveznih kmetijskih zbornic zavzamejo, da bi se kontingentiranje mleka porazdelilo na posamezne zvezne dežele. Na ta predlog je Haiden odgovoril, da bi do tega prišlo le v primeru, če ne bi bilo možno doseči enotne tržne ureditve za vse zvezne dežele. To pa je vsekakor neverjetno.
O predlogu SJK, da bi mali kmetje, ki trenutno morejo oddati le majhno količino mleka, lahko prevzeli kontingent soseda, ki je morda prenehal oddajati mleko, je Haiden menil, da se to ne bo pustilo realizirati.
Vse to jasno dokazuje, da zastopniki zveznih kmetijskih zbornic nimajo prevelikega interesa, da bi pomagali majhnemu kmetu, ker jim ta gospodarsko ne prinese preveč.
Vendar je Haiden dejal .v svojem pismu SJK, da so problemi pri zadrugah, na katere sta opozorila SJK in KEL, veliki. Treba bo, da se bodo kmetje sami zavzeli za boljšo ureditev v zadrugah, ker le ti morejo vplivati na izboljšanje trenutne situacije.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki:	Janko Kul-
mesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov:	„Naš
tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10,	61000 Ljubljana, tel.
22 30 23.
Letna naročnina: Avstrija: 210.— šil., Jugoslavija: 600,— din., ostalo inozemstvo: 350,— šil. (650.— šil. zračna pošta).
Odstranitev Jedenih mož“
„Znanost in vera" je bila široko zasnovana tematika za katero se ja pa skrivalo skupno iskanje novih poti v dialogu med marksisti in verujočimi. Nekaj, kar je vsaj na simpoziju uspelo: kajti medtem ko so nad vigredno Ljubljano neusmiljeno zavladali »ledeni možje", se je v prostorih Slovenske akademije talil led zamrzlega dialoga med verujočimi in neverujočimi. »Ustvarili smo ozračje odprtosti, v katerem je možno sodelovanje ljudi različnih svetovnih nazorov!", tako se je glasil sklepni resume predsednika slovenske akademije prof. Janeza Milčinskega.
Podbudnika tega srečanja sta bila dunajski kardinal Franc Konig in pa član jugo-
slovanske vlade Mitja Ribičič. Kardinal Konig se je v vseh svojih letih kot predsednik vatikanskega sekretariata za neverujoče trudil za dobre stike z državami s komunistično ureditvijo. Konigov naslednik nadškof Paul Poupard zdaj lahko že žanje prve uspehe tega prizadevanja: kajti prvič je uspelo, da kašen vatikanski urad (v tem slučaju sekreteriat za neverujoče) in pa akademija države s komunistično ureditvijo skupno prirejata simpozij. To je presenetljivo že zaradi tega, ker je še pred nekaj meseci zgledalo, da se bodo po odpovedi ozr. preložitvi papeževega obiska odnosi med Vatikanom in Jugoslavijo poslabšali.
Izsledki simpozija pa so po-
Mednarodni simpozij Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani: dialog med marksisti in verujočimi je dobil nove impulze
kazali, da je dialog med marksisti in verujočimi možen. Pri vseh predavanjih, tako teologov kot znanstvenikov, se je kazalo prizadevanje udeležencev upoštevati in priznati »rešitve drugih". 73 znanstvenikov in teologov iz osmih evropskih držav — to je podčrtalo mednarodni značaj tega simpozija. Od uvodnega predavanja slovenskega psihologa in teologa dr. Antona Trstenjaka pa do sklepnih besed Janeza Milčinskega je bilo slišati vrsto mednarodno znanih teologov (Johann Metz, Juan Casanovas, škof Grmič idr.) in znanstvenikov (edini avstrijski predavatelj dr. Peter Schuster od kemičnega instituta na Dunaju, Andrej Kirn' Tine Hribar, Zdneko Roter
idr.). Paleta razprav je segala od vprašanj Galilejevega procesa do današnjega razmerja med znanostjo in vero.
Pomembno tudi jasno priznavanje s strani državnih prirediteljev k pluralizmu. Prof. Milčinski v svojem sklepnem govoru: »Kulturni, politični in znanstveni pluralizem pomeni veliko prednost za človeško družbo in je obenem najboljši garant proti vsakršnemu mo-nolitarizmu in totalitarizmu!"
Upati je, da bi se take besede čimbolj zrcalile v vsakdanjem življenju, tako da bi ta »ljubljanska pomlad" prinesla še boljše odnose med verujočimi in neverujočimi. Morda s papeževim obiskom kot pičico na i.
Einspieler: »Kdor se uči slovensko,
„S podatki o številkah je biti treba zelo previden. Če bi se v Zgornji Avstriji moglo 10.000 učencev odjaviti od enega predmeta, potem to število zberem je odgovoril eden od zgornjeavstrijskih učiteljev predsedniku koroških brambovcev (KAB) dr. Valentinu Einspielerju.
je Slovenec"
V soboto, 19. maja, so se predsednik KEL Karel Smol-le, predsednik slovensko-nemškega koordinacijskega odbora krške škofije dr. Ernst VValdstein in dr. Valentin Einspieler, predsednik koroških brambovcev, udeležili diskusije z zgornje-avstrijskimi učitelji ljudskih in glavnih šol. Učitelji so bili na izobraževalnem potovanju po Koroški in so hoteli spoznati tudi »koroško vprašanje". Diskusijo je organiziral mag. Hubert Themessl, sicer po rodu Ziljan, a sedaj profesor na gimnaziji v Linzu.
Einspieler je dejal, da so se leta 1958 starši poslužili svoje pravice, ko je bilo od slovenskega pouka odjavljenih okoli 10.000 otrok južne Koroške. Torej je Einspieler Slovenec ...
Nemški nacionalizem na Koroškem je utemeljeval in zagovarjal s slovensko zahtevo po skupni kraljevini oz. Zedinjeni Sloveniji in da so Slovenci v tej zvezi hoteli od Koroške odtrgati velike dele. Šef
brambovcev je dejal, da je vsak, ki se uči slovenščine, Slovenec.
Vrhu tega je trdil, da je ljudsko štetje leta 1976 bilo dejansko preštevanje manjšine in da je zadostna podlaga za nov manjšinski šolski zakon v smislu kahadejevskih in svobodnjaških zahtev.
Dr. VValdstein je dejal, da je
Cerkev proti ločevanju otrok na južnem Koroškem in za skupni pouk. Vrhu tega pa, tako VValdstein, predlog za ločitev otrok ni naletel na pričakovani odmev in je večina podpisnikov iz čisto nemških delov Koroške.
»Če spodnesemo človeku tla jezika, ga pahnemo v globoko identitetno krizo," je dejal Karel Smolle in zavrnil vsa-kršnje preštevanje narodnih
skupnosti: »Glavni vzrok sedanjega nacionalnega vzdušja na Koroškem so številke — teh se poslužuje tudi zakon o narodnih skupnostih." Smolle je dejal, da Slovenci zagovarjajo dvojezično šolstvo med drugim tudi zato, ker je znanje obeh jezikov najboljša pot do sporazumevanja: »Obe narodni skupnosti na Koroškem na dvojezičnem ozemlju naj bi se učili obeh jezikov in to je tudi najboljša rešitev, ki jo Slovenci predlagamo narodu sosedu."
O šolskih štrajkih in protestih, s katerimi je dr. Einspieler zagovarjal pravico staršev, je Smolle dejal, da so tako, kot pred letom 1958 tudi sedaj »inscenirani od zgoraj". Dr. VValdstein pa je o pravici staršev dejal, da nosi v sebi tudi odgovornost za korenine, ki jih morajo starši otroku dati.
Diskusija je bila zelo živahna in plodovita in zgornjeav-strijski šolniki so dejali, da so dobili vsaj majhen vpogled v »koroško stvarnost", da pa ne morejo sprejeti zahteve po ločitvi otrok in ločenih šolah.
-VVafra-
»Brambovc" ravn. Einspieler, dr. VValdstein in K. Smolle
Rož, Podjuna, Žila
S
■
Heidi Stinaler se ie do-aovariala z Rozino Wer-
i i______«
problemih juinokoro-škega turizma.

10 let ..camping Roz-Wemig
P®*
e
S T
NT: Gospa VVernig, vsepovsod v Vašem obratu najdemo dvojezične napise. Ali to opazijo Vaši gostje, to ignorirajo, ali jih to morda celo moti?
Rozina VVernig: Kot kandidatka KEL in SJK se dobro zavedam, da je tudi v vsakdanjem življenju potrebno, da se vsak posameznik bori za enakopravnost slovenskega jezika najprej v svojem okolju. Zame je samoumevno, da imamo vsepovsod tudi slovenske napise. Če ta dvojezičnost nekoga moti, so to kvečjemu nekateri domačini-nemčurji, ki nočejo priznati, da so v naši občini tudi dvojezični obrati oz. dvojezična gostišča. Seveda opazijo gostje, da so napisi dvojezični in me tudi mnogokrat nagovorijo na to. Kljub te-nnu, da imamo v sezoni toliko dela, da včasih ne vem, kje bi začela, si vedno vzamem čas Za gosta in ga seznanim z vso Problematiko koroških Slovencev. Moram reči, da kažejo na-si gostje za to veliko zanimale. Nikoli pa še nisem opazi-la’ da bi kakega gosta motila čvojezičnost v našem gostišču.
, NT: Kako pa je s pogovor-n'm jezikom med sezono? Ali ae pogovarjate z Vašo družino tudi v sezoni slovensko in kako se pogovarjajo med seboj nastavljenci?
Rozina VVernig: Če si vza-
„Camping Rosental / Rož “: s tem dvojezičnim napisom, ki stoji ob cesti v Kočuhi, tik preden se pripelješ v Šmarjeto v Rožu, vabi družina VVernig turiste — večinoma so to Nizozemci in Nemci — na oddih. Prav tako najdemo vsepovsod v gostišču dvojezične napise: na lepakih, na razglednicah, na servietah itd. Edina izjema je reklamni letak šmarješke občine, pri katerem je predstavnikom šmarješke občine odlično uspelo zamolčati, da je VVernigov obrat dvojezičen. Kljub temu pa pravi Rozina VVernig, da se kontakti z občino v zadnjem času izboljšujejo, saj je to npr. prvi reklamni letak, v katerem je občina njihov camping sploh predstavila. Prejšnjim občinskim očetom oz. turističnim referentom je vsa leta uspelo zamolčati, da sploh obstaja VVernigov camping, ki nudi v sezonL 20-im domačinkam in domačinom delovno mesto.
0 razvoju turizma, o pomenu in problemih te za južno Koroško važne gospodarske stroke smo se pogovarjali z Rozino VVernig iz Šmarjete v Rožu, ki je našim ljudem že dobro znana, saj je tudi že kandidirala za KEL in pa za Skupnost južnokoroških kmetov.
meš čas za gosta, ga prav gotovo ne moti, če se pogovarjaš s svojo družino slovensko. Tako je tudi pri nas. Pri na-stavljencih — pri nas jih je 20 — pa je tako, da so vsi iz bližnje okolice, ki večinoma znajo slovensko. Bilo pa je tako, da smo imeli kuharja iz Slovenije in se je hotel naučiti nemško, da bi se lahko pogovarjal z vsemi nastavljenci. Ti pa šo se vsi raje naučili, kolikor še niso znali, slovensko in tako se danes vsi pogovarjajo v slovenščini.
NT: Bi na kratko predstavili Vaš obrat in nam povedali, kaj vse nudite Vašim gostom.
