SLOVENSKA STRAN
8. januar 1979-Naše Novine - 9
PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden
Kar po domače
Lansko leto, gledano s svetovnega stališča, je bilo menda eno najslabših let od konca minule vojne pa do danes. Škoda, da ga človeštvo ni moglo prespati -morda bi se zbudilo blage volje, tako pa je ostalo v previsu med vojno in mirom. Mislim, da je mir sveta
ena največjih iluzij dokler bo svetu vladar denar in mogočniki, ki jim blagor
sveta ni mar. Izgleda, da se je človeštvo izpreglo in kakor avtomobil brez šoferja drvi v pogubo, ker je izgubilo iz vida svoje omejitve in možnosti za pozitivno rast. Malo je na svetu ljudi, ki so dosegli tisto stopnjo zrelosti, ki jim dovoli, da prostovoljno žrtvujejo vsaj del tistih dobrin, na podlagi katerih bi svet mogel kreniti k občemu dobremu za vse. Tako pa človeštvo še vedno ostaje suženj slabih podzavestnih strasti, /takih imak vsak dovolj/, in istočasno suženj tiranov, ki hlepe po oblasti, čeprav vedno, da bi človeštvu odleglo, če bi se umaknili s svetovnega odra. Med te ljudi spadajo finančni moguli in tisti politiki, katerim ni do tega, da bi maličlovek mogel sebi ustvariti vsaj dostojno eksistenco.
Ni čudo, da se nam je mladina izjalovila. Stopa v svet, ki zahteva močnega duha, da mu mlad človek že pri prvem koraku k samostojnosti ne bi podlegel, kajti korupcija vlada vsepovsod. Ta problem je posebno občuten v zapadni družbi in v tistih ostalih delih sveta, kjer so se je nalezli mogočniki, ki so takorekoč lastniki celih držav, v katerih životari ljudstvo, ki nima niti požnosti, da bi se borilo za obstanek želodca, a kaj šele za razvoj razuma. Plode se kakor muhe, stradajo bolj kot živeli in umirajo od pomanjkanja človeške milosti, katere je ravno toliko, da zadržuje hitro smrt in ustvarja varljive upe na boljše življenje, med tem ko se njihovi vladarji in takorekoč lastniki pogajajo z zapadnimi silami za ustvarjanje novih miljo-nov na njihovih osebnih računih v zapadnem svetu.
Človek, ki zrelo, to je, popolnoma nepristransko in brez strahu gleda v sada-njost ve, da propast sveta leži v kapitalizmu. Kapitalizem je ta, ki ne da človeštvu, da bi se razsvetlilo, in kapitalizem je ta, ki je povzročil ideolosko-politič-ne borbe vsled katerih se danes človeštvo nahaja v kleščah, velesil. Ljudstva so začela uvidevati, da jim ekonomsko politične skrajno-
sti strežejo po življenju.
Jasno je, vsak dan boljin bolj, da ljudstvo tako naprej ne more. Ni se čuditi niti zgražati nad ljudskimi upori ki so se že razvili v rpanjše vojne. V kolikor nam je še preostala bodočnost sveta, bi bilo dobro, da se ogledamo na tiste zemlje, ki se ne ozirajo niti na levo niti na desno, ampak so opustile vse rasne, verske, politične in razredne predsodke /vsaj do neke mere, ker smo pač samo ljudje šele na poti k razsvetlje-nosti/ in si skušajo v mirnem odnosu z ostalimi narodi ustvariti življensko ravnotežje.
Pot to ravnotežje pa zahteva takorekoč nov začetek. Predmet tega začetka naj bi bila predsvem mladina. Kajti iz nezadovoljne, nepravilno vzgajane, in duhovno izkoriščane mladine /versko in politično/ je nastal svet, v katerem se današnja mladina ki je le žrtev cele verige politično gospodarskih sistemov, katerih ustvarjalci so generacije ravnodušnih množic in popolnoma nemoralni vladni sistemi - ne znajde.
POMEMBNE SO VSE ČLOVEKOVE PRAVICE
Leto 1979 naj bi bil vstop na to pot k novemu začetku boljšo budučnost človeštva, če je to sploh še moguče, z mednarodno posvetitvijo dobrobitu otrok. Ljubezen je ta, ki je svetu potrebna. Začetek ljubezni naj bi bil v družini. Zdi se mi, da je sobodna civilizacija, ki je postavila v toku svojega razvoja tehnologijo na prvo mesto, a družino na zadnje, že skoraj zaključila svoj časovni krog. In, ker je danes osebna inicijativa, /čeprav gesla trde drugače/ kakor kaplja v morje, kar se tiče dobrobita po človeštvu, je uspeh mednarodnega leta otrok odvisen predvsem od človekoljubnosti političnih sistemov držav, ki so pristopile k programu za leto otrok.
