Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 11 / letnik XV / 2009 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili: mag. Jure Brložnik, Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Janez Kušar, dr. Ivo Lavrač, dr. Jože Markič, Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Saša Kovačič, Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); Lejla Fajić, dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Barbara Knapič Navarrete - Ministrstvo za finance*, Jasna Kondža (Javne finance); mag. Mateja Kovač (Kmetijska proizvodnja v letu 2008) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle * Besedilo avtorice izraža njeno osebno stališče in ni uradno stališča institucije, kjer je zaposlena Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Bibijana Cirman Naglič Tisk: Tiskarna Littera picta Naklada: 170 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................15 Cene.............................................................................................................................................................................................................18 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................21 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................23 Javne finance...........................................................................................................................................................................................26 Izbrane teme..................................................................................................................................................29 Kmetijska proizvodnja v letu 2008 ................................................................................................................................................31 Statistična priloga.........................................................................................................................................33 Okvirji Okvir 1: Gospodarska rast v tretjem četrtletju 2009...................................................................................................9 Okvir 2: Gibanja na trgu nepremičnin..........................................................................................................................12 Okvir 3: Anketa o delovni sili - tretje četrtletje 2009................................................................................................15 Okvir 4: Ukrepi aktivne politike zaposlovanja - subvencioniranje samozaposlovanja....................................16 Okvir 5: Minimalna plača in prejemniki le-te..............................................................................................................18 Okvir 6: Neto prilivi depozitov države v banke in finančne transakcije bančnega sektorja s tujino...............24 Okvir 7: Državni proračun za leti 2010 in 2011..........................................................................................................28 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, november 2009 3 Aktualno Aktualno V evrskem območju je bila po petih zaporednih četrtletjih padanja v tretjem četrtletju zabeležena gospodarska rast, kazalniki na trgu dela pa se še poslabšujejo. Ras t BDP v evrskem območju je bila 0,4-ods totna, a BDP ostaja medletno precej nižji ( 4,1 %). Struktura gospodarske rasti nakazuje, da je okrevanje še precej negotovo, saj je imela največji prispevek k rasti sprememba zalog. Kljub temu razpoložljivi kazalniki za zadnje četrtletje letos nakazujejo nadaljevanje pozitivnih gibanj, po podatkih ECB pa se bodo postopoma začeli izboljševati