Rozina Wernig: Prej smo imeli doma kmetijo, pred desetimi leti pa smo začeli s campingom. Ob lastnem jezeru imamo igrišče za otroke, poleg gostišča, kjer celodnevno kuhamo, imamo majhno trgovino, ki nudi gostom naj-
važnejše reči, ki jih potrebujejo na dopustu. Poleg tega organizira moj mož pohode in izlete v vse lepe kraje Koroške, pa tudi v Ljubljano, Postojno, Kranj itd. Enkrat tedensko imamo na campingu tudi mašo, ki je trojezična. Z otroki pripravimo tudi dva- do trikrat v sezoni otroški festival in pa prireditev „mladina muzicira", kjer otroci gostov pokažejo kai so se na dopustu naučili. Zjutraj imajo turisti možnost, dra se udeležijo gimnastičnih v-'aj. Enkrat tedensko pa nudimo našim gostom kak glasbeni užitek — npr. smo že večkrat povabili k nam folklorno skupino iz Sel. To pa je pravzaprav šele del tega, kar nudimo našim gostom, vsega niti povedati ne bi mogla. Za 10-letnico, ki jo bomo praznovali 25. julija, smo mdr., povabili nizozemski simfonični orkester. Na sporedu pa bodo tudi še druge zanimive točke. Ob tej
priložnosti že danes vabim vse domačine, da pridejo in z nami praznujejo.
NT: Nasplošno je znano, da so najboljši časi za turizem mimo. Število prenočitev na Koroškem pada. Kakšna je situacija pri Vas?
Rozina VVernig: Dejstvo je, da je število prenočitev v zadnjih dveh letih nekoliko padlo. Vendar smo pri nas imeli prej v vseh osmih letih prirastek. V zadnjih dveh letih p>a je bilo pri nas za 3—4% imanj gostov kot prejšnja leta.
NT: Kaj mislite, so vzroki, da turizem nazaduje?
Rozina VVernig: Strokovnjaki sicer pravijo, da vpliva na turizem gospodarska situacija, ki npr. v Nemčiji ali pa na Nizozemskem, odkoder prihaja v naše kraje največ gostov, 'nj najboljša. Vendar se mi. zc|j| da je treba upoštevati tudi to,’ da so imeli lansko ’,eto na Nizozemskem lepŠFj vreme kot pa pri nas. Tudi. zaradi tega je ostalo precej t uristov doma.
NT: Boste v prihodnje kljub temu še 'investirali v Vaš obrat?
Rozina VVernig: Mimo tega ne bomrj prišli. Ne bomo pa več pov/ečali obrata, le določene stv/ari bomo skušali izboljšati.
NjT: Na kaj polagate posebne, važnost, da pritegnete go-f,te?
Rozina VVernig: V glavnem je to gotovo reklama. Najboljša je sicer ustna reklama, treba pa je tudi, da letno napravimo letake, lepake, razglednice in drugi reklamni material. To nas stane letno 140.000,— šilingov. Zelo važno pa je seveda, da sprejmeš gosta ter mu posvetiš časa, da se počuti domačega. Če si ne bi vzeli toliko časa za osebne kontakte z gosti, prav gotovo ne bi imeli takih uspehov.
NT: Gospa VVernig, zahvaljujem se za prijeten pogovor in Vam želim tudi za bodoče mnogo uspeha.
Odprtje razstave Štefana Potočnika v Tinjah
Od 28. aprila do 1. junija ima Štefan Potočnik v Tinjah samostojno razstavo, to je obenem 28. prireditev tinjske galerije. Štefan Potočnik je že leta 1982 med sveškim slikarskim tednom razstavljal svoja dela.
Pri odprtju razstave so nav-zoči uživali tudi poseben glas-
V	Kraju pri Bistrici v Rožu je te dni praznoval Hanzi Singer svojo 77-letnico. Iskreno čestitamo!
Ana Ogris iz Borovelj praznuje 60-letnico. Iskreno čestitamo!
Na Žihpoljah je te dni praznovala Mežnarjeva Marija svojo 70-letnico. Iskreno čestitamo!
V	Škofičah praznuje Tonči Umek svojo 70-ietnico. Iskreno čestitamo!
V Velikovcu praznuje Urban Škodler svojo 90-letnico. K vi-
beni nastop, nastopila je znana harfistka Pavla Uršič-Kunej iz Ljubljane.
Štefan Potočnik je študiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Leta 1971 je z diplomo končal grafični in slikarski študij. Danes se ukvarja z grafiko, scenografijo in slikarstvom. Že 10 let prihaja na Koroško in oblikuje sceno za Koroško dijaško zvezo. Sodeloval je na številnih slikarskih kolonijah, kot npr. v Svečah. Poleg številnih skupinskih razstav je Potočnik tudi redno samostojno razstavljal svoja dela. S svojimi slikami je zainteresiral ljudi v Avstriji, Švici, Zahodni Nemčiji, na Švedskem, v Ameriki in celo na Kitajskem.
Slikarska tehnika Štefana Potočnika je zelo raznolika. Največkrat kombinira akvarele z grafičnimi elementi; slika tudi z oljnatimi barvami ali pa na steklo. Za podlago jemlje tako papir kot tudi plastične mase, kar daje njegovemu delu poseben reliefni učinek. Eden njegovih glavnih motivov je „križani". V njegovi razstavi pa najdemo tudi motive, kot krivulje, oči in pa tudi povsem realne predmete.
sokemu jubileju iskreno čestitamo!
Na Obirskem praznuje Hanzi Karničar, pd. Artačev svojo 60-letnico. Iskreno čestitamo!
V	Štebnu pri Globasnici praznuje Kajžrov oče svojo 83-letnico. Iskreno čestitamo!
V	Mali vasi pri Globasnici praznuje Štefan Kordež svojo 84-letnico. Iskreno čestitamo!
Katarina in Štefan Kordež iz Male vasi pri Globasnici praznujeta te dni 45-letnico poroke. Iskreno čestitamo!
Regina in Vincenc Miksche iz Čahorč pri Kotmari vasi se veselita ob rojstvu hčerke Ma-nuele. Iskreno čestitamo.
Kozentavra — Kapla ob Dravi: f Hanzej Malle
Žalostno so se oglasili-------
zvonovi, ko smo se v najlepšem vigrednem času poslavljali od rajnega Hanzej a Malleja, po domačem Maka v Kožentavri. Kakor se spodobi, so zvestemu narodnjaku zapeli sveški pevci pod vodstvom dr. A. Feiniga pretresljive žalo-stinke v cerkvi in ob odprtem grobu v slovo. Korporativno se je udeležila pogreba požarna bramba in tako izkazala svojemu članu zadnjo čast. Mašo in pogrebni obred je opravil naš domači župnik g. Franc Hudi.
V svojih mlajših letih je Hanzej pomagal graditi kulturno delo in izpričal, da mu je bila draga materina domača beseda. Na zadnji poti ga je spremljala množica prijateljev in znancev iz
vse okolice. To je bil dokaz za to, kako je bil rajni priljubljen. Ne bomo ga pozabili! Naj mu bo domača zemlja lahka! Bog mu povrni vsa dobra dela. — Makovi žalujoči družini pa izrekamo iskreno in globoko so-
ža|Je!	Joži T.
Florijan Lapuš — 90-letnik
Pred kratkim je v Podsi-nji vasi pri Št. Janžu praznoval svojo 90-letnico Florijan Lapuš —- starosta slovenskih zadružnikov. Nad 40 let je bil predsednik Zveze slovenskih zadrug in pa tudi navdušen prosvetaš. Že kot mlad fant se je posvetil prosvetnemu delu. Hodil je po očetovih sledeh, ki je bil soustanovitelj Delavskega pevskega društva za Podsinjo vas in okolico, iz katerega so pozneje nastali prosvetni društvi v Svečah in v Št. Janžu. Kulturno dejavnost je za nekaj časa pretrgala prva svetovna vojna, vendar že leta 1923 je zopet režiral „Miklovo Zalo" in je s tem dokazal, da ima izvrstno organizacijsko sposobnost, saj je pri tejHjud-ski igri postavil na oder kar 50 igralcev.
Ker so šentjanški zadružniki opazili njegovo sposobnost, so ga pridobili tudi za zadružništvo v domači Hranilnici in posojilnici, kjer je deloval kot tajnik. Leta 1925 so ga v zadružni centrali v Celovcu izvolili za predsednika, kjer je deloval nad 40 let. Dolga leta pa je bil tudi predsednik Slovenskega porosvetnega društ-
va v Št. Janžu. V času nacizma je bila njegova družina pregnana v tČjino, od koder se je po treh letih vrnila na oropano domačijo.
V imenu Zveze slovenskih zadrug so jubilantu čestitali za visoki življenjski jubilej- poslovodja celovške banke Mirko Kunčič, predsednik nadzornega odbora Miha Antonič in bivši predsednik upravnega odbora in sedanji odbornik Hanzi Ogris.
Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
• Na Gori pri Bilčovsu
Srečanje slovenskih planincev treh dežel
Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec Čas: nedelja, 10. 6. 84 Spored: ob 8. uri zbirališče v vasi Na Gori (Rupertiberg) — 3 km zahodno od Bilčovsa — od koder bo izlet preko Turja (visoka planota na Gurah) v Bilčovs ob 11. uri pred gostilno Miklavž v Bilčovsu kulturni spored z nastopom pevskih zborov, folklornih skupin, dekliškega ansambla in godbe na pihala.
Po uradnem delu bo prijetna planinska družabnost.
Sveče — cilj zvezdne vožnje s kolesi
V nedeljo, 20. maja, je vabilo SRD „Kočna" (pod pokroviteljstvom Našega tednika) že tretjič na kolesarsko zvezdno vožnjo, katere cilj je bilo sveško sejmišče.
Pogumni kolesarji so lahko startali v Bilčovsu, Kot-mari vasi, Celovcu, Borovljah in na Reki. Vsak udeleženec je dobil na startu kontrolni karton. Kdor je startal v Bilčovsu, se je moral peljati v Kotmaro vas in potem v Sveče in narobe,
Rezi Kruschitz iz Velinje vasi je dobila glavno nagrado — kolo NT.
kdor je startal v Št. Janžu, Svečah ali Podgorjah, je potreboval žig iz Bilčovsa in Kotmare vasi. Vsi udeleženci so morali startati med 10.00 uro in 10.30 uro in doseči cilj do 12.00 ure, saj je bila za ta čas napovedana spretnostna vožnja na sejmišču.
Kar pošteno smo morali
poganjati svoja kolesa, ker se je cesta zdaj vila navzgor, zdaj navzdol, tako da ni bilo časa za oddih. Komaj si dosegel kontrolno postojanko posameznih društev in si si tako priskrbel žig za dokaz, da si bil tam, že si moral nadaljevati vožnjo, kajti kazalci ure so se neusmiljeno pomikali naprej. Vreme je bilo krasno, že prav poletno, tako da smo bili poplačani za naš trud z lepim razgledom po celem Rožu.
Končno, okoli poldneva smo se začeli zbirati na cilju v Svečah, zasopli in prepoteni od vožnje. Domače društvo je poskrbelo za kruhke z namazom in za pijače. Zbralo se je približno 40 ljudi, ki so prikolesarili iz že prej omenjenih krajev. Večinoma so to bili mladinci z dirkalnimi kolesi z 10 ali več prestavami. Sledila je še zadnja preizkušnja: spretnostna vožnja s kolesi. Vsi udeleženci smo se morali peljati v slalomu okoli postavljenih kegeljč-kov in čez desko, ki je bila položena na leseno klado. Težko je bilo obdržati ravnotežje in marsikdo je malo „pogoljufal“.
Po tej vožnji smo vsi čakali na žrebanje. Pet nagrad je bilo razpisanih: športno kolo, roštilj, set za pometanje in sladkarije. Napeto smo čakali na ime dobitelja glavne nagrade, športnega kolesa, ki ga je daroval Naš tednik. Tokrat je imela srečo mala Rezi Kruschitz iz Velinje vasi. Presenečena in srečna je prejela kolo v svojo last.
Želite postati strokovnjak v mednarodni trgovini?