Pavla Gruden
Človeštvo mora storiti konec vojni, da vojna ne bi pokončala človeštvo.
John F. Kennedy
Zemlja ima dosti za vsakogar potrebe, toda ne za požreSnost vsakogar.
Mahatma Gandi
NEW VORK-Razprave v OZN so prejšnji teden minile v znamenju tridesetletnice, odkar je bila sprejeta deklaracija o človekovih pravicah. Ob tej priložnosti so govorili diplomati številnih držav, mnogi šefi držav pa so poslali svetovni organizaciji poslanice, v katerih izražajo pričakovanje, da bo OZN konstruktivno in univerzalno prispevala k uresničitvi in nadaljnjemu razvijanju te pridobitve človeštva.
Predstavniki držav se poleg tega zavzemajo za nelo-čljivost in medsebojno odvisnost vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin državljanskih in političnih, prav tako kot tudi ekonomskih, družbenih in kulturnih. Večina predstavnikov je opozorila predvsem na množično kršitev pravic narodov in posameznikov pod nadvlado kolonializma in rasizma, pod tujo okupacijo, pod vsake vrste tujo nadvlado.
Jugoslovanski veleposlanik Miljan Komatina je poudaril, da bi bilo resnični uveljavitvi človekovih pravic najmanj v prid, če bi te pravice jemali kot instrument za vsiljevanje družbenih modelov in konfrontacijo političnih sistemov. "Zlasti škodljive se nam zdijo dvojne norme in merila za uresnič-
evanje človekovih pravic, pri Čemer tičijo v ozadju vedno zgolj ideološki kriteriji, ozki sebični interesi in ostaline koncepcij gladne vojne ... Pomembno je, da onemogočimo zlorabljanje človekovih pravic za vmešavanje v notranje zadeve drugih držav ali medblokov-sko kosanje, ker to ne le da ne prispeva k poglabljanju človekovih pravic, temveč povzroča zaostritev v mednarodnih odnosih," je dejal Komatina.
Jugoslavija je za to, da naj državljanske, politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice veljajo za "enako pomembne". Posebej se zavzema tudi za konkretizacijo pravic narodnostnih manjšin.
Komatina je v tej zvezi, opozoril na pobudo, ki jo je dala Jugoslavija pred dvema letoma, da bi pripravila splošen mednarodni dokument, v katerem bi opredelili pravice manjšin. Za uresničevanje teh pravic je "predvsem odgovoren večinski narod, zakaj težko si je zamisliti resnično svobodo večinskega naroda, če te svobode ne zagotovi narodnostni manjšini". Jugoslovanski veleposlanik je med drugim še poudaril, da "ni mogoče uresničiti demokracije brez nacionalne svobode".
METLIŠKA KLET POLNA VINA
NOV SLOVENSKI KONGRESMAN
Na nedavnih ameriških volitvah v kongres je bil za novega člana ameriškega kongresa izvoljen tudi slovenski rojak Ray P. Kogovsek, 37-ietni sin slovenskega jeklarskega delavca iz Puebla v državi Colorado. Kogovšek je član demokratske stranke in se je že od leta 1973. aktivno udejstvoval v senatu države Colorado.
Novi kongresman iz države Colorado je zamenjal prejšnjega demokratskega predstavnika Franca Evan-sa, ki je zastopal to državo v kongresu od leta 1965, v zadnjem času pa je postal precej nepriljubljen. Pred primarnimi volitvami je raje stopil v pokoj, kakor pa da bi se spopadel s Kogovškom.
Izvolitev slovenskega rojaka Raya Kogovška v ameriški kongres je prišla v pravem času, saj se je v preteklih letih upokojila vrsta uglednih osebnosti našega rodu, ki so delovali v Washingtons Tako je zapustil senat leta 1968 Frank Lausche, leta 1975 se je upokojil kongresman John Blatnik, letos pa nista ponovno kandidirala za člana kongresa dosedanja kongresmana slovenskega porekla Philip Ruppe in Joe Skubitz.