tudi posojilni pogoji. Posledično so tudi zadnje napovedi mednarodnih institucij za prihodnje leto vedno bolj optimistične. Kljub pričakovanemu postopnemu okrevanju gospodarstva bo po napovedih OECD stopnja brezposelnosti naraščala še prihodnje leto, v evrskem območju pa tudi še v letu 2011. V Sloveniji se je v tretjem četrtletju nadaljevala postopna krepitev gospodarske aktivnosti, saj se je BDP povečal za 1,0 %, a medletni padec ( 8,3 %) ostaja med večjimi v EU. Rast BDPje bila predvsem posledica krepitve izvoza in izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnosti, a oboje ostaja medletno precej pod ravnjo lanskega leta. Po drugi strani investicijska aktivnost zaradi visoke neizkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in krize v gradbeništvu ostaja šibka. Tretje četrtletje zapored je bila medletno nižja zasebna potrošnja, ponovno pa je k padcu BDP na medletni ravni precej prispevala sprememba zalog. Tako je bila med agregati potrošnje ponovno medletno pozitivna le državna potrošnja. Na proizvodni strani so k medletnemu padcu BDP ponovno največ prispevale predelovalne dejavnosti, kljub temu, da je bil njihov padec manjši kot v predhodnem četrtletju. Kriza v gradbeništvu se poglablja, med tržnim storitvami se je aktivnost precej umirila v finančnem posredništvu, medtem ko se je dodana vrednost ponovno medletno povečala v vseh javnih storitvah. Poslabševanje kazalnikov na trgu dela se je nadaljevalo tudi v tretjem četrtletju, saj je število delovno aktivnih še upadalo, število registriranih brezposelnih oseb pa je bilo novembra za več kot polovico večje kot lani. Padec števila delovno aktivnih je bil v tretjem četrtletju (0,9 % desezonirano) podoben kot v drugem, glede na enako obdobje lani pa je število za 3,1 % nižje. Po podatkih ankete o delovni sili je bilo število delovno aktivnih v tretjem četrtletju za 2,4 % nižje kot v enakem obdobju lani, narasla je tudi anketna stopnja brezposelnosti (na 6,2 %). Povečanje števila registriranih brezposelnih oseb je bilo novembra manjše kot oktobra, brezposelnih pa je že 95.446 oseb, kar je 50,6 % več kot novembra lani. Povprečna plača na zaposlenega se je septembra zvišala, v devetih mesecih pa je bila njena rast glede na enako obdobje lani prepolovljena in pri tem bistveno višja v javnem kot v zasebnem sektorju. Bruto plača na zaposlenega se je septembra povišala za 1,3 %, medletno pa je bila višja za 2,4 %. Septembra so bila sicer izplačana prva nadomestila plač, ki pa zaradi relativno malo upravičencev in zagotovljenega nadomestila vsaj v višini minimalne plače niso vplivala na raven povprečne bruto plače zasebnega sektorja. Prejemnikov minimalne plače v višini 597,43 EUR bruto je približno 3 % zaposlenih, kar štiri petine teh pa je zaposlenih v dejavnostih s podpovprečno ustvarjeno dodano vrednostjo. V devetih mesecih letos je bila povprečna bruto plača v zasebnem sektorju nominalno za 1,9 % višja kot v enakem obdobju lani, v javnem pa za 8,6 %. Novembra se je medletna inflacija po nekajmesečnem nihanju okoli ničelne stopnje pričakovano povišala ( 1,6 %). Obrat gibanja cen ob koncu leta je bil pričakovan in je povezan z učinkom osnove pri cenah tekočih goriv, kije novembra prispeval k višji inflaciji. K 0,9-odstotnem dvigu so cene tekočih goriv prispevale 0,4 o. t., tretjino mesenega dviga pa so prispevale cene komunalnih storitev, kar pripisujemo tudi spremembi načina njihove regulacije. Tekoči račun plačilne bilance je bil v tretjem četrtletju drugič zapored v presežku, tokratni neto odliv finančnih transakcij s tujino pa je bil skromen. Na znižanje presežka (74,7 mio EUR) na tekočem računu plačilne