Razpisujemo mesto
REFERENTA V ZUNANJETRGOVSKEM ODDELKU
Poseben delokrog: kooperacijski posli
šolska izobrazba: Trgovska akademija ali podobna
izobrazba.
Aktivno znanje nemščine in slovenščine obvezno, znanje angleščine zaželjeno.
Plača po dogovoru.	iph lesna industrija
Prošnje pošljite na naslov:	9133 Žitara vas 42
X in Y v slovenščini?
Zadnji teden je v okviru pevskega srečanja na dvorišču špitalskega gradu Porcia nastopilo 21 zborov. V dveh večerih je okoli 600pevcev zapelo 72 pesmi; razen dveh vsi iz okolice Spitala. Mešani pevski zbor prosvetnega društva „Srce“ iz Dobrle vasi naj bi zastopal Koroške Slovence, oziroma vrnil lanski obisk zbora „Porcia“ v Dobrli vasi.
Izpolnili so v pozdravnem govoru izrečeno napoved župana Drevvesa, da mu lahko verjamemo, da lepo pojejo. Popolna tišina je vladala med poslušalci, ki so prisluhnili mehki slovenski melodiji. In res, eden od treh najbolj bučnih aplavzov tega večera je veljal njim.
Napovedovalca oz. povezovalca na žalost tokrat ni bilo, pač pa je bil že pri vhodu vsakemu obiskovalcu koncerta izročen tiskan spored. Tam si pod osmo točko lahko črkoval:
N’mav žriexyz jiexyzaro
(Slow. Karntner Volkslied) Silvo Miheliž. Če ne bi bilo v oklepaju opombe, bi na prvi pogled menil, da je to kakšna, poljska priredba.
Od kdaj ima slovenščina x in y? In še druge napake pri naslednjih pesmih: Je pa davi zlanza padla, Svatovska, Kliz pomladni.
Nešteto koncertov se vrši na tem mestu v vseh jezikih. Slovenska pesem ni bila prvič v tem zgodovinskem poslopju in pri tekmovanjih so Slovenci že odnesli prva mesta. Pa takih napak še ni bilo opaziti.
M. St.
Heimisch an unseren Stauseen: Der Graureiher.
Donau, Inn, Enns, Salzach, Drau, Steyr, Traun	k
Reportaža
Agrarni
investicijski kredit
Nadaljevanje
Za agrarni investicijski kredit je treba zaprositi pri kmetijski zbornici, ki potrdi potrebo, smisel in primerno ceno strojev, ki jih namerava nabaviti kmet. Kmetijska zbornica preda nato prošnjo kmeta na pristojno banko in zveza prevzame 50% obresti, tako, da je kmetu praktično treba plačati le 4,75 % obresti.
Spodnja meja za agrarni investicijski kredit je šil. 20.000.—. Ni pa možno dobiti kredita, ki presega 60% nabavnih stroškov; posamezni kmet lahko dobi maksimalno kredit v višini šil. 500.000.—, agrarne skupnosti ali podobna združenja lahko dobijo kredit v višini šil. 900.000.—. Treba pa je, da ima kmet 40% lastnih sredstev za nabavo strojev.
Kredit je treba odplačevati v teku 4 let, v posameznih primerih je možno, da kmetijska zbornica podaljša odplačilni rok za 4 mesece.
V primeru, da kmet zaprosi za kredit, ki presega šil. 300.000.—, je treba, da potrdi zvezno ministrstvo za gozdarstvo in kmetijstvo potrebo in smisel nabave določenega stroja. Zvezno ministrstvo ima tudi pravico, da preveri pri kmetijski zbornici, kjer je kmet zaprosil za kredit, vsa potrdila za nabavo strojev. Ima pa tudi pravico, da si pri dobitelju kredita ogleda nabavljene stroje.
Za posebne agrarne investicijske kredite ima kmetijska zbornica na razpolago letno 700 milijonov šilingov in je priporočljivo, da zaprosite za kredit v prvih mesecih leta.
Heidi Stingler
-----------------------------
STRAN
10
ČETRTEK,
24. maja 1984
Reportaža
Prof. Milan Kupperže gre za
»siten"
V nedeljo bo spet aka^a Slovenske gimnazije, obiskali bomo osrednjo :editev naše največje izobraževalne ustanove. M Kupper šteje med profesorje, ki so veliko prispe k razvoju teh akademij: kot učitelj telovadbe je skoz. skrbi za to, da lahko starši in drugi prijatelji S^čudujejo orlovske ter sokolske spretnosti naših Kov. Milan Kupper pa ni samo strokovnjak in ped| »modernih “ orlov in sokolov: začel je poučevati Slovenski gimnaziji že takrat, ko je le-ta šele odboja vrata. Je takorekoč naš profesor prve ure, ;rhu tega more biti zelo „siten" — kadar se narr^ijaki med sabo pogovarjajo nemško, ne pa v slovenskem materinem jeziku.
S profesorjem Kuppromi® pogovarjal Janko Kul-mesch.
slovenščino, je lahko elo
V očeh marsikaterega dijaka je (bil) hudičevo strog učitelj. Sam se še dobro spominjam, kako smo ga preklinjali, kadar nas je pri telovadbi podil čez športno igrišče ali „kaznoval“ z zajčjimi skoki. Prav tako pa si lahko dobro predstavljam, kako si ta ali oni starejši sin Slovenske gimnazije na tihem želi spet Kup-provih telovadnih ur: kondicija pač postaja vedno manjša, trebušček pa temu primerno večji.
Spominjam se tudi, da je bil lahko zelo „siten“ profesor, če smo se med seboj nemško pogovarjali, kar se je zelo pogosto dogajalo. Ta, dejansko skrajno grda navada mu slej ko prej kri pije — „morda še bolj, kot v prvih letih gimnazije", tako prof. Kupper v pogovoru z NT. „V nacistični dobi so na vrata moje domače hiše pripeli lepak: Der Karntner spricht deutsch! Naši dijaki pa v slovenski šoli govorijo nemško. To me zelo boli".
Vprašam ga, kje da vidi vzrok za ta neodgovoren odnos dijakov do slovenske materinščine? Težko mu je, dati na to vprašanje racionalen odgovor. Saj je že skušal, da bi v pametnem pogovoru z dijaki zvedel, zakaj ta njihova slaba navada. In je slišal predvsem „argumente“, kot npr. različna narečja da naj bi bila kriva. Konec koncev pa je videl, da teh „argumentov" dijaki sami ne jemljejo resno.
Vendar prof. Kupper v tej zvezi tudi to ugotavlja: dijaki bi bili pripravljeni, o tej zadevi
resno razmišljati ter se poboljšati. „Treba bi bilo še več zavestnega dela za krepitev zdrave narodne zavesti. To velja tudi za nas profesorje. Zdi se mi, da je bilo v prvih letih Slovenske gimnazije pri učiteljih več zavzetosti, večja identifikacija z narodom, večja skrb, kako se bo naša ustanova mogla uveljaviti kot resničen steber slovenske narodne skupnosti. Sedaj prevladuje deloma uradniška mentaliteta, a to gotovo ne pri vseh profesorjih."
Je bilo pred 27 leti — tako dolgo namreč prof. Kupper že poučuje na SG — vse boljše? Kje so razlike med prvimi leti delovanja naše gimnazije in danes?
Milan Kupper:	..Učiteljski
zbor je bil manjši, zato je bilo možno tudi več družinskega vzdušja. Dijaki so se več prizadevali, predvsem glede sodelovanja v pouku. V prvi vrsti pa je bilo vzdušje med dijaki in učitelji bolj prisrčno, bolj osebno. Resno smo se zavedali, da sedimo vsi v istem čolnu."
Ko pripoveduje prof. Kupper o prvih letih Slovenske gimnazije, ne pozabi omeniti dr. Jo-
ška Tischlerja. „Dr. Tischler je bil prava osebnost ter resničen demokrat. Ko je začela gimnazija delati s tremi razredi, se nismo bali, cja bi končala neuspešno. Vedeli smo, da ji bodo starši naprej zaupali svoje otroke, ker smo imeli dr. Tischlerja. Poleg njega imajo veliko zaslugo za razvoj SG tudi naši duhovniki."
Zgoraj smo zapisali, kako Prof. Kuppra boli, ko sliši naše dijake med seboj nemško govoriti. Že večkrat je moral slišati, da je ..ekstremist", „zabit Slovenec". Sicer ne od dijakov, a zato tem bolj od naših narodnih nasprotnikov. Za »ekstremista" je veljal tudi pri SPO, katere član je bil nekaj et, potem ko ji je pristopil le-
ta 1951. Tedaj je poučeval slovenščino na glavni šoli v Gre-binju, nato pa do I. 1956 v Velikovcu. V Velikovcu je tudi doživel šolske stavke proti obveznemu dvojezičnemu pouku. Videl je, da ni bilo problemov, dokler niso nekateri nemški nacionalisti organizirano hujskali proti mirnemu sožitju med učenci obeh narodov. Videl pa je tudi, kako važno vlogo je tedaj igral (in jo tudi danes igra) učitelj: medtem ko je v razredih z nemškonacionalnimi učitelji večina učencev bojkotirala pouk slovenščine, so to v
njegovem razredu samo štirje (od več kot 30 učencev).
In ker je Milan Kupper nadvse pošten narodnjak, ki mu njegov trden značaj ne dovoljuje, da bi se izneveril svoji materinščini, je pač „ekstre-mist“. Kot vsak Slovenec z zdravim narodnim ponosom. Vendar bi vsem, ki zelo hitro izustijo tujko ekstremist, svetoval, da se bliže seznanijo z zgodovino posameznega koroškega slovenskega „ekstremi-sta“.
..Ekstremist" Kupper se je rodil v Velikovcu leta 1924, to-
rej 4 leta po plebiscitu. Njegov oče Tomo je bil učitelj, a je moral že leta 1913, ko je prvič zaprosil za službeno mesto, slišati od tedanjega deželnega šolskega nadzornika Bende: „Dokler bom jaz nadzornik, ne boste dobili službe." To po vsej verjetnosti zato, ker je bil Milanov stari oče Vospernik v monarhiji deželni poslanec. Pred plebiscitom je Tomo Kupper potem le še dobil službeno mesto: na Dravi pri Po-dravljah je vodil ljudsko šolo. Po plebiscitu pa je tudi njega doletela znana usoda slovenskih učiteljev — zguba službe.
Kljub temu je ostal na Koroškem. Upal je, da bodo oblasti morda le izpolnile obljube, dane pred 10. oktobrom 1920. Do leta 1927 je vedno spet kom-petiral za učiteljsko mesto, a navsezadnje je obupal. K sreči je našel pred vojno dvodnevno zaposlitev na teden — pri domači Hranilnici ter celovški Zadružni zvezi.
Tako je sin Milan lahko že v svojih mladih letih spoznal kruto koroško stvarnost. Poniževalno ravnanje nemškona-cionalnih Korošcev z zavednimi Slovenci pa zanj ni bilo povod za resignacijo, za asimilacijo. Nasprotno: še bolj je v njem rastel odpor proti zaničevanju Slovencev. Življenje ga je skovalo v človeka, ki se ne bo nehal boriti za dosledno uveljavitev slovenščine.
Zato zasluži naše odkrito spoštovanje. Mnogo več takih značajnih, poštenih, „sitnih“ profesorjev — in ni se nam treba bati za našo bodočnost.
V Pliberku J imeli" gimnazij1- •
SPD „ Edinost" iz Pliberka je povabilo Slovensko gimnazijo v r • r ie bila zadnjo soboto.v šotoru n3 ' vem “ travniku večja kulturna in z.; reditev. Prireditev je uspela, kar ■ saj prihaja iz pliberške občine, % 1 z drugimi občinami, največ djlje '0 ravnatelj dr. Vospernik). Popold3 ta športna tekmovanja: kot je %Sf razvidno, je bil predsednik Zdr3* -šev dipl. trg. Janko Urank PoZ°rt /y ' /ec naših spretnih dijakinj in % s^' stopale so tudi vse slovenske ka • p/ne iz pliberške občine, Jožko ^ lahko pozdravil mdr. ravnatelja ^	'
spernika, predsednika NSKS dr-pana Mikuscha in mestnega ka Vautija.