ZANIMIVOSTI IN NOVICE IZ DOMOVINE
DELEGACIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI
V RIMU RIM-Predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti je delegaciji slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki ga je obiskala 14. decembra zagotovil, da bo posebna vladna komisija, ki je bila ustanovljena za proučevanje problemov manjšine kmalu zaključila svoje delo. Vlada bo na podlagi rezultatov njenega dela pripravila zaokrožen okvir za reševanje tega pomembnega vprašanja in sicer v tesnem sodelovanju z deželnimi oblastimi.
Slovenska delegacija je predsedniku Andreottiju predstavila svoje zahteve v štirih točkah: prvič, posebna vladna komisija, ki proučuje vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, mora čimprej zaključiti delo. Drugič: vlada naj posreduje članom komisije ustre-
zna navodila, tako da bodo rezultati dela komisije v skladu s principi republikanske ustave in da bodo ščitili pravice slovenske manjšine. Tretjič: predstavniki vlade bi morali v parlamentarnih komisijah, kjer že poteka razprava o zakonskih osnutkih KPI in PSI za globalno zaščito Slovencev, sodelovati aktivno pri pripravi zakona. In četrtič: italijanski parlament bi moral sprejeti zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji, pred volitvami v evropski parlament.
LJUBLJANA V KONGRESNI INDUSTRIJI
LJUBLJANA-V Evropski zvezi kongresnih mest sta bila od jugoslovanskih mest doslaj vključena le Beograd in Zagreb. Zdaj je postala njena članica tudi Ljubljana oziroma njena turistična zv-
Čeprav je na prvi pogled nerazumljivo, je vendar res, da je metliška Vinska klet v letošnji jeseni odkupila doslej največ grozdja, ki so ji ga ponudili belokranjski vinogradniki. Vedeti je namreč treba, da je bila letošnja letina zaradi hude spomladanske pozebe ena najslabših v Beli krajini v zadnjih letih. _
S pametno politiko odkupa, predvsem pa s poštenim in odkritim odnosom do vinogradnikov je metliški kleti uspelo, da je v nekaj letih na najbolj nazoren in prepričljiv način dokazala, da se vinogradnikom bolj splača kleti prodati grozdje, kot pa da se sami - največkrat na nestrokoven ali vsaj ne dovolj strokoven način - ukvarjajo še s kletarjenjem. Medtem ko je odkup grozdja zagotovljen, saj Vinska klet še ni zavrnila ponujenega grozdja domačih vinogradnikov, pa je z vinom drugače. Zaradi nestrokovnega kletarjenja vino v domačih zidanicah hitro izgublja kvaliteto in v primeru bogate letine, ko je ponudba večja od povpraševanja, se kaj rado izgodi, da neprod-
ano vino obleži v sodih.
Odkupna cena grozdja je višja od cene za vino, če seveda upoštevamo vse stroške in delo s predelavo grozdja.
Še posebno zadovoljni so bili vinogradniki letos, ko je k k let kljub težavam s pomanjkanjem vinskih posod odkupila vse ponujeno grozdje, poleg tega pa velika ponudba ni prav nič zmanjšala odkupnih cen.
Skupinska obnova vinogradov omogoča zasebnim vinogradnikom, da za obnovo vinogradov dobijo ustrezne kredite. Zasebni vinogradniki se v ta namen organizirajo v vinogradniško skupnost, ki je v sestavu ene izmed organizacij združenega dela. Za obnovo so na voljo potrebna finančna sredstva, investicijski stroški so manjši ker skupno delo poceni rigolanje, dovoz in nabavo materiala, skupna pota in enotno izpeljane terase omogočajo tudi manjšim vinogradnikom strojno obdelavo in kompleksno zaščito trte. Vinogradnikom je zagotovljena strokovna pomoč, kar je odločilno predvsem pri obnovi in tudi pri nadaljnji oskrbi vinogradov.
eza, pri kateri so ustanovili odbor za kongresno dejavnost. Vanj so mimo drugih vključili tudi bodoči kulturni dom Ivana Cankarja, s katerim bo Ljubljana dobila svojo prvo pravo kongresno dvorano, ki je seveda eden od pogojev za članstvo v evropski zvezi. Ljubljanski kongresni turizem se je tako dokončno priključil kolesju takoimenovane kongresne industrije. Mesto, ki ni na spisku evropske zveze, kratko in malo izpade iz mednarodne ponudbe. Prvi kongres, ki ga bo Ljubljana organizirala pod novim "okriljem", bo kongres jugoslovanskih zdravnikov-ka-ncerologov.