bilance v primerjavi s predhodnim četrtletjem je vplival predvsem spremenjen saldo blagovne menjave, ki se je iz presežka prevesil v primanjkljaj. Neto odtok kapitala je bil v tretjem četrtletju letos sicer skromen (3,9 mio EUR), v devetih mesecih skupaj pa je znašal 354,2 mio EUR, medtem ko smo v enakem obdobju lani še beležili visok neto pritok. Sprememba glede na lani pa je tudi v gibanjih po sektorjih, saj se letos z namenom zagotavljanja sredstev za financiranje javnofinančnega primanjkljaja in protikriznih ukrepov v tujini zadolžuje državni sektor, zasebni sektor in BS pa beležita neto odliv kapitala. Kreditna aktivnost domačih bank je tudi oktobra ostala zelo skromna. Banke so neto odobrile kredite v višini le 24,3 mio EUR, še naprej pa se bolj zadolžuje prebivalstvo, medtem ko so podjetja in NFI drugič zapored neto odplačevala kredite. Banke sicer še naprej neto odplačujejo kredite tujini (v desetih mesecih letos za 2,2 mrd EUR), pri Ekonomsko ogledalo, november 2009 4 Aktualno čemer se poslužujejo tudi sredstev pridobljenih z izdajo državnih obveznic, ki jih je država naložila v banke v obliki depozitov. Hkrati s tem banke izdajajo tudi obveznice z državnim jamstvom, s katerimi so letos pridobile že za 2 mrd EUR sredstev, a tudi ta sredstva še niso spodbudila večje kreditne aktivnosti. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ se še povečuje in je v osmih mesecih letos znašal že 1.161 mio EUR. Konsolidirani javnofinančni prihodki so bili v osmih mesecih za 6,5 % nižji kot v enakem obdobju lani, odhodki pa za 10,0 % višji. Sprejetje bil državni proračun za leti 2010 in 2011, ki je bil prvič pripravljen po pristopu k rezultatom usmerjenega proračuna, po katerem bo primanjkljaj državnega proračuna prihodnje leto znašal 5,0 % BDP, leta 2011 pa 4,1 % BDP. tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, november 2009 Tekoča gospodarska gibanja 6 Ekonomsko ogledalo, september 2009 7 Tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje V evrskem območju je bila v tretjem četrtletju po petih četrtletjih padanja zopet zabeležena gospodarska rast. Gospodarska rast je bila pozitivna v večini naših glavnih trgovinskih partneric. Po prvi oceni Eurostata je BDP v evrskem območju v tretjem četrtletju porasel za 0,4 % (-0,2 % v drugem četrtletju), nižji je bil tudi medletni padec, ki je znašal 4,1 % (-4,8 % v drugem četrtletju). Podatki o strukturi rasti za celotno evrsko območje kažejo, da je imela največji prispevek k rasti sprememba zalog (0,3 o. t.), nadaljnji 0,2 o. t. je prispeval saldo menjave s tujino, državna potrošnja je prispevala 0,1 o. t., medtem ko sta zasebna potrošnja in investicije še upadali. V tretjem četrtletju je bila gospodarska rast pozitivna tudi v ZDA, kjer se je BDP povečal za 0,9 % (-0,2 % v drugem četrtletju), medletno pa je bil nižji za 2,3 %. Po rahlem izboljšanju gospodarske aktivnosti v evrskem območju v tretjem četrtletju kratkoročni kazalniki nakazujejo nadaljevanje teh gibanj tudi v zadnjem Slika 1: Gospodarska rast v nekaterih glavnih trgovinskih Vir: Eurostat. četrtletju leta. Novembra sta se kazalnika trenutne in pričakovane proizvodnje v predelovalnih dejavnostih izboljšala osmič zapored, septembra pa sta se peti mesec zapored povečala industrijska proizvodnja in nova naročila. V tretjem četrtletju so se nadalje stabilizirale tudi razmere na evropskih finančnih trgih, saj se je po mnenju ECB likvidnost bank izboljšala, njihov dostop do tržnega financiranja pa povečal. To je prispevalo k manjšemu zaostrovanju posojilnih pogojev za podjetja kot v predhodnih četrtletjih, prvič po začetku leta 2007 pa je bil delež bank, ki