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu priredi v nedeljo, dne 27. maja 1984, ob 14.30 uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu
ŠOLSKO AKADEMIJO
Mir v lastni hiši
Na sporedu so pevske in instrumentalne točke, jazz-gimnastika, ples in recitali.
Kot gosta nastopata Moški zbor SPD „Edinost“ iz Pliberka in dijaški gimnazijski zbor Cantiamo iz Celovca.
Pred in med prireditvijo bomo prodajali ploščo in kaseto gimnazijskih zborov.
21. maja 1984 je bila odprta razstava likovnih del dijakov Slovenske gimnazije v Avli slovenici — razstavo boste si lahko ogledali do 1. junija, dnevno od 13. do 16.30 ure.
Za odbor šolske skupnost na Zvezni gimnaziji za Slovence
ravn. dr. Reginald Vospernik I. r.
Materam v zahvalo in veselje . ..
Pred kratkim so naša društva in verske ustanove priredili materinske proslave. Objavljamo poročila, ki so jih nam poslali naši sodelavci.
Bilčovški otroški zbor pod vodstvom Urške Filipič in Micke Miškulnik
RADIŠE
Tudi na Radišah je pripravilo tukajšnje prosvetno društvo otroško materinsko proslavo, katero so oblikovali otroci v čast materam. Učiteljica Neži Povše in Nadika Lampichler sta pripravili program, ki je obsegal otroško igro „SIROTA JERICA" in pevsko-glasbene točke. Ob tem se je tudi pokazalo, da bi bilo potrebno tudi na Radiše dobiti postojanko Glasbene šole, ker bi se potem tovrstne prireditve lahko oblikovale še bolj pestro. Mentoricama otroške skupine gre zahvala, da sta to prireditev dobro izvedli ob mladih in veselih obrazih vseh nastopajočih.
BILČOVS
V	Bilčovsu je društvo priredilo proslavo na materinski dan zvečer. Dvorana pri Miklavžu je bila nabito polna in otroci so z velikim navdušenjem nastopali. Kristijan Kru-šic je v obeh jezikih pozdravil navzoče, posebno matere, nato pa so predšolski otroci, ki jih vodi Rezi Kolter, zaplesali in posnemali zajčke. Otroci iz Želuč, vodita jih Marica Mlečnik in Anica Reichman, so zaigrali igrico, deklamirali pa so šolarji. Tudi otroci iz Ve-linje vasi, ki jih vodita Marija Krušic in Francka Kropivnik, so zaigrali igro, otroški zbor pod vodstvom Urške Filipič in Micke Miškulnik je zapel tri pesmi, nakar so bilčovški otroci (vodi jih Rina Kropivnik), razveselili navzoče z igro. Za župnikom Poldejem Kasslom, ki je imel govor, vezan na praznik mater, so nastopili šolarji glasbene šole in zaključili spored. Anica Gasser pa se je na koncu vsem, ki so pomagali sooblikovati materinsko proslavo in vsem, ki so se je udeležili, prisrčno zahvalila.
SELE
V	nedeljo, 6. maja, je KPD „Planina“ v Selah priredilo materinsko proslavo. Na začetku programa, ki so ga pripravili otroci in odrasli, je vse navzoče pozdravil predsednik Marjan Olip. Nato je zapel mešani pevski zbor pod vodstvom Pavla Olipa. Kitaristi, ki jih uči v Selah od jeseni naprej prof. Andrej Varl iz Ljubljane, so tokrat imeli prvič priložnost, da so se predstavili javnosti. To so bili: Mirjam Kelih, Manfred Dovjak, Silvija Travnik, Emanuela Pristovnik, Martina Oraže, Ahim Oraže, Johana Čertov in Irena Pri-
stovnik. Na harmoniko je zaigral Erih Oraže. Za temi je nastopil dekliški zbor Ciklame pod vodstvom ZaJke Olip.
Drugi del sporeda so oblikovali otroci. Zaigrali so igro „Mirko in abeceda". Navzoči so kar strmeli, kako hitro je iz lenega in predrznega Mirka postal priden in ubogljiv fant, samo ker so se mu v sanjah — po šoli je namreč bil zaprt in je zaspal — prikazale črke, ki jih je sovražil in se iz njih norčeval. Pošteno so ga stresle in oštele. In pomagalo je: na veliko začudenje učitelja se je Mirko nato celo naučil pesmico materi za god.
Spored je zaključil otroški zbor pod vodstvom Zalke Olip. Ta je prav tako kot mešani zbor in Ciklame zapel tri pesmi. Med posameznimi točkami sporeda je Angela Oraže brala tekste o materi. Po končanem sporedu so matere še nekaj časa posedele ob kavi in pecivu.
VOGRČE
Osebe, društva in razne ustanove radi praznujejo jubileje. Tudi mi bi lahko praznovali nenavaden, recimo srebrni, jubilej: 25 let materinskih proslav, od leta 1959 do leta 1984.
Pri teh prireditvah je sodelovala velika večina naših otrok in mladine. Težko bi bilo prešte-
ti koliko iger in igric je bilo uprizorjenih, koliko pesmi prepetih in deklamacij izrečenih. Še manj je mogoče pretehtati vse delo, ves trud, ki ga zahtevajo prireditve s tolikimi otroki. Za tako malo faro je to veliko delo, četudi zanj nima dosti priznanja. Poleg bi lahko prišteli še igre odraslih z mnogimi gostovanji, božičnice in miklavževa-nja.
Vse to delo vrši torej farna mladina, vključena v KKZ, že nepretrgoma skozi 25 let. Ne gre ji za priznanje, vesela je so-trudnikov in prijateljev, toda ne bi rada videla, da bi vse to spravil kdo pod tuji klobuk.
Tudi letos je „Farna mladina" 13. maja priredila materinsko proslavo.
Katja Krainz, požrtvovalna sodelavka vogrške farne mladine.
Ne bi naštevali vseh deklamacij, vsega petja in instrumentalnih točk, le tri igrice: 1. „Senčna igra" (Schattenspiel) o otroški dobroti, 2. „Ptičji koncert mamicam". Prizorček je izviren, prisrčen in je zelo ugajal, ko so sodelovali pod vodstvom dirigenta (Martina Visotschni-ga) vse naše domače ptičke. 3. „Mirko in abeceda". To veselo-igrico, ki jo je napisal mladinski pisatelj Mirko Kunčič v Argentini, so že marsikje uprizorili, ker je tudi poučna, vzgojna in primerna za materinski dan. Tu sta se postavila Mirko (Edi Ker-bitz) in učitelj (Pepi Polesnig).
Pevske točke, senčno igro in rajanja je pripravila požrtvovalna Katja Krainz, drugi igri pa naš že stari, skozi 25 let delujoči režiser. Razveseljiva je bila velika udeležba gledalcev, ki so izrazili veselje in zadovoljstvo nad bogato proslavo.
SVEČE
V nedeljo, 13. maja, ob 6. uri zvečer, je bila pri ADAMU vsakoletna materinska proslava. Veliko nastopajočih je bilo napovedanih, tako, da je bilo pričakovati, da bo program zelo raznolik.
Za uvod je zapel moški zbor „Kočne“ (vodi dr. Feinig), nato pa je predsednik dr. Zerzer pozdravil vse navzoče in nagovoril matere, katerim se je zahvalil za njihove žrtve. Spomnil se je tudi mater, ki so že umrle.
Za tem so nastopili otroci s petjem in recitacijami. Otroški zbor — vodi Marija Feinig — je ob instrumentalni spremljavi zapel štiri pesmi —■ dve narodni in dve od Lenčke Kupp-rove. Po tem nastopu so zapeli spet moški — in sicer nekaj novo naštudiranih pesmi. Spet so prišli na podest otroci, ki so peli, recitirali in igrali. Vodi jih učiteljica Gabrijela Partl.
Kratek odlomek iz Voranče-vih „Solzic“ so prebrale gimnazijke. Vsi pa smo že težko čakali na napovedano igro enodejanko „Pepelka malo drugače". Za uvod sta nam povedala p. Ivan v slovenščini in učiteljica Krista Hilde-brandt v nemščini različni verziji pravljice „Pepelka“.
K uspehu igre je pripomogla velika zavzetost igralk. Mogoče bi bilo za popolno sleditev potrebno počasneje odvijanje igre — sicer bi pa igra izgubila na dinamiki. Vse igralke, Nani, Tatjana, Marija, Marja in Lucija, so bile dobre in so navdušile gledalce, nekatere pa celo nagovorile za igranje.
Za konec je zapel še cerkveni pevski zbor nekaj narodnih-
Podlistek
Či so se ja 1
Mogočno poslopje nasproti gimnazije je stalo trdno in spokojno. Nekaj očetovskega in materinskega je bilo v njem. Odsevalo je varnost, mir, toplino. Pa naj je padal dež ali sneg, naj je pihal veter z ene ali druge strani, naj je nad mestom čemela megla in oblačnost, ali pa je sijalo sonce.
Tistih sto dvajset fantov v starosti od enajstega do dvajsetega leta se je zvesto in z zaupanjem zaziralo v to poslopje in se znova in znova vračalo vanj, po dopoldanskem pouku na gimnaziji na drugi strani ceste, po svojih skokih v mesto, k frizerju, v trgovino ali kamor že, po nedeljskih popoldanskih sprehodih, po božičnih, velikonočnih in velikih poletnih počitnicah.
Poslopje je s prednje strani obdajala ograja, ki se je nadaljevala vzdolž široke ulice in ob vogalu prešla v obzidje ob drugi ulici in ob parku z mogočnimi, z vseh strani sveta prinešenimi drevesi.
Velik vrt je bil razdeljen na dva dela. Prvi, bliže poslopja, je služil za igrišče, drugi, za visoko leseno pre-grajo, je bil zasajen s sadnim drevjem.
In prav v ta del vrta so se oči sto dvajset fantov, mlajših in starejših, pogostokrat zazirale s hrepenenjem in poželjivostjo, posebno tista prva dva jesenska meseca po velikih počitnicah, ko so bila drevesa vsa obložena z dišečimi, živobarvnimi sadeži, velika glavna in tudi obojna stranska vrata v sadni vrt pa so bila trdno zaklenjena.
Tisti dan proti koncu septembra je bilo skoro poletno toplo in semeniščani, to je gojenci zavoda, ki bi naj po možnosti nekoč postali bogoslovci in duhovniki, so se po kosilu greli kot kuščarji ob stenah še skoraj nove dvorane, ob nekaterih redkih divjih kostanjih ah na travi, ki pa je v prvem delu vrta, kamor so imeli fantje prost dostop, ni bilo mnogo. Nekateri višješolci so igrali odbojko, drugi nogomet, nižješolci so se po
svoje podili za žogo ali se šli kake druge, bolj otroške igre.
Sonce je zaobjemalo ves vrt, najbolj ljubeče pa se je poigravalo z obloženimi vejami v sadnem vrtu, z rdečimi jabolki, žoltimi hruškami, temno modrimi slivami.
Ob spodnjem delu igrišča je nekaj vej segalo čez ograjo in od časa do časa je žoga zadela vanje in dišeči sadeži
so se pokotalili po tleh. V bližini so že čakali fantje, tisti z najbolj željnimi očmi, in bolj ali manj prhki sadovi so nemudoma izginili v njihovih žepih, čez čas pa še na skrivaj v kakem kotu prikradli tudi do ust.
Tedaj je velika okrogla žoga v velikem loku padla daleč na drugo stran ograje, v sredo sadnega drevja, ter obvisela med vejami drečne jablane.