JUBILEJ ZVEZE ČEBELARSKIH DRUŠTEV
GRIŽE-V tem kraju žalske občine so proslavili 70-letni-co obstoja Zveze čebelarskih družin Slovenije. Ob tej slovesnosti so odkrili spomenik narodnemu gospodarju Janezu Goličniku, piscu prve čebelarske knjige v slovenskem jeziku. REKORDNA UDELEŽBA NA MEDNARODNEM BIENALU V KORPU Mednarodni bienale kombinirane fotografije v Kopru se je presenetljivo hitro razvil v prvorazredno prireditev te vrste v Evropi. Za letošnji bienale, doslej drugi po vrsti, je namreč poslalo svoje fotografije kar 600 avtorjev iz Avstrije, Italije, Nizozemske, Zahodne Nem-ačije, Čehoslovaške, Dans-
ke, Madžarske, Bolgarije, Grčije, Velike Britanije, Sovjetske zveze, Poljske in Ju-' goslavije. kvaliteta prispelih del je po oceni mednarodne žirije, ki je že izbrala nagrajence, na izredni ravni.
.Razstavo, na kateri bo seveda predstavljen le ožji izbor z 2. bienala kombinirane fotografije, bodo v koprski loži odprli 22. decembra.
SEKRETAR MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA ZA VARSTVO VERSKE SVOBODE V SLOVENIJI
LJUBLJANA-Predsednik slovenske komisije za odnose z verskimi skupnostmi Stane Kolman je sprejel na obisk generalnega sekretarja Mednarodnega združenja za varstvo verske svobode iz Ber-na Pierra Lanaresa.
Pierre Lanares je v pogovoru pojasnil status, vlogo in dejavnost združenja, nato pa je Stane Kolman gosta seznanil z načeli, na katerih slonijo odnosi med ružbo in verskimi skupnostmi v Sloveniji in Jugoslaviji, ter s pravnim položajem verskih skupnosti ter s sedanjim stanjem odnosov med družbo in verskimi skupnostmi v Sloveniji. Generalni sekretar Mednarodnega združenja za varstvo verske svobode je v pogovoru izrazil zadovoljstvo nad doseženo stopnjo odnosov na tem področju ter ugodno ocenil poti in metode za njihovo nadaljnje utrejevanje.
Jugoslovensko-Australisko društvo iz Newtown-a obaveštava sve zaintereso-vane da če se u subotu 13.1.1979. g. u 7 sati uveče prikazivati Žurnal: 4-ta epizoda Otpisani i Film: 9-ta i 10-ta epizoda Otpisani. Film se prikazuje na adresi: Newtown Public Sehool, Newtown.
Napomena: Sav prihod od filma ide u korist Jugoslovenske Etničke škole iz Newt own-a.
UPRAVA

10 - Naše Novine, 8. januar 1979.
		■s?		TRIBINA ČITALACA				E3
DUŠEBRIŽNICI
Poštovani gospodine ured-niče. Ovaj naslov ni je sluča-jan. On je nameran i naja-dekvatniji da jednom rečju okarakteriše sve "one" .koji se brinu za nas, naše zdrav-Ije, naše mišljenje, naš rad, našu zainteresovanost, naše nacionalne osečaje, naše članstvo u pojedinim klubov-ima i organizacijama - koje niču kao pečurke u ovoj kišnoj godini,-za naš san (ili spavanje) i ne znam ti ja šta sve ..., da okarakteriše SVE "one" koji se brinu za nas Srbe, ili samo misle da se za nas brinu.
Povod za ovaj članak je rubrika GOVOREČI OTV-ORENO u Našim Novina-ma br. 49. Čestitam gosp-odinu Bogoljubu Samardži-ču koji je otvorio vrata jednoj otvorenoj i zdravoj diskusiji, koje su se manje više plašili mnogi, plašili su se da ne bi niko od naših dušebrižnika nešto rekao, da ga možda ne bi opet pustili u Jugoslaviju, ili da ne bi možda nekom za to "odgovarao". Da, to je tako ako se zoveŠ Srbinom. Ali ako si Hrvat kao Vlado Lušič, onda možeš primiti i Mušiča i Pažina, otiči u Jugoslaviju, hodati tamo po crvčnim tepisima, vratiti se natrag i opet nastaviti kol-abirati i sa Mušičem i sa Pažinom i ne znam ti ja s kime i promovisati se u HRVATSKOG LINGVISTI-ČKOG DUŠEBRIŽNIKA. Kako vidite sada smo naišli na drugu vrstu dušebrižnika, ali se puno ne razlikuje od prvih, jer samo Srpsko ime za sebe, za sve njih predstavlja nacionalizam ili šovinizam.