nameravajo v naslednjih treh mesecih izboljšati posojilne pogoje, večji od deleža tistih, ki jih nameravajo zaostrovati. Razpoložljivi podatki tako potrjujejo pričakovanja mednarodnih institucij o rahlem okrevanju evropskega gospodarstva v drugi polovici letošnjega leta. Tako kot ostale institucije je tudi OECD novembra precej izboljšal napovedi gospodarske rasti, ki naj bi v evrskem območju prihodnje leto znašala 0,9 % (0,9 o. t. več od aprilske napovedi), v ZDA pa 2,5 % (1,6 o. t. več). Svojo napoved je navzgor popravila tudi ECB, novi razpon napovedi za gospodarsko rast v evrskem območju za leto 2010 pa je za 0,6 o. t. višji kot septembra in znaša 0,1-1,5 %, hkrati pa ohranjanje velikega razpona nakazuje nadaljevanje precejšnje negotovosti. Gospodarska in finančna kriza se odraža tudi v poslabšanju razmer na trgu dela. V številnih državah so bili ob začetku krize sprejeti protikrizni ukrepi, ki so ob nekaterih že izvedenih strukturnih reformah v določenih državah sicer omejili negativen vpliv krize na trg dela, v določeni meri pa le odložili prilagoditev. Brezposelnost v evrskem območju je dosegla najnižjo raven marca lani (7,2 %), resnejša prilagoditev na trgu dela pa se je začela šele v prvem četrtletju letos. Do oktobra je stopnja brezposelnosti v evrskem območju narasla na 9,8 %, v obdobju od drugega četrtletja lani do drugega letošnjega pa je bilo izgubljenih več kot 4 milijone delovnih mest. Razmere na trgu dela so se najbolj poslabšale v državah, ki jih je kriza tudi najbolj prizadela (Španija, Irska in baltske države). Najbolj ogroženi so delavci brez izkušenj, delavci z nižjo izobrazbo, predvsem pa moški, saj je kriza najbolj prizadela gradbeništvo in industrijo. Med državami z manj neugodnimi gibanji na Tabela 1: Predpostavke UMAR in napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast 2009 2010 2011 UMAR sep 09 IMF okt 09 EK nov 09 CONS nov 09 OECD nov 09 UMAR sep 09 IMF okt 09 EK nov 09 CONS nov 09 OECD nov 09 UMAR sep 09 CONS okt 09 EK nov 09 OECD nov 09 EMU -3,9 -4,2 -4,0 -3,8 -4,0 0,4 0,3 0,7 1,2 0,9 1,6 1,5 1,5 1,7 EU -4,2 -4,2 -4,1 -4,0 np 0,2 0,5 0,7 0,9 np 1,6 np 1,6 np DE -4,8 -5,3 -5,0 -4,9 -4,9 0,9 0,8 1,2 1,5 1,4 1,5 1,7 1,7 1,9 IT -5,2 -5,1 -4,7 -4,8 -4,8 -0,2 0,2 0,7 0,7 1,1 0,9 1,0 1,4 1,5 AT -3,5 -3,8 -3,7 -3,6 -3,8 0,0 0,3 1,1 0,4 0,9 1,6 np 1,5 2,2 FR -2,1 -2,4 -2,2 -2,1 -2,3 0,6 0,3 1,2 1,2 1,4 1,7 1,5 1,5 1,7 UK -4,7 -4,4 -4,6 -4,5 -4,7 -0,3 0,9 0,9 1,2 1,2 1,8 1,8 1,9 2,2 ZDA -2,8 -2,7 -2,5 -2,4 -2,5 0,9 1,5 2,2 2,7 2,5 3,0 3,1 2,0 2,8 Vir: UMAR jesenska napoved (september 2009), IMF World Economic Outlook (oktober 2009), European Commission Autumn Forecast (november 2009), Consensus Forecasts (november 2009), OECD Economic Outlook 2/2009 (november 2009). 8 Ekonomsko ogledalo, november 2009 Tekoča gospodarska gibanja trgu dela je Nemčija, kjer se je stopnja brezposelnosti v zadnjih petih mesecih celo zmanjšala in oktobra znašala 7,5 %. To je v veliki meri posledica vladnih ukrepov (zlasti subvencioniranje skrajšanega delovnega časa), ki jih je nova vlada podaljšala do začetka leta 2011. Ob manjšem znižanju števila zaposlenih od padca proizvodnje pa je letos v evropskih državah precej padla produktivnost dela. Drugačne so razmere v ZDA, kjer se je stopnja brezposelnosti od začetka krize povečala precej bolj kot v povprečju evrskega območja. Od začetka lanskega leta do oktobra letos je narasla za več kot 5 o. t. na 10,2 %. To je posledica bolj prilagodljivega trga dela, hkrati pa tudi država vsaj zaenkrat ni sprejela podobnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest kot posamezne evropske države. Brezposelnost se bo