Tretješolec Sok iz Lukarije se je brž pognal do ograje, dva sta ga dvignila na ramena, povzpel se je na vrh plota in se previdno prevesil na drugo stran. Kmalu je že dosegel žogo na drevesu in jo zalučal na igrišče, za njo pa
še nekaj debelih sadežev. Napolnil si je žepe, nekaj jabolk spravil v obe hlačnici svojih pumparic, nekaj pa za srajco. Z veliko težavo je v kotu ob ulici prebrodil ograjo in se počasi, kot da je poln revmatizma, premikal proti poslopju.
Že je bil blizu dvoriščnih vrat, ko mu pride nasproti ravnatelj.
,Ja, Sok, kakšni pa ste?
Kaj nosite?11
„Nič, gospod ravnatelj. Težko hodim. Noge me bolijo,11 je ves prepaden, vendar mirno odšepetal fant.
„Ja, noge vas bolijo in še kaj. Sedaj pa kar z mano!11
Fant se je komaj premikal, posebno po stopnicah.
V ravnateljevi sobi je moral vsa jabolka nadevati na mizo. Bilo jih je nad dvajset.
„Veste, kako pravimo tistemu, ki jemlje, kar ni njegovo?11 je začel ravnatelj.
Fant je molčal.
„Ali smo vas tako učili? Pri tej priči bi vas lahko izključil iz zavoda. Pa mi je žal vašega očeta in matere. Težko plačujeta za vas, vi
pa jima delate takšno sramoto."
„Sel sem po žogo, pa,11 je skušal fant omiliti svojo krivdo.
„Po žogo, ja, našli pa ste jabolka.11
Ravnatelj je kričal. Vedno bolj se je razvnemal. Tretješolec pa je vedno bolj lezel vase.
„Sedaj pa pojdite,11 je končno sklenil ravnatelj, ki je že skušal premagati svojo jezo. „In glejte, da se vam kaj takega nikdar več ne pripeti. Pa tudi drugim povejte. V prihodnje bomo najstrožje obračunali z vsemi tistimi, ki bodo kradli semeniška jabolka.11
Fant je nekaj zamrmral v pozdrav in se izgubil skozi vrata.
Na hodniku se je spomnil, da bi se ravnatelju pravzaprav moral zahvaliti. Tokrat je kar dobro odnesel pete.
„In vendar,11 je potem razmišljal ves popoldan, na tiho, sam, pa tudi glasno, v pogovoru z drugimi, „čigava so pravzaprav semeniška jabolka?11
2
Dišeča jabolka so vznemirjala dijake še dolgo, vse dokler niso bila vsa obrana in spravljena na varno. Pa še potem.
Posebno v višjih razredih so se fantje pogosto pogovarjali o tem. In sedmošolci, ki so imeli nalogo, da pripravijo Miklavžev večer, so sklenili, da bo to leto posvečen semeniškim jabolkom.
Savinjčan Završnik, ki je že napisal vrsto pesmi in črtic pa tudi prizorov v zavodski list Brazde, je napravil osnutek za veseloigro. Na nekaj sestankih so ga s sošolci skupno dopolnili.
Vendar o tem z drugimi dijaki niso govorili. Vse mora ostati do konca tajno.
Igri so dali naslov: )tCi so se ja11, kar pomeni: Čigava so semeniška jabolka?
Razdelili so si vloge in začeli z vajami.
Na večer pred svetim Miklavžem je v veliki dvorani pred vsemi zbranimi najprej nastopil kot običajno Miklavž z angeli in parkcljni.
(Dalje prihodnjič)
Stanko Janežič
Na razpotju
Zgodbe iz študentskega življenja
Bil sem študent. Kot so bili mnogi drugi.
Skupne poti so nas vse bolj povezovale v druščino.
Menda so bila to naša najlepša leta.
Polna vedrine, sonca, pa tudi oblakov, vetrov in neviht.
Mnogokrat smo stali na razpotju. Treba se je bilo odločiti. Za eno izmed treh, desetih, sto ali tudi tisoč poti.
To so bili težki trenutki.
Toda sonce je svetilo in zvezde so sijale tudi po odločitvi.
Ne, popolne teme ni bilo nikoli v tistih mladih dneh.
Najbrž je še danes ni.
Ne zame, ki bi še vedno hotel biti študent, in ne za tiste, ki smo si zaradi poti in razpotij blizu.
Nekaj vedrine in sonca naj razlivajo v dušo mladim in starejšim iskalcem poti tudi te zgodbe iz študentskega življenja: Na razpotju.
Kultura
Kultura
Za petek, 11. maj 1984, sta vabili občina Kotmara vas in osnovna šola na počastitev mater; spored so oblikovali otroci. Pozdravne besede je spregovoril župan Josef Struger, ki je med navzočimi pozdravil tudi okrajnega nadzornika Bamthalerja in nadzornika za dvojezične šole VViegeleta pa župnika Maksa Michorja.
Pel je šolski zbor, vmes pa so se vrstile deklamacije in kratki odrski prizori. Posamezne točke je povezoval ravnatelj Josef Schvvarz. Ravnatelj Schvvarz in učite-
Materinska proslava v Kotmari vasi
Ijica Rezika Iskra sta naučila otroke tudi slovenska skeča. Najprej je povedala slovensko pesmico Nadja Struger, nato pa so drugošolci pokazali, da pri otrocih ni jezikovnih ovir. Nemško-govoreči otrok Michael (Ha-rald Muller) najde prijatelja, Slovenca Mirka (Hanzi Wa-schnig); skupaj se igrata na pesku, tam zidata gradove in delata ceste, ki vodijo od enega do drugega, ju povezujejo. Sodelovali sta še kot materi Alexandra Rauter in Angelika Lamprecht. Angelika Struger, Hanzi Niemetz in Darko VVakounig pa so prikazali, da je vsak začetek res težak.
Po počastitvi treh mater je prosil župan, da bi spregovoril še eden od navzočih nadzornikov. Pričakovali smo, da se bo predstavil novi nadzornik za dvojezično šolstvo VViegele. Smo pa preveč pričakovali. Nekaj besed v zahvalo in priznanje šolarjem in učiteljem je spregovoril nadzornik Barn-thaler.
Društveniki pozor!
Župnijski urad v Škocija-nu ponuja dobro ohranjene stole, ki so primerni za kako dvorano oz. za prireditve. Interesenti naj se javijo na uredništvu Našega tednika, Celovec, Viktringer Ring 26, tel.:	0 42 22/
51 25 28.
STRAN
ČETRTEK,
24. maja 1984
„Moram povedati, da je to, kar sem čul, bolj muzikalično, kot so naši nastopi!“ Tako neki pedagog na celovškem konzervatoriju, ki je v sredo preteklega tedna prisostvoval v celovškem Domu glasbe, letnemu koncertu slovenske Glasbene šole. Nastopilo je nad 50 učenk in učencev. Že tretjič so se dekleta in fantje iz Roža, Podjune in seveda tudi iz Celovca predstavili z letnim nastopom, ki je hkrati spričevalo za delo v preteklem letu.
V petem letu svojega delovanja je Glasbena šola ponovno dokazala, da deluje na dokaj dobro zgrajenih fundamen-tih in da je treba podvzeti vse, da bo tudi v bodoče zagotovljen nadaljnji razvoj organizirane glasbene vzgoje. V tem smislu se je član kuratorija — provizoričnega vodstva Glasbene šole — Joško Hudi zahvalil pedagogom, učencem in staršem za izkazano prizadevnost in hkrati napovedal, da stoji šola pred važnim korakom: hoče se namreč pravno osamosvojiti, s tem pa upamo, da bo postala deležna javne finančne podpore.
Vsi, ki so napolnili modro dvorano Doma glasbe, starši učencev, sorodniki in tudi sošolci, so dobili zares prepričljiv vpogled v močno razgibano delovanje slovenske Glasbene šole. In to, čeprav se je mogel predstaviti le del študirajočih. Gotovo tudi ni naključje, da so Rožani obvladali sceno — večina nastopajočih je doma v srednjem in zgornjem Rožu ter na Gurah. Tudi ni naključje, da so prevladovali ..tradicionalni" inštrumenti, kot flavta, klavir, kitara in harmonika. Ta glasbila so pač pri nas še najbolj popularna. Vrhu tega jim dajo prednost predvsem učenke in učenci, ki so
ljudska zabava
„Hohcit“ — prav
Kot smo omenili že v naši prejšnji številki, je Flora Rauter, roj. 4. 5. 1896 na Ločilu v fari Št. Lenart pri sedmih studencih, zapisala spomine, ki jih je rada pripovedovala njena mama, Ana Pinter, roj. 6. 11. 1866 kot hčer Johana in Terezije Pinter na Ločilu. Ker je mesec majnik mesec cvetja in številnih porok, vam tokrat prinašamo nekaj o „hohcitnih“ običajih, ki živijo danes le še v spominih naše starejše generacije:
Kakih osem dni pred poroko — „hohcitjo“ je bilo v navadi, da so vozili nevestine „čište“. Vse premoženje, ki ga je dobila nevesta od doma, so z vozovi zapeljali na ženinov dom. Bolj je bila nevesta bogata, več je bilo potrebnih vozov, ki so peljali
„čište“. Kot doto je dobila kmečka nevesta hišno opremo, kuhinjsko posodo, kolovrat, pinjo za delanje masla in tudi že zibelko. Vse to so možje in fantje — ..furmani" naložili na vozove, ki so bili s konji in „furmani“ vred zelo lepo ovenčani s pušeljci 'n
Pisanimi židastimi takovi. K Vozovom so nazdnje privezali Se krave, vole, konja, ovce, Syinje ... pač vse, kar so ji °d doma mogli dati s seboj.
Ko so furmani tako vozili ”c'šte“, so juckali in prepe-Va,i kar so imeli glasu v 9rlih. Uganjali so tudi razne Purke in šale: zvezane kure ?° metali v zrak in jih z vriš-aem in kirkom spet ujemali. Kak drug šaljivec je s kuhal-n'Co tolkel takte po železni "Ponovci" itd. Zibelka, ki je !la postavljena ria spred-Jom vozu nad posteljami, je drT'e!a ob strani vrvico, tako a jo je mogel kakšen fant a šalo zibati. Smeha je bilo r®z konca in kraja. To je bi-a 2abava za vso vaiS, iz kate-e se je poslavljala nevesta. si ljudje vasi so bili rado-
vedni. Vsak je hotel videti, koliko imetja bo nevesta odpeljala.
Končno so dospeli Jurmani" z vso balo in živadjo v vas, kjer je bil ženinov dom. Že so jih pričakovali tamkajšnji fantje, ki so jim zaprli pot. Potegnili so čez cesto podveznico — rdeče, bele in zelene trakove. Tam so se zbrali tudi radovedneži iz vse okolice. „Furmani“ so se pogajali s fanti o višini mute. Po dolgem sem in tja so morali le plačati, fantje so prerezali trakove, in pot je bila zopet odprta. S hijo in juhuju so nato prispeli Jurmani" z vsem svojim spremstvom srečno na novi nevestin dom.
Nadaljevanje v prihodnji številki o ..zapenjanju" in plesih.
MARKO IN ANICA RESSMAN
SONJA KERT IZ NONČE VASI
tik pred zaključkom nižje glasbene šole in katerim se odpirajo vrata za nadaljno strokovno poglobitev. Od teh učencev pričakujemo tudi, da bodo čimprej prevzeli učiteljske naloge.
S posebno velikim veseljem smo registrirali igralce na trobila, bodisi v spremljavi klavirja ali pa v obliki skupinskega nastopa. Naš tednik je že pisal o priljubljeni mladi godbi na pihala iz glasbene šole Šmihel: kot že na slavnostni prireditvi ob 90-letnici šmihel-skega društva Gorotan, je mlada godba na pihala tudi na zadnjem koncertu v Domu glasbe navdušila publiko. Posebno bi še rad omenil — ne da bi ocenjeval — trobentača. Nika Vautija, Natašo Kropivnik in Andreja Jesenka (harmonika in pozavna), Francija Ogrisa (ki je igral — in ne pel ~ bariton) ter pozavnista Jožeta Kušeja. Presenetili pa so gotovo tudi Sonja Kert, Monika Seher, Saša Kassl, Anica in Marko Ressman ter Janez Gregorič (vsi klavir).