Treba li da vapijemo za plodovima HELSINŠKE i BEOGRADSKE konferenci-: je za prava čoveka ili su ti plodovi satruli pre nego što su sazreli? Pišuči ove redo-
ve svestan sam da stojim gordo iznad svih dušebrižnika svih boja i nacionalnosti i mogu reči da sam veči patriota od njih. Zašto je
svima Njima srpsko IME KOST U GRLU? Da li se iko od njih pita koliko je žrtve dao taj SRPSKI NAROD i dozvoljava da i dan danas TAMPUŠARI i PROLEČARI (ovde sam upotrebio vaš izraz) gaze po toj svetinji. O, Bože kada bi samo JASENOVAČKE ŽRTVE mogle da progovo-re. Zašto naši dušebriznici gledaju kroz prste novom talasu Trampušara i Proleč-ara, kao svom mezimčetu. Pa dokle če Srpski narod biti pastorče svoje rodene majke.
Ja mislim da dušebrizniku Lušiču i onima koji ga dov-edoše na radio, nema više mesta tamo. On če sigurno posle njegove "lekcije o hr-vatskom jeziku" biti unapr-eden i čin satnika novog talasa Prolečara. Možda bi mu mesto urednika Spremn-osti više odgovaralo. Hvala na prostoru.
Mihajlo Savič Liverpool, N.S.W.
Poštovani čitaoče, Iz Vašeg pisma se vidi da ste i Vi, pored mnogih drugih, ogorčeni i zabrinuti zb-og pojava raznih struja i "talasa" nacionalizma.
Da je to veoma štetno, posebno u iseljeništvu, nije uopšte potrebno trošiti reči ni prostor.
Medutim, svaki ekstremni nacionalizam je bio kratkog veka, pa treba dostojanstveno i mirno, argumentova-no odgovoriti onima koji pokušavaju da BRAČU ZA-VADE.
DA LI SU SAMO SRBI PRAVOSLAVNE VERE?
Poštovani gosp. Uredniče, Ovo pismo pišem Vam u emitovnom raspoloženju, što če reči da sam ljut!
L Jut sam na list NOVOSTI koje je u broju od 5. januara na prvoj strani objavilo uvodnik-pozdrav povodom proslave pravoslavnog Božiča. Na kraju teksta stoji doslovno ovo:
"U ime NOVOSTI mi up-učujemo svim Srbima širom Australije Božične pozdrave". Mir Božiji, Hristos se rodi!
Postavljam pitanje: -Da li samo Srbi proslav-Ijaju pravoslavni Božič, da li su samo oni pravoslavne vere, ili postoje i Makedonci, Črnogorci, Rusi, Bugari i drugi Sloveni koji ne samo što pripadaju Pravoslavnoj veri, več i proslavljaju Pravoslavni Božič i pravoslavnu Novu Godinu?
Molim Vas da objavite ovo pismo i po mogučstvu odgovorite na moje pitanje. Ili, možda ja grešim - možda su ovi drugi narodi prešli u neku drugu veru?
P. Božinovski, Newtown, N.S.W.
Dragi Gosp. Božinovski, Vaše pismo objavljujemo, iako nerado. Bilo bi mnogo bolje, i pravilnije, da ste pismo poslali uredništvu NOVOSTI. Ali, eto kada ga več objavljujemo želeli bi da damo i naš komentar:
Uvereni smo da tekstrvi NOVOSTIMA nije zlonam-eran, več da se radi o slu-čajnoj omašci koju može počiniti svako. Nebi trebalo da jedan propust koji (na-damo se) nije nameran primate suviše k srcu. Posebno radi toga jer znamo da uredništvo Novosti ZNA (!?) ko su Srbi, Črnogorci, Makedonci i ■ drugi doseljenici Pravoslavne vere.
Pošto se to dogodilo za Božič, kada se svima praš-ta, oprostite i njima ovu slučajnu omašku.