prihodnje leto sicer še zviševala tako v evrskem območju kot v ZDA, v evrskem območju pa bo po napovedih OECD naraščala še leta 2001, medtem ko se bo v ZDA takrat že začela zniževati. Slika 2: Stopnja brezposelnosti v nekaterih glavnih trgovinskih partnericah 2009 2010 EMU Nemčija Francija Italija Avstrija ZDA Vir: OECD. Cene nafte so novembra dosegle najvišje vrednosti letos ter se ustalile na ravni med 75 in 80 USD. Povprečna mesečna cena nafte Brent se je novembra zvišala za 5,3 % na 76,7 USD/sod. Cene nafte izražene v EUR so se novembra povišale za 4,6 % na 52,1 EUR/sod in so za 62,4 % višje kot v povprečju decembra lani. Novembra se je padanje vrednosti tečaja dolarja proti evru umirilo, kljub temu pa je tečaj v zadnjem tednu meseca presegel mejo 1,50 USD za 1 EUR. Povprečni tečaj evra je novembra znašal 1,4914 USD za 1 EUR, kar je za 0,7 % več kot oktobra oz. 10,9 % več kot decembra lani. Glede na evro pa so se nekoliko okrepile vrednosti britanskega funta (+1,8 %), japonskega jena (+0,7 %) in švicarskega franka (+0,2 %). Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je novembra ohranila na približno enaki ravni kot v preteklih dveh mesecih in je znašala 0,72 % (2 bazični točki manj kot oktobra). Gospodarska gibanja v Sloveniji V nekaterih dejavnostih se je v tretjem četrtletju aktivnost že izboljšala, ponekod pa se je padec še poglobil.1 Po desezoniranih podatkih sta se vrednost nominalnega izvoza blaga in obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti po avgustu povečali tudi septembra, tako da sta se tudi v povprečju tretjega četrtletja povečali. Nasprotno se je vrednost opravljenih gradbenih del septembra občutno znižala, tako da se je tudi padec v tretjem četrtletju še poglobil. Desezoniran skupni realni prihodek v trgovini na drobno se septembra praktično ni spremenil, kar velja tudi za povprečje tretjega četrtletja. Realni prihodek v trgovini na debelo se je septembra sicer rahlo povečal, znižanje v tretjem četrtletju pa je bilo podobno kot v drugem četrtletju. Realni prihodek v gostinstvu se je septembra, podobno kot v predhodnih dveh mesecih, znižal, tako da je bil tudi padec v tretjem četrtletju rahlo večji kot v drugem. Pri blagovnem izvozu, skupnem realnem prihodku v trgovini na drobno in v gostinstvu je bil medletni upad v tretjem četrtletju podoben kot v drugem, medletni upad obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti je bil manjši, medtem ko se je upad vrednosti opravljenih gradbenih del in prihodka v trgovini na debelo še povečal. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je po oktobrskem znižanju novembra rahlo povečala in je bila prvič letos višja kot v enakem obdobju lani Vrednost blagovne menjave se je v tretjem četrtletju povečala, kar je zlasti posledica rahlega okrevanja gospodarstev naših najpomembnejših trgovinskih partneric v EU. Septembra se je izvoz blaga po desezoniranih podatkih drugi mesec zapored rahlo povečal (1,4 %). Okrevanje gospodarske rasti v EU je vplivalo na slovenski blagovni izvoz, ki se je nekoliko povečal tudi četrtletno (1,4 %, desezonirano). Po močnem medletnem upadu v prvi polovici leta je izvoz blaga v tretjem četrtletju beležil Slika 3: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga (nom.) -Ind. proiz. predelovalnih dej. ---------Vred. opr. del v gradbeništvu -Skupni prihodek v trg. na drobno —«— Prihodek v trgov. na debelo ---------Prihodek v gostinstvu -------Kaz. gospodarske klime (desna os) oo 115 110 JI 105 100 95 90 85 80 75 70 65 r ---L j A—-v • A Vv ■''Jr^ y l/K i i • s« V / j \ / \ y v___ 12 8 4 0 -12 ~ o -16 f > -20 -24 -28 Vir: SURS, preračuni UMAR 10 8 6 4 2 0 