Kot odlična flavtista sta se Predstavila brata Kristijan in Hanzi Filipič, medtem ko so dlani harmonikaškega orkestra oddelkov iz Podjune doka-2ali,_ da harmonika v naših krajih še dolgo ne bo izumrla. Da J® uspeh učencev hkrati uspeh učiteljev, tega ni treba posebej omenjati.
Prepričan sem, da so lahko ysi_ ponosni na solidno delo FRANCI OGRIS	naae Glasbene šole. Vendar
NIKO VAUTI IZ ŠMIHELA
TONČI FEINIG
bomo morali v bodoče bolj kot doslej upoštevati široko paleto glasbil. Predvsem bomo morali polagati še večjo važnost na trobila in na godala, ki so pri nas očitno še „ekso-tični" inštrumenti.
Prizadevnim učencem pa veljajo za enkrat naše iskrene želje za uspešno polaganje letnih izpitov, tako da bodo mogli s še večjim zanosom nadaljevati svoje delo.
H. S.
Glasbenčola: mladi glasbeniki se uveljavljajo
Radio/televizija
STRAN
ČETRTEK,
24. maja 1984
STRAN A -7 ČETRTEK, ________I f 24. maja 1984
Radio/televizija
1. SPORED
Sobota, 26. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Angleščina
—	9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Dih nežnosti
—	12.10 Nočni studio — 13.15 Poročila — 14.40 Boccaccio —
16.00	Iz parlamenta — 17.00 Poročila — 17.05 Jolly box — 17.30 Impresije iz Nove Zelandije — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Dvakrat sedem — 18.25 Cirkus-cirkus — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki —
20.00	Šport — 20.15 Heinz Con-rads — 21.50 Šport — 22.50 Ljudska opera v New Yorku — 23.45 Poročila.
Nedelja, 27. maja:
11.00	Šport — 12.00 Ura tiska —
13.00	Knjiga — partner otroka — 15.00 Na pomoč, zdravnik pride — 16.35 Secret sguirrel — 16.45 Toby in Tobias — 17.15
Tao tao — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Pred viharjem — 21.15 Salon Pitzelberger — 22.15 Glas islama — 22.20 Kralj, ki je pacient — 23.20 Čas za liriko — 23.25 Poročila.
Ponedeljek, 28. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des —- 9.30 Pogled v lonček —
10.00	Eugene Ionesco: La lecon — 10.15 Intarzije — 10.30 Boccaccio — 11.50 Dva človeka, ki stanujeta v mestu — 12.00 Iz parlamenta — 13.00 Poročila —
17.00	Poročila — 17.05 Potepuh Boomer — 18.00 Hitreje, višje, močneje — 18.30 Mi — _19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.15 Ceste v San Franciscu — 22.05 Kralj, ki je pacient — 22.55 Poročila.
Torek, 29. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, |
des — 9.30 Angleščina — 10.00 Lovers — 10.15 Glasbeni instrumenti — 10.30 Zlati časi — 11.20 Šport — 12.15 Avstrija v sliki — 12.40 Šiling — 13.00 Poročila —- 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Tudi veselje mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Peanuts — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Poročanje iz države — 21.15 Artišoke — 23.00 Poročila.
Sreda, 30. maja:
9.00 Poročila — 9.05 Tudi veselje mora biti — 9.30 Francoščina — 10.00 Sestav instrumentalnega ansambla — 10.15 Kako se naredijo radijske oddaje? — 10.30 Moj srečni stric — 11.35 Očetje, cunjač — 11.45 Nogomet — 12.05 Poročanje iz dežele
—	13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Pesem za Mimijo
—	17.30 Čebelica Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pisarna, pisarna — 18.30 Mi —- 19.00 Av-
| strija danes — 19.30 Čas v sliki
2. SPORED
Sobota, 26. maja:
15.00	Politika v petek — 15.50 Dvakrat sedem — 16.15 Eksperiment Aljaska — 17.00 Dunajski praznični tedni 1984 — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Nogomet —
19.00	Trailer — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Znanje aktualno — 20.15 Zadnja metro —- 22.20 Poročila — 22.25 Vprašanje kristjanov — 22.30 Joe Kidd — 23.55 Poročila.
Nedelja, 27. maja:
9.00 Matineja: gradovi — 15.00 Športni popoldan —	17.00
Križanka-TV — 17.45 Glasbena scena 84 — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki —
19.45	Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Kraj dejanja —
21.45	Poročila — 21.50 Šport — 22.10 Dynasty — 22.55 Don Carlos — 23.40 Poročila.
Ponedeljek, 28. maja:
17.30 Olympics go west — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Ljubite to zemljo — 19.15_Woody VVood-pecker — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zlati časi — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Duel — 23.30 Poročila.
Torek, 29. maja:
17.30 Orientacija —- 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Ljubite to zemljo — 19.15 Woody Wood-pecker — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dallas — 21.00 Čas za-smehovalcev — 21.15 Čas v sliki in nogomet — 21.55 Klub 2 in poročila.
Sreda, 30. maja:
17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Ljubite to zemljo — 19.15 Woody Wood-pecker — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dunajska kri — 21.15 čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Samson in Delilah — 0.30 Poročila.
Četrtek, 31. maja:
9.00 Matineja: gradovi — 15.00 Rockline — 15,45 Športni popoldan — 17.45 Anekdote po notah — 18.30 Donald Duck — 19.30 Richard VVagner — Parsival — 23.50 Poročila.
Petek, 1. junija:
17.30	Knjiga — partner otroka — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Kaj naj počnemo z njim? — 19.15 Woody VVoodpecker —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Tehnologije v Avstriji — 21.15 Čas v sliki in politika v petek — 22.15 Lov na Jeffa — 23.45 Poročila.
— 20.10 Nogomet — 22.00 13 naslovov — 22.45 Poročila.
Četrtek, 31. maja:
15.00 General Pfeifendeckel —
16.30	Secret sguirrel — 16.35
Cirkus Enrikoja — 17.25 Otira — 17.55 Helmi —	18.00 Vizije
bodočnosti — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času —
19.30	čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Airport — 22.25 Čas za liriko — 22.30 Poročila.
Petek, 1. junija:
9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Obraz stoletij — 10.30 General Pfeifendeckel — 12.00 Secret sguirrel — 12.10 Kralj, ki je pacient — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Don Quixote — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-opti-kum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.20 To so bili časi — 22.15 Šport — 23.15 Poročila.
1. SPORED
Sobota, 26. maja:
8.00 Poročila — 8.05 Ciciban, dobern dan — 8.20 Zgodbe o Poluhcu — 8.40 Zgodbe in nepri-čave — 9.10 Pustolovščina —
9.40	Diamanti na nebu — 10.30 Včeraj za jutri — 11.05 Dokumentarec meseca — 11.40 Poročila — 17.50 Poročila — 17.55 Ribiči iz Moorhovda — 18.45 Čudeži narave — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD I — 20.00 Mladi levi — 22.45 Zrcalo tedna.
Nedelja, 27. maja:
8.30 — 13.05 Teletekst RTV Ljubljana — 8.45 Poročila — 8.50 Ziv žav — 9.40 Modro poletje — 10.20 Veliko mesto —
11.40	625 — 12.00 Ljudje in zemlja — 13.00 Poročila — 14.20—22.50 Teletekst RTV Ljubljana — 14.35 Prisluhnimo tišini — 15.20 Mostovi — 15.50 Poročila — 15.55 Visok pritisk
—	16.35 Letniki 1960—1970 — 17.35 Športna poročila — 17.50 Deklica s konjem — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Strici so mi povedali — 21.15 Nadnacionalne družbe —
21.45	Reportaža z nogometne tekme Hajduk : Rijeka — 22.15 Športni pregled — 22.45 Poročila.
Ponedeljek, 28. maja:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	17.05—22.30 Teletekst RTV Ljubljana — 17.20 Poročila —
17.25	Zgodbe iz Nepričave — 17.55 Nikoli ne reci nikoli —
18.25	Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za rekreacijo —
18.45	Videošola — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Rodoljubi — 21.15 Studio 2 — 22.15 TVD.
Torek, 29. maja:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	16.15—22.20 Teletekst RTV Ljubljana — 16.30 Šolska TV — 17.35 Poročila — 17.40 Zgodbe o Poluhcu — 17.55 Naša pesem
—	Maribor 84 — 18.25 Pomurski
obzornik — 18.40 Otok, človek, krš — 18.55 Knjiga — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Šest čevljev zemlje — 21.05 Aktualno — 22.05 TVD.
Sreda, 30. maja:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	17.45—22.15—23.30 Teletekst RTV Ljubljana — 18.00 Poročila
—	18.05 Čiciban, dober dan — 18.25 Posavski obzornik — 18.40 Mozaik kratkega filma — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD
—	20.00 Risanka — 20.10 Rim: Finale pokala prvakov v nogometu — Roma: Liverpool — 22.00 TVD.
Četrtek, 31. maja:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	15.05—22.05 Teletekst RTV Ljubljana — 15.10 Šolska TV — 16.15 Rokomet — 17.55 Poročila
—	18.00 Igrajmo se gledališče
—	18.25 Celjski obzornik — 18.40 Delegatska tribuna — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.05 Kennedy — 21.50 TVD.
Razpisujemo delovna mesta v importno-eksportnih podjetjih v Gradcu in na Dunaju. Predpogoj: Trgovska akademija ali višješolska izobrazba v gospodarski stroki in znanje nemščine in slovenščine. Interesenti naj se javijo pod šifro: „import-eksport“ pri Našem tedniku, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
• ; Bilčovs
Katoliška otroška mladina vabi letos desetič na OTROŠKI DAN.
Ta praznik za otroke bo 31. hiaja 1984 v Bilčovsu. Vabljeni so vsi otroci s starši, voditelji, učitelji, župniki! Odrasli brez otrok nimajo vstopa!
rapičelovec
Slovenskega]©
■10.00 Domača zabavna
°rek, 29. maja:
S.30^
Petek, 25. maja:	iaSba.
14.10—15.00 Koroški obzo^ '^0 15.00 Koroški obzornik — Iz kulturnega življenja k° ^^^deče-rumeno-zeleno —

ških Slovencev.
Sobota, 26. maja:
09.00—10.00 Voščila.
Nedelja, 27. maja:
•red
a> 30. maja:
|_ 15.00 Koroški obzornik u. °roški avtorji: Gustav Ja-
----,1-22.00 Večerna oddaja:
07.05—07.35 Duhovni nag°v‘je kademija Slovenske gimna-- Voščila
Ponedeljek, 28. maja: '®trtek, 31. maja:
obzofifc^bod)
"^07.35 Praznična oddaja.
14.10—15.00 Koroški — Koroški zbori.
2. SPORED
Sobota, 26. maja:
15.40 Drevo Džamal — 17.05 Liga mladih lingvistov — 18.05 Sedem sekretarjev SKOJ-a — 18.55 Glasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Svečanost revolucionarnih pesmi — 21.00 Feljton — 21.50 Športna sobota — 22.15 Hadži-Arif Bej — 23.15 Gledališki saloni
Nedelja, 27. maja:
9.00	Oddaje za JLA — 11.55 Prenos ob 40-letnici napada na Drvar, II. kongresa Usaoj in ustanovitve OZN — 14.30 Rokoborba — 15.00 Mednarodna dirka za trofejo mladosti v motokrosu — 16.00 Boks — 18.25 Povsem osebno — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 TVD —
20.00	Modrost telesa — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 TV nadaljevanka — 22.10 Kronika Sterijevega pozorja.