NA PRODAJU Drvo-tokarska raafina sa kl-upom. Velika količina materij ala i ugovori za čelu iduču godinu. Obratite se na telefon: 358-6213.
NEPROČITANO PISMO
Nadzemaljsko lijepa pur-purna boja večernjeg neba plamtjela je na zapadnoj strani horizonta. Sunce se nerado opraštalo svojim poslednjim ružičastim zracima od prekrasne doline i blagih brežuljaka sa kojih je se vidjela ova prirodna ljepota i prekrasni spektakl boja. Smjenjivao se dan sa večeri.
Prve sive sjenke noči padale su lagano na obližnje brežuljke ali nisu mogle tako brzo da preplave tu pre-krasnu dolinu u podnožju Romanije. Na obližnjim sta-blima još jasno se razlikovala zlatno-žuta boja lišča, pomješana sa crveno braon i još po kojim zalutalim zelenim listom. Posvuda je vladala čudnovata tišina koja je još više upotpunjavala Ijepotu te doline.
Jedan jedini izblijedjeli put prosjecao je dolinu i lagano se peo na obližnji brežuljak na kome je ugnj-ezdeno sjedila jedna več or-onula kučica. Put je zaista skoro bio zarastao što je jasno govorilo da nije baš tako često gažen i upotre-bljavan. Kuča je bila još u djednijem stanju, tako da bi svako pomislio da je ne-nastanjena. Nekad bjelo ok-rečeni zidovi sad su bili iz-ranavljeni, a napukle šuplj-ine čerpiča več dugo vremena nisu bile lijepljene. Ma-da je bila isuviše bjedna spram ove prekrasne doline, začudo, nije uopšte kvarila tu Ijepotu nego taj kontrast ljepota kao da je potpuno odgovarao jedan drugom. Mislim da bi svaki slikar uprava zaželio da doživi na platnu tu neposudenu Ijepotu.
Nedaleko od kuče stršilo je truplo davno oborenog hrasta na kome su se jasno vidjele nagoretine. Tu je stajao vjerovatno čitava de-setolječa. Moglo se naslutiti da je oboren uslijed udara groma. Pri samom dnu sta-bla sjedila je jedna pogure-na prilika i ne pomjerajuči se ni za momenat prosto se je stapala sa tim nepomičn-im truplom hrasta, kao da je i sama prilika postala stablo i tako beživotno ček-ala da ga vrijeme uništi. Mrak koji je nezaustavljivo nadirao nije pomjerao ni jedan listič na obližnjim sta-blima kao da je se bojao da ne naruši tu tišinu i Ijepotu. Iznenada se je prolomio jedan jedini rik govečeta, koje je htjelo rikom da pomene svog gospodara da je vrijeme muži i spremanje na počinak. Pomjerila se prilika sa panja i bolno uzdah-nula, a taj uzdah nije bio odnesen vjetrom jer ni daš-ka nije bilo, več je ostao kao u klesan pa se opet ras-pao i vratio vlasniku, koji mesto da gleda tu Ijepotu smjenjivanja dana sa noči gledao je tužno u zemlju.
Na posjedjeloj glavi vidio se crveni fes omotan žutom ahmedijom koja je bila dos-ta zaprliana a isnod izbli-jcdjeie aolame virila je kra-gna košulje na kojoj je samo još dva dugmeta staj-ala. Sjeda brada dosezala je skoro do pola prsa a na-borane starčeve ruke jasno su kazivale koliko su nap-ornog posla obavile. Izmedu koljena držao je oguljeni štap. Šareni priglavci bili su
več trošni, a črne kaljače vjerovatno su bile jedina obuča starca. Sve je na njemu tako jadno izgledalo kao što je i kuča tako jadna bila. Opet se je oteo bolni uzdah starca koji je lagano dižuči se pričao sa samim sobom. Eee ... moj Bože, prode još jedan dan i niko ne navrati. Da li če bar sutra nekog nanjet put ovamo, gore ...
Štapom je lagano opipav-ao tlo i pošao prema kuči odakle je se ponovno čula rika govečeta. Po nespretn-om starčevom hodu moglo se je naslutiti da je slijep a i par puta je posmuo na suve grane kojih je bilo posvuda razbacano.
Laganim umornim korakom starac je stigao do nad-strešnice koja je bila uz kuču i služila kao staja.
Evo me Zekulja ... evooo!
Sad če tebe dedo pomusti.