Ekonomsko ogledalo, september 2009 9 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 1: Gospodarska rast v tretjem četrtletju 2009 V tretjem četrtletju 2009 se je BDP v Sloveniji v primerjavi s prejšnjim četrtletjem povečal za 1,0 %, s čimer se je nadaljevala postopna krepitev gospodarske aktivnosti, do katere je prišlo že v drugem četrtletju letos (0,6 %). Rast BDP na četrtletni ravni je bila predvsem posledica postopne krepitve izvoza in izvozno usmerjenih dejavnosti predelovalne industrije, ki so jo nakazovali že tekoči podatki. Zaradi visokih padcev ob začetku krize pa je aktivnost predelovalnih dejavnosti (-16,4 %) in izvoza (-16,3 %) realno še vedno precej nižja kot v tretjem četrtletju lani. Investicijska aktivnost zaradi visoke neizkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih in poglabljanja krize v gradbeništvu še ne kaže vidnejših znakov izboljšanja - padec bruto investicij v osnovna sredstva je bil v tretjem četrtletju (-23,8 %) namreč le rahlo nižji kot drugem četrtletju. Umirilo se je tudi upadanje uvoza (-19,6 %), na kar je najverjetneje vplivalo omenjeno povečanje aktivnosti v predelovalnih dejavnostih. Že od prvega četrtletja letos je na medletni ravni nižja tudi potrošnja gospodinjstev. V tretjem četrtletju, ko je zaradi poglobljenega upada števila zaposlenih prišlo tudi do znižanja mase izplačanih neto plač, je bila realno nižja za 2,1 %. Med agregati potrošnje je medletno rast tudi v tretjem četrtletju zabeležila državna potrošnja (4,3 %). Ponovno je bil izrazit tudi negativni prispevek zalog k rasti BDP. Kot so nakazovali že tekoči kazalniki, je do največjih pozitivnih premikov v poletnih mesecih prišlo v predelovalnih dejavnosti, kjer se je medletni padec aktivnosti v primerjavi s predhodnim četrtletjem najbolj znižal (-16,4 %, v drugem četrtletju -22,8%). Zaradi velikosti tega gospodarskega sektorja pa so predelovalne dejavnosti še vedno največ prispevale k skupnemu znižanju dodane vrednosti. Nasprotno se poglablja kriza v gradbeništvu, ki je v primerjavi s preteklim četrtletjem zabeležilo višji, 19,2-odstotni medletni padec aktivnosti (v drugem četrtletju letos -13,9 %). Med tržnimi storitvami se je izraziteje umirila aktivnost v finančnem posredništvu, kjer so v tretjem četrtletju zabeležili le 1,5-odstotno rast (v predhodnem četrtletju še 8,0 %), padec v trgovinski dejavnosti pa je bil na podobni ravni kot predhodno četrtletje. Dodana vrednost se je medletno realno povečala v vseh javnih storitvah, pri tem je bila rast dodane vrednosti v javni upravi in izobraževanju podobna kot v predhodnem četrtletju, močno pa se je upočasnila v zdravstvu (s 4,3 % na 0,7 %) V Jesenski napovedi gospodarskih gibanj smo napovedali, da po visokih padcih gospodarske aktivnosti ob koncu lanskega in začetku letošnjega leta lahko pričakujemo postopno okrevanje na četrtletni ravni. Zadnji podatki potrjujejo takšna pričakovanja in so skladni z napovedjo 7,3-odstotnega padca bruto domačega proizvoda v letu 2009.. Slika 4: Izdatkovna struktura rasti BDP ■ Zasebna potrošnja Bruto investicije v os. sr. ■ Izvoz pro. in stor. - Realna rast BDP (desna os) I Državna potrošnja Spr. zalog in vredn. pred. 3 Uvoz pro. in stor. 20 15 • 10 i 5 j 0 Ï -5 1 : -10 -15 -20 -25 10 8 6 4 2 al 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12 O O ° a s o Vir: SURS. Slika 5: Proizvodna struktura rasti BDP 25 najmanjši padec letos (-20,9 %). Medletni upad izvoza v države EU je bil najmanjši letos (-18,4 %), izvoz v države nečlanice pa se je pospešeno zniževal že tretje četrtletje zapored. V strukturi po SMTK je po podatkih za osem mesecev k padcu skupnega izvoza največ prispeval