Ponedeljek, 28. maja:
17.25	TVD — 17.45 Slovenske ljudske pravljice — 18.00 Zgodbe iz davnine — 18.15 Grafiki — 18.45 Glasbeni album — 19.00 Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Risanka — 20.05 Kegljanje —
21.25	Hit meseca — 21.55 Ženska za pultom — 22.45 Kronika sterijevega pozorja.
Petek, 1. junija:
15.55—23.50	Teletekst RTV
Ljubljana — 16.10 Poročila — 16.15 Kegljanje — 17.50 Modro poletje — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Človek na Krasu — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Modrost telesa — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Ura z Agatho Christie — 22.05 TVD — 22.20 Tretji ključ?
Sobota, 2. junija:
7.45—11.15 Teletekst RTV Ljubljana — 8.00 Poročila — 8.05 Ciciban, dober dan — 8.20 Zgodbe o Poluhcu — 8.40 Zgodbe iz Nepričave — 9.10 Skrivnostni svet Arthurja Clarka — 9.35 Včeraj za jutri — 10.10 Mednarodna obzorja —	11.10 Poročila —
17.20—22.40 Teletekst RTV Ljubljana — 17.35 Poročila — 17.40 Mladost Petra Velikega — 18.50 Čudeži narave — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Zadnji ameriški heroj — 21.35 Zrcalo tedna — 21.55 Bodite z nami — 22.40 Poročila.
Torek, 29. maja:
17.30 Sarajevo: Košarka — 19.00 Kras — 19.30 TVD — 20.00 Folk parada — 20.50 Žrebanje lota — 20.55 _ Življenje obveščevalca Ratka Žariča — 21.40 Zagrebška panorama — 21.55 Jazz iz studia — 22.40 Kronika sterjievega pozorja.
Sreda, 30. maja:
17.15 Vaterpolo — 18.15 Govorimo o zdravju — 18.45 Od vsakega jutra raste dan — 19.30 TVD
—	20.00 Daisy Miller — 21.25 Zagrebška panorama — 21.50 Koncert v galeriji srbske akademije znanosti in umetnosti —
22.25	Kronika sterijevega pozorja.
Četrtek, 31. maja:
17.25	TVD — 17.45 Pešec v avtomobilu — 18.15 Dinarska endemična flora — 18.45 Želeli ste
—	poglejte — 19.30 TVD — 20.00 Umetniški večer — 21.50 Kronika sterijevega pozorja — 22.35 Zagrebška panorama.
Petek, 1. junija:
17.25 TVD — 17.45 Majske igre 84 — 18.15 Zdravstveno izobraževanje — 18.45 Zabavno glasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Okno v glasbeno delavnico — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Zadnji ribič na Tisi
—	21.50 Nočni kino: Detektiv — 23.40 Kronika sterijevega pozorja.
Prireditve
STRAN
PRIREDITVE
• Celovec
FIGOLE-FAGOLE Leopold Suhodolčan Prireditelja: SKD v Celovcu in Marijanišče
Čas: petek, 25. maja 1984, ob 19.30 uri
Kraj:	Marijanišče, Rudolfs-
bahngurtel 2, Celovec Gostujejo igralci SPD „Rož“ iz Št. Jakoba v R.
• Rebrca
TEDEN MLADIH UMETNIKOV Iz organizacijskih razlogov je teden preložen na drug termin: od nedelje, 30. 7., do sobote, 4. 8. 1984.
Kraj: mladinski center na Rebrci
Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in-Mladinski center na Rebrci. Vsi, ki bi radi sodelovali naj se že sedaj prijavijo!
•	Celovec
REPUBLIŠKI TABOR PIONIRJEV PLANINCEV Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec — mladinski odsek
Čas: od 25. 7. do 2. 8. 1984 Kraj: planinski vzgojnoizobra-ževalni center v Bavščici (v bližini Bovca)
V času taborenja v dolini Bavščici bodo organizirani trije izleti na okoliške vrhove, orientacijsko tekmovanje ter družabni večer.
Pogoji za udeležbo: starost od 11 do 15 let
Vsi stroški taborenja, razen prevoza do Bavščice in nazaj gredo v breme Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije.
Interesenti naj se javijo na naslov: Slovensko planinsko društvo, Gasometergasse 10, Celovec ali po telefonu: 0 42 22 / 54 0 42.
•	Pliberk
Binkoštni ples
Prireditelj: KPD „Drava“ v Žva-beku
Čas: nedelja, 10. junija 1984 Kraj: gostilna Hafner v Gornji vasi
Igra: Koroški odmev, Ansambel „Energija“
Častni gostje pa so Tamburaši iz Loč, ki bodo tudi zaigrali.
•	Vrba
„Otrok ustvarja — Kind aktiv" Čas: nedelja, 3. junija, ob 17. uri
Kraj:	slavnostna dvorana v
Vrbi
•	Št. Jakob
Šentjakobski vižarji in skladatelji
KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA „ROŽ“
OB SVOJI 10. OBLETNICI Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu
Kraj: kulturni dom občine Št. Jakob
Čas: sobota, 2. junija 1984, 20.30 uri
•	Celovec
Razstava slik Andreja Kosiča iz Gorice na Primorskem Kraj: Mohorjeva, knjigarna v Celovcu
Razstava je prosto dostopna do 30. junija 1984 v poslovnem času knjigarne, možnost nakupa slik je dana.
•	Pliberk
Veseloigra:
„GOSPA MINISTRICA" Prireditelj:	MePZ „Podjuna-
Pliberk"
Čas: sobota, 2. junija, ob 20.30 uri
Kraj: farna dvorana v Pliberku Gostuje dramska skupina „Si-mon Gregorčič" iz Velike Nedelje.
e Št. Jakob
Predavanje: „Koroški Slovenci in Cerkev", nem.
Prireditelj: Katoliška prosveta v Št. Jakobu v R.
Čas: petek, 1. junija, ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Št. Jakobu v R.
Predava univ. asistentka dr. Gertraud PUTZ (Salzburg).
Nato diskusija, ki jo vodi dr. Reginald Vospernik.
•	Rebrca
SEMINAR ZA
—	mladinske zborovodje
—	voditelje otroških skupin
ki ga bo vodila priznana glasbena pedagoginja in avtorica neštetih knjig prof. Mira Voglar iz Slovenije.
Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu Čas: od sobote, 9. junija 1984, 13. ure, do nedelje, 10. junija 1984, 13. ure
Kraj: mladinski center na Rebrci
Prispevek:	polni penzion
150,— šil..
Na to srečanje so vabljeni vsi, ki se bavijo z otroško mladino, otroške vrtnarice, voditelji otroških skupin, učitelji, ki poučujejo v šolah glasbo in mladinski zborovodje.
Prijave sprejema Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26, v Celovcu.
e Sveče
Slovensko prosvetno društvo „Kočna“ v Svečah vabi vse člane in prijatelje na družinski izlet na Mačenski vrh.
Čas: nedelja, 3. junija 1984 Zbirališče in odhod: ob 8. uri zjutraj na sejmišču. Na vrhu bo nedeljska maša, nato piknik.
• Železna Kapla
Lovska maša
Čas: četrtek, 31. maja, ob 15. uri
Kraj: na Lužah pri Rieplnu Vabi: Lovski pevski zbor iz Železne Kaple. Vsi prisrčno vabljeni!
e Otok Krk
Obmorsko letovanje v Novi Baški na otoku Krku Prireditelj: SPD „Edinost“ v Pliberku
Čas: od 17. do 31. julija 1984 Prijave sprejema najkasneje do 10. junija SPD „Edinost“, Jožko Hudi, 9150 Nonča vas 81.
Letovanje s prevozom stane 1200,— šil.
Otroci bodo ves čas letovanja pod nadzorstvom učiteljev in zdravnika. Letovati morejo otroci od 8. do 13. leta.
e Celovec
Proslava v spomin na 80-letnico rojstva Srečka Kosovela
Prireditelja: Slovenska prosvetna zveza in Mladinski dom SŠD
Čas: petek, 1. junija, ob 20. uri Kraj: mladinski dom SŠD S kulturnim sporedom gostuje KUD „lvan Novak-Očko“ iz Tacna pri Ljubljani.
• Dom v Tinjah
Od sobote, 26. 5., 14.30 ure do nedelje, 27. 5., 17. ure Priprava na zakon, nem.
Vodi: rektor Jože Kopeinig Predavatelji:	zdravnik, mati,
sodnik, duhovnik	______
Od sobote, 2. 6. do nedlje, 3. 6.
Romarsko potovanje v Altot-ting, Dachau, Munchen in Oberndorf
za župnije: Dobrla vas, Žitara vas, Galicija, Apače, Šmarjeta, Glinje, Borovlje, Kapla ob Dravi, Št. Janž, Sveče, Podgorje, Št. Jakob, Rožek in Lipa____
V nedeljo, 3. 6. ob 19.30 uri Koncertni in recitativni večer: „Lirika in glasba iz Latinske Amerike"
Nastopajo: Peter Uray, Adolf Savvoff in Hannes Brandau
Sobota, 2. 6.
ob 13. uri nogometni turnir zvečer PLES

ŠPORTNO DRUŠTVO
PONIKVA/LIBUČE
ŠPORTNA VESELICA V ŠOTORU
Nedelja, 3. 6. 9.30 sv. maša nato veselica in nogometni turnir
mednarodno znani ansambel
MODRINA
Vsi prisrčno vabljeni!

Katastrofalni sodnik vzel Šmihelu obe točki
Kratke
športne novice
Vili Ameršek, kapetan ljubljanske Olimpije, bo po vsej verjetnosti igral v sezoni 1984/85 poleg Branka Oblaka za SV Spittal v 1. zvezni avstrijski ligi.
Olimpija Ljubljana, edini slovenski prvoligaš, bo moral nastopiti letos žalostno pot v II. ligo. Dve tekmi pred koncem prvenstva zaseda, Olimpija 17. mesto na lestvici in zaostaja za Radničkom tri točke. Možnosti za obstoj v ligi so le več teoretične narave.
Šolarji SAK so igrali proti celovški Avstriji le 0:0 neodločeno, kljub temu pa še vedno imajo možnost, da osvojijo naslov prvaka.
Bilčovs je izgubil prvenstveno tekmo proti vodečemu na lestvici iz VVietersdorfa visoko 0:4. Žvabek je zgubil tekmo proti Eitvvegu doma 1:2. Po ponovnem porazu zasedajo 8. mesto na lestvici.
Kresovanje v Spodnjih Vinarah
Ob lepem vremenu se je Pred kratkim pri Lazarju v Spodnjih Vinarah zbralo nad osemdeset mladih ljudi. ZSM Škocijan je priredita kresovanje. Prireditev je bila posvečena 8. maju, dnevu zmage nad nacizmom, in 15. maju, dnevu Podpisa Avstrijske državne Pogodbe. Še ob dnevni svetlobi je recitatorska skupina SŠD iz Celovca recitirala o dogodkih v dobi fašizma. Slavnostni nagovor ie imel dr. Marijan Sturm, ki je obrazložil pomen 8. in 15- maja. Ko se je stemnilo, Srho prižgali kres. Za zabavo je skrbel Marjan Smode, ki je zaigral nekaj najbolj Priljubljenih skladb. Franci polzer mlajši je bil zelo ve-Sel visokega števila mladin-Cev in je dejal, da je predvsem važno, da se ob takih Prilikah sreča slovenska Gladina in da se gradijo mostovi med nemško govo-mčo in slovensko mladino v občini.
ATSV VVolfsberg — Šmihel 4:1 (1:0)
Postava Šmihela (34): Verhnjak 3, H. Krausler 2, Šuler 3, Lopinsky 5, Lubas 2, Blažej 3, Ka-disch 4, W. Krausler 3, Hober 0 (2. min. Andrej 2), Buchvvald 3, Krištof 4 VVolfsberg, 300 gledalcev Sodnik: Ott (katastrofalen)
Strelci: Loibnegger (8. min. ednajstm. in 63. min. ednajstm.), Stockler (75. in 80.) oz. Buchvvald (87.)