E..ee., moja zeka, ni danas nam niko ne dode.
Goveče kao da je osječalo da se nešto dogada sa njenim gospodarem ispruži gla-vu i svojim dugačkim jezikom dvaput ga liznu po ramenu. Dvije krupne suze skotrljaše se niz dedino lice i nestadoše u čekinjama brade. Ganula ga je privrženost životinje i bolno dira-lo njegovu opuštjelu dušu usamljenog života.
Još prije dvije godina sve je bilo drugačije, sjedajuči na tronožac vajkao se dedo. Umrije moja sjeda. Tako je uvjek nazivao svoju umrlu ženu. Tim riječima kao da se je pravdao zašto je sada zanemario i kuču i staju pa i samo goveče koje je bilo dosta mršavo i več dugo češagija nije prošla preko nakostriješene sive dlake. Od tog dana umrije sve u meni pa i moj život. Sin koji je bio dosta ružne naravi čim dode iz Armije napusti svoje roditelje koji su bili u poodmaklim go-dinama. Tek prije godinu da^a stiže njegovo prvo pismo čak iz Australije i javlja da se je dobro snašao i da se več oženio.
Učitelj Mirko, dole iz sela donosio je pisma kad god bi stiglo i ujedno otpisivao dedinom jedinom sinu Kas-imu. U predašnjem pismu piše kako ga je pogodila materina smrt a oca je tješ-io da če i on uskoro vratiti, za posve i da če napraviti novu kuču dole u selu i da če mu lakši biti život. Istina nudio mu je pare da operiše oči, ali kako da ostavi svoju Zekulju nezbrinutu koja ga je toliko godina hranila, pa bilo je i desetak ovaca gore na ispaši.
"Neka sine, dedo je otpisivao, kad ti dodeš, ako Bog da, pa ču onda u bolnicu." Završivši sa muž-om, dedo je nespretnim ko-racima napustio staju i plju-škajuči mlijeko ušao u zač-adelu i jedinu prostoriju kuče. Tek je sada osjetio glad. Cijeli bogovetni dan je pre-sjedio na hrastu i čekao nečeli nekoga nanjeti put do njegove kuče i da mu proči-la prispjelo pismo od njeg-ovog Kasima, u kome mu, možda javlja, da če još ovoga mjeseca doči. Učitelj se razbolio pa je poslao pismo po jednom prvencu koji još nije znao ni sva
slova i poručio čim učo prizdravi da če doč.
Rado/nalost starca je guši-la i obuzimala ga je neka kloimlost kad bi pomislio na pismo, jer tu mu je icdiiiu radost i utjeha u uvunljenom životu. Koliko ga je puta danas privijo na grudi, koliko ga je puta za ova četiri dana kako je prispjelo poljubio, koliko ga je samo puta omirisao jer mu se pričinjavalo da osjeti sina pored sebe, i koliko ga je puta uzdizao prema suncu kao da če ug-ledati nešto. Al ništa od sveg tog, starčeve zamučene očti koje več dve godine ne vide svijetlost dana i ne razlikuje dan od noči sem ponekad kad osjeti toplotu sunca uzraduje se životu kao i svako prispjelo sinovo pismo. Razmišljao je starac, i zagrabio je jednim začad-elim lončetom mlijeko ona-ko neprokuhano jer kada god bi kuhao nije vidjeo pa je svaki puta iskipjelo. Za-drobio je tvrdi komad proje i halapljivo gutao jer cijeli dan nije ništa okusio. Posli-ije je pronašao začadelu pe-trolejku i ljuljnuvši je da bi ustanovio dali uopšte ima još gasa zapali je. Njemu nije trebala svijetlost, uvjek mu je bio mrak ali eto palio je svako veče odkada je stiglo pismo, nadajuči se da če slučajno neko naiči dolinom od njegovih suselj-ana pa da vide da dedo ne j spava. Skidajuči kaljače šir-io se neprijatni miriš gume a zatim je bacio još jednu glavnju na ognjište.
Dovuko se do kreveta i kao neka ranjena životinja svalio je svoje umorno tije-
10	na postelju. Ne skidajuči odječe ležao je tako preko pokrivača razmišljajuči o svom životu.
Pism" da se neko starce-sklopi1 onuo amen je i sv na nat bi se i
jerili a lice je ouavanj uuian izraz. Sigurno je imao loš san. Jednom se tako naglo trgao da je pismo ispalo iz ruke. Ta bjela mrlja papira tako je jadno i bezvrijedno stajala blizu ognjišta. Ruka u kojoj je držao pismo mlahavo i nekako beživotno visjela je niz dedino tjelo. Plamen iz lampe nastavljao je igru podrhtavanja na dedinom licu.
Noč je odmicala.
U prvo praskozorje petoga dana učitelj Mirko pošao je da obide starca i da vidi da
11	mu je tko dolazio i čitao pismo. Još se nije najbolje osječao ali je znao da su starcu pri kraju zalihe hrane. Sin mu je ponekad poslao neki dolar pa je tu svoju malu uštedevinu pov-jerio poštenom mladom učitelju, koji ga je često obi-lazio i snabdjevao sa potre-bštinama. Znao je da če danas morati otpisati pismo a starac je tako dugo razmišljao o svakoj rečenici pa je poneo i ručak da zajedno jedu.
Rosa se presijavala kao dragulji na prvim sunčevim /racima. Učo je u čizmama umorno gazio po toj zlatnoj
površini i ponekad bi okre-nuo se, unazad da vidi svoje /elene tragove koji su se u podnožju brijega več potpuno izgubili. Pognute glave peo se na brežuljak. Zasiao je da se malo odmori jer od sela do dedine kuče bilo je devet kilometa-ta. Divio se toj jutarnjoj ljepoti doline koja se kup-ala u rosi i prvim jutarnjim zracima sunca. Okrenuo je glavu prema starčevoj kuči da vidi koliko ga još raz-daljine djeli. Protrljao jc par puia oči da se uvjeri da ne sanja.
Na mjestu starčeve kuče stršilo je još samo par nag-orjelih greda iz kojih se još i/vijao dim. Ostao je skam-enjen od zaprepaštenja. Po-žurio je prema zgarištu da vidi šta je sa starcem, da li je još uopšte živ i šta se zapravo dogodilo. Posvuda je bilo zgarenih greda a na mjestu ognjišta stršio je još jedino odžak. Nekaleko od kuče stajala je Zekulja i svojim krupnim i pametnim očima gledala tužno u zgar-ište nadajuči se da če ugle-dati svog gospodara. Kada je spazila učitelja tužno i oduženo je riknula. Učitelja je obuzela strepnja, osječao je slabost i jaku mučninu u stomaku. Počeo je da naglas kune jer starca je tako zavoleo kao da mu je rode-ni otac. Njegov pravi sin nikada neče osječati ovoliku praznoču i bol u duši kao učitelj gledajuči ovu pustoš pred sobom, i tužni prizor zgarišta.
Pošao je oko zgarene kuče i na zadnjem izlazu spazio je zgrčeno starčevo tjelo sa užasnim opekotinama. Mora da je užasno patio. Pr-iskočio mu je i naslonivši uho na mršave starčeve grudi čuo je još sasvim slabe lučaje srca.
kinuo je svoj kaput i vio mu pod glavu. Nije
0	šta da preduzme. Selo bilo tako daleko, za ičit-
1	ovoga časa, na kraj jeta. Pomakle su se ispu-le usne starca, i poslijed-
/om snagom volje prošap-tao. Buncao je. Ko zna koliko je dugo tu ležao na vlažnoj travi u jesenjoj hl-adnoj noči.
"Kasimeee ... sineee... Je-sili se vratiooo ... Znao sam
da češ doči! ... Tvoje mi pismo ispalo ... iz ... ruke, paaa...tražeči ga... po sobi., oborih... stolicu na vatru... i eeto... iizgorje... naššaaa ... kučaa...
Siine... šta jee... sa... Ze-kuljoom...?
Goveče je tog časa ponovo bolno riknulo i nadnijelo svoju njušku i dugačkim jezikom liznulo nagorjele ha-Ijine svog vjernog gospodara. Učitelju su se zamaglile oči, dotukao ga je ovaj prizor privrženosti; sagnuo je glavu do starca i počeo ga tješiti.
"Jest, babo došo sam, ja-ko ču ostat zaposve kod tebe."
Zasijala je sreča na pačen-čkom licu starca, pokušao je još nešto reči ali izdala ga je snaga i-klonu tjelo na učiteljevim rukama.
Smirio se za sav svoj život. U jednoj šaci čvrsto je stegao sinovo još neotvore-no i nepročitano pismo.
Suda BERNHARDT