izvoz cestnih vozil, katerega padec se je julija in avgusta sicer postopoma umiril. V tem obdobju se je povečal le izvoz električne energije, telekomunikacijskih izdelkov in krmil. Uvoz blaga, ki se je od junija krepil, pa je septembra na mesečni ravni nekoliko upadel (-1,4 %, desezonirano), v povprečju tretjega četrtletja pa je narasla za 3,1 %. Podobno kot pri izvozu je bil tudi pri uvozu blaga medletni padec v tretjem četrtletju (-29,1 %) manjši kot v drugem. V osmih letošnjih mesecih sta v strukturi po SMTK k medletno nižjemu uvozu največ prispevala nižji uvoz nafte in derivatov, kar je predvsem posledica nižjih cen surove nafte, ter uvoz cestnih vozil. 10 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 6: Rast slovenskega blagovnega izvoza in gospodarska rast v EU Blagovni izvoz (leva os) ■ -BDP v EU (desna os) 20 15 10 > 5 ro ro 0 nl la e ™ -5 n "S-10 S -15 -20 -25 Slika 8: Storitvena menjava -Izvoz storitev - Uvoz storitev 30 25 20 15 sar ra 10 nl la I 5 o an 0 n et ld -5 e S -10 -15 -20 Vir: BS, preračuni UMAR. Vir: SURS, Eurostat. 4 Slika 7: Geografska struktura rasti blagovnega izvoza 5 a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Medletno upadanje izvoza storitev se je v tretjem četrtletju umirilo, padanje uvoza storitev pa se je še stopnjevalo. Po precejšnjem padcu izvoza storitev v prvem letošnjem polletju se je padanje v tretjem četrtletju umirilo ( -14,3 %). K ustalitvi sta večinoma prispevala izvoz transporta in potovanj, pri katerih je bil medletni upad najnižji letos. Stopnjevalo pa se je padanje uvoza storitev, večinoma zaradi znižanja uvoza raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev ter gradbenih storitev, kot so gradnja in montaža ter izvajanje investicijskih del, ki jih izvajajo tujci. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je v tretjem četrtletju povečal, potem ko se je štiri zaporedna četrtletja zniževal. Proizvodna aktivnost se je septembra povečala drugi mesec zapored (4,1 % desezonirano) in bila višja tudi v povprečju tretjega četrtletja (4,1 % desezonirano). K večjemu obsegu proizvodnje so prispevali višji prihodki od prodaje na tujih trgih kot v predhodnem četrtletju. Zaloge so se znižale drugo četrtletje zapored, nižje so bile tudi medletno, medletni upad prihodkov od prodaje na tujih in domačem trgu pa je bil manjši kot v povprečju prvih šestih mesecev leta. Manjši kot v prvi polovici leta je bil v tretjem četrtletju tudi medletni padec proizvodne aktivnosti, k čemur je nekoliko prispeval tudi učinek nižje osnove. V primerjavi z EU-27 pa je bil padec proizvodnje tudi v tretjem četrtletju v Sloveniji večji (-19,2 % delovnim dnem prilagojeno, v EU -14,3 %). V tretjem četrtletju se je ob manj neugodnih gibanjih na tujih trgih kot v prvi polovici leta medletno padanje proizvodnje umirilo v izrazito in zmerno izvozno usmerjenih panogah. Njihova proizvodnja je bila v povprečju medletno nižja za Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2008 IX 09/ VIII 09 IX 09/ IX 08 I-IX 09/ I-IX 08 Izvoz1 4,8 25,0 -20,4 -21,0 -blago 1,3 40,9 -20,6 -22,4 -storitve 21,6 -13,3 -19,6 -15,1 Uvoz1 6,4 17,2 -26,7 -27,1 -blago 5,7 23,3 -28,8 -29,4 -storitve 10,8 -9,2 -11,0 -11,1 Industrijska proizvodnja 2,5 3,02 -16,33 -20,33 -v predelovalnih dejavnostih 2,6 4,12 -16,63 -21,63 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del 15,7 -10,42 -32,23 -21,23 Trgovina-skupni realni prihodek v trgovini na drobno 10,4 -0,12 -18,43 -13,93 Gostinstvo-skupni realni prihodek v gostinstvu -2,7 -2,32 -13,53 -10,83 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki UMAR, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Ekonomsko ogledalo, november 2009 11 Tekoča gospodarska gibanja Slika 9: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti Medletna -Desezonirana medčetrtletna 12 - 8 4 0 -4 O O Vir: SURS, preračuni UMAR. 18,7 % (v prvi polovici leta za 24,2 %), med posameznimi panogami pa se je padec proizvodne aktivnosti poglobil le v zmerno izvozno usmerjeni proizvodnji drugih strojev in naprav, ki je največ prispeval k skupnemu padcu proizvodnje v tretjem četrtletju. Preostale panoge izrazito in zmerno izvozno usmerjenih panog so prispevek k padcu proizvodnje zmanjšale ali ohranile na ravni prve polovice leta. Najbolj se je prispevek zmanjšal v proizvodnji vozil in plovil, kjer je bil skoraj petkrat manjši kot v prvi polovici leta. Ta panoga je beležila močan padec obsega proizvodnje konec lanskega in v začetku letošnjega leta, zaradi ugodnega vpliva sprejetih ukrepov za dvig prodaje v tujini pa je bil njen upad proizvodnje v tretjem četrtletju (3,7 %, v prvi polovici leta 18,7 %) manjši kot v ostalih panogah. Za razliko od izrazito in Slika 10: Proizvodnja, zaposlenost in produktivnost predelovalnih dejavnosti glede na izvozno usmerjenost ■ jan.-jun.2009 Q3 2009 Obseg proizvodnje Zaposlenost Produktivnost zmerno izvozno usmerjenih panog se je proizvodnja predvsem na domači trg usmerjenih panog v tretjem četrtletju medletno skrčila v enaki meri kot v prvi polovici leta. V teh panogah je v tem obdobju tudi najbolj upadla produktivnost dela, k čemur je poleg znižanja aktivnosti prispevalo tudi gibanje števila zaposlenih, saj je bilo zmanjšanje zaposlenosti v teh panogah najmanjše. Sicer je bil v tretjem četrtletju medletni upad zaposlenosti večji kot v prvem polletju v vseh treh skupinah panog, razvrščenih po izvozni usmerjenosti. Potem ko je izboljševanje kazalnikov pričakovanj oktobra zastalo, so se novembra obeti za prihodnje mesece ponovno rahlo izboljšali. Najbolj se je povečal optimizem podjetij glede pričakovanega izvoza, kar se je pozitivno odrazilo tudi na kazalniku pričakovanega skupnega povpraševanja. Kazalnika trenutnega stanja izvoznih in skupnih naročil sicer še vedno kažeta na nizko povpraševanje. Ocenjujemo, da sta se zaradi večjega optimizma glede pričakovanega izvoza in skupnega povpraševanja v naslednjih treh mesecih izboljšala tudi kazalnika pričakovane proizvodnje in pričakovanega zaposlovanja. Delež podjetij, ki pričakujejo, da se bo zaposlovanje v prihodnjih treh mesecih zmanjšalo, je sicer še vedno za 17 % večji kot delež podjetij, ki tega ne pričakujejo, kar pa je precej manj kot ob koncu lanskega leta, ko je ta delež znašal 53 %. Slika 11: Kazalniki pričakovanj poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih -Proizvodnja -Cene -----Zaposlovanje -----Izvoz —•— Skupno povpraševanje 0 -10 V V VA « A * / - J; \ * / * \ / \ Vir: SURS, preračuni UMAR Vir: SURS. Opomba: *Razlika me pozitivnimi in negativnimi odgovori, v %. Gradbena aktivnost se je v tretjem četrtletju znižala za desetino in bila za četrtino nižja kot v tretjem četrtletju lani. Po desezoniranih podatkih se je znižanje gradbene aktivnosti septembra še poglobilo. Vrednost opravljenih gradbenih del se je septembra znižala za 10,2 % in bila tako za skoraj tretjino nižja kot v enakem mesecu lani. Aktivnost se je znižala v vseh segmentih gradbeništva, najbolj pa v gradnji stanovanjskih stavb1. -12 -16 40 30 20 10 -10 -15 12 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 12: Vrednost opravljenih gradbenih del -Gradbeništvo - SKUPAJ -Stavbe - skupaj -----Stanovanjske stavbe —♦—Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti Slika 13: Površina stavb, predvidena z gradbenimi 190 180