Rdeči karton: Andrej (68.)
Čeprav so Šmihelčani v nedeljo odigrali eno najboljših letošnjih tekem, so se morali visoko poraženi vrniti domov. Za poraz je poskrbel sodnik Ott, ki je znan za to, da sodi
večinoma v prid domačim moštvom. Tako tudi v nedeljo — prisodil je VVolfsbergu dve popolnoma neupravičeni ednajst-metrovki in tako zapečatil poraz Šmihela. Šmihelčani so se po prvi ednajstmetrovki hrabro naprej borili in bili deloma celo boljše moštvo. Kljub temu, da je od vsega začetka manjkal režiser Vauče in da se je že v drugi minuti poškodoval Hober, so si Šmihelčani priigrali nekaj lepih priložnosti in
bili golu bližje kot domačini. Ko pa je izredno slabi sodnik Ott v 63. min. prisodil VVolfsbergu še eno ednajstmetrovko in je pet minut pozneje izključil Andreja, je morala igralcev popolnoma padla. Tekma se je končala s povsem nezaslužno zmago domačinov.
V Šmihelu pa se pripravljajo že na ..angleški teden", kjer čaka v soboto Treibach, v četrtek KAC, v nedeljo pa čakajo Breže.
Trener Ramusch računa v nedeljo z dvema točkama. „Naš cilj je ob koncu 5. me-
sto" je dejal Ramusch, „verjetno ga bomo tudi dosegli. Imamo še dodatno tekmo in tam lahko polno točkujemo". Trener Ramusch _ na vprašanje posla trenerja Šmihela v sezoni 1984/85: ..Verjetno bom zapustil Šmihel, imam tudi že kontakte z drugimi klubi. Te ponudbe moram šele preveriti. Ni pa izključeno, da ostanem še eno leto v Šmihelu. Pogovoriti se moram šele z odborom."
A -51*r7OOBfi£A VAS
Vožnja z avtobusom v Medjugorje
> od 12. do 15. junija 1984 Cena vključno 3 polpenzioni: za osebo šil. 1700,—
Prijave spremlja avtobusno podjetje Sienčnik, tel.: 04235/2219
Kristijan Lopinsky in Marko Krištof štejeta v vsaki tekmi k stebrom šmi-helskega moštva. V nedeljo sta zopet dokazala, da tudi v bodoče brez Dvorjanov ne bo šlo.
Šport
Naš športni reporter	F ^
PIŠE SILVO KUMER	
Športni reporter celovškega radia je v soboto trikrat povedal izid tekme Lienz — SAK v športni oddaji. Nihče namreč ni verjel zmage SAK, ki je vigredi popolnoma razočaral. Tri tekme pred koncem, ko so igralci že sami obupali, ima SAK po zmagi v Lienzu naenkrat zopet možnost, da
Bo ostal SAK le v koroški ligi?
se obdrži v koroški ligi. Predpogoj je seveda v soboto zmaga proti Št. Vidu in naslednji četrtek proti Ir-schenu. Potem bi mogoče pred tekmo s prvakom Trgom (Feldkichen) bile možnosti zopet realistične, kajti tudi Borovlje in Magdalen sta globoko zapletena v boj za obstoj. To so seveda samo teoretična razmišljanja, katera so šla že marsikateremu navijaču skozi glavo.
Zdaj, po prvi zmagi, se je morda morala moštva zopet tako stopnjevala, da bi se mogoče le zgodil ta „nogometni čudež“, v katerega pravzaprav skoraj nihče več ne verjame. Realist ali ne-realist, možnost je tukaj in zdaj leži v rokah igralcev, da obvarujejo SAK pred največjim padcem v klubski zgodovini. Pot nazaj v koroško ligo bo gotovo dosti težja in verjetno za leta zaprta.
Tisti ki so na občnem zboru določenim osebam glasno dajali krivdo za neuspeh, zdaj lahko dokažejo svoje zmogljivosti.
Šport
STRAN
20
Senzacija: SAK zmagal v Lienzu
Rapid Lienz : SAK 0 : 1 (0:1)
Gol: Gregorič (1o. min.)
Sodnik: Hauk (odličen)
Dolomitenstadion Lienz: 600 gledalcev Postava: Mrkun 6, Gregorič 6 (od 35. min. Rozman 3), Lampichler 5, Woschitz 4, Hobel S. 5 (od 70. min. Luschnig 3), Wieser 5, Zablatnik 4, Polanšek 5, Hobel M. 4, Velik 4, Kreutz 3
Ob koncu prvenstva je SAK slavil prvo zmago v vigredi, ter pod trenerjem Gostenčnikom, ki je tokrat moštvo taktično odlično pripravil.
Od vsega začetka se je videlo, da hoče SAK s protinapadi priti do uspeha. Že v 10. minuti se je ta taktična poteza trenerja obrestovala z lepim, obenem pa tudi z zmagovitim golom, ki ga je dal obrambni igralec Jože Gregorič. Po tem golu se je celotno moštvo SAK potegnilo nazaj v obrambo in igralo samo več na protinapade. Še v prvi
polovici je napadalec Velik imel lepo priložnost za zadetek, a na žalost je obrambni igralec Lienza odbil žogo.
V	35. minuti so domačini imeli najlepšo priložnost, da bi izenačili, toda napadalec Tas-ser je zadel le prečko. Še v isti minuti pa je moral odlični Jože Gregorič zapustiti igrišče, ker se je pri nekem dvoboju hudo poškodoval.
Napadi vzhodnih Tirolcev so vedno postajali hujši, toda obramba SAK z vratarjem Igorjem Mrkunom je stala odlično. Mrkun je bil tudi najboljši igralec na igrišču, kajti s svojimi reakcijami in paradami je navdušil vse gledalce v stadionu.
V	70. minuti pa je moral tudi drugi igralec v obrambi Sigi Hobel zapustiti igrišče. Pri nekem nešportnem udarcu Kronstei-
Čeprav s srečo — Selani tudi na tuiem zmagali
Št. Štefan v Labotski dolini —
Sele 1 : 2 (1:1)
Postava Selanov (26): Užnik 3, N. Olip 3, N. Dov-jak 2, G. Hribernik 2, Čertov 2 (78. min. Kelih 0), Oraže 3, Goleč 2, Travnik 3, N. Hribernik 2, Fal-le 2, F. Dovjak 2 (84. min. P. Olip 0)
Št. Štefan, 80 gledalcev Sodnik: Tragl (dober)
Strelci: Kehraus (10. min.) oz. Oraže (15. min.) in Travnik (82. min.)
Brez igralca-trenerja Fere in legionarjev Jakobiča in Hrovatiča so morali Selani nastopiti preteklo soboto v Št. Štefanu, kjer se je ob neprijaznem vremenu zbralo le pičlo število navijačev. Domačini so proti pričakovanju igrali zelo podjetno in že v 10. min. po napaki selske obrambe dali prvi gol. Selani so igrali razstreseno in so bili po hitrem zaostanku vidno zmedeni. Šele ko je v 15. min. Zdravko Oraže uspešno zaključil čudovit solo čez vso igrišče in izenačil, so se Selani počasi zopet ujeli. Do konca polčasa sta obe moštvi igrali povprečen nogomet, brez viškov in posebne borbenosti.
V drugem polčasu so domačini postali dokaj ofenzivni in si priigrali po vrsti odlične možnosti, pri katerih je bilo težje zgrešiti kot zadeti vrata tokrat zanesljivega Užnika. Selani so se v tej fazi igre potegni-
li popolnoma v svojo polovico nazaj in le v redkih protinapadih prišli pred nasprotnikova vrata. Selška obramba je kazala predvsem na položaju zunanjih branilcev velike po-mankljivosti in je omogočala domačinom vrsto odličnih prilik. V sredini legionarju Golcu celih 90 minut ni uspelo vnesti linije v igro, kar bi od njega pravzaprav pričakovali. Večina drugih igralcev ni dosegla povprečne forme, Falle je celo tekmo „jogal“ brez žoge po igrišču. G. Hribernik je deloma popolnoma nemotivirano streljal žoge z igrišča, čeprav je imel časa, da bi se petkrat obrnil okrog nje. Proti koncu tekme so se domačini še vedno „zadrževali“ v polovici Se-
Strelec „zlatega“ gola v Lienzu Jože Gregorič v dresu Selanov, ki se bodo v jeseni prav gotovo morali ojačiti z novimi izkušenimi igralci.
lanov in skušali brez uspeha dati odločilni gol, ki naj bi kratko pred koncem uspel gostom. Po odlični možnosti so domačini izgubili žogo in v protinapadu je Travnik po podaji Hribernika dal srečni, odločilni gol. Selani so tekmo zmagali, čeprav niso igrali dobrega nogometa, toda kot je v nogometu, ima uspešni tudi srečo. Po zmagi so se možnosti za vstop v podligo spet povečale, tekma v nedeljo proti
Globasnica —
Št. Peter na Vašinjah 6:1
Postava Globasnice (40): Wutte 2, Fera 4, Medvoz 4 (55. min. Schatz 4), Hutter 3, Ko-vvatsch 2, Vauče 5, Dolpst 4, Gallo 4, Butej 4, Wolbl 5, Petek 3 (55. Micheu 3)
Globasnica, 300 gledalcev Sodnik: Rupitsch (odličen)
Strelci: Wolbl (26.min, 29. min. ednajstm., 38. min., 71. min.), Gallo (5. min.) in Vauče (9. min.) oz. Jelenko (8o. min. prosti strel)
V dokaj lepi in kvalitetni igri so Globašani preteklo nedeljo slavili proti Št. Petru na Vašinjah več kot zasluženo zmago. Že v prvih fazah igre so domačini tekmo z dvema lepima go-lama odločili. Tekom igre se domačini niso več ravno naj-
nerja na koleno, se je težo poškodoval. V zadnjih destih minutah so domačini imeli še nekaj priložnosti za zadetek toda disciplina in sloga sta slovenskim nogometašem omogočili prvi in zasluženi poln uspeh v vigrednem prvenstvu.
bewa
Tekme SAK
V	petek, 25. 5. 1984
ob 18. uri
Mladinci SAK — Mladinci Vetrinj v Vetrinju
v soboto, 26. 5. 1984 ob 17.30
SAK I - Št. Vid I ob 15.45
SAK pod 23 — Št. Vid pod 23 na Košatovem igrišču!
V	nedeljo, 27. 5. 1984
ob 10. uri šolarji SAK — šolarji DSG Borovlje v Borovljah
Tekme Selanov
V	nedeljo 27. 5. 1984
ob 17. uri
Sele I — Žitara vas I ob 15.uri Sele pod 23 —
Žitara vas pod 23 v štadionu pod Košuto!
Tekme Šmihela
V	soboto, 26. 5. 1984
ob 18. uri
Šmihel I — Treibach I ob 15.45
Šmihel pod 23 — Treibach pod 23
Žitari vasi je ključenega pome-na. Zmaga Selanov bi gotovo predčasno odločila prvenstvo-
bolj trudili, napravili so le vec najpotrebnejše in kljub temu dali še štiri golov. V napadu izredno nevaren in skoraj Prj vsakem napadu na žogi je d'1 Wolbl, katerega je opazovalo kar nekaj trenerjev višjih klU' bov, mdr. tudi Pliberk. Gosti iz Št. Petra, v katerih vrstah igr3 znani nogometaš Jelenko, s° se hrabro borili, toda bili sC tehnično in taktično dost' slabši in tako niso mogli m5' no ogrožati Globašane. JeleF ko je potem dal tudi častn1 gol za svoje moštvo, ko je 5 prostim strelom prelesičil vr^ tarja VVutteja. Srečanje je odi' čno vodil sodnik Rupitsch.
Globasnica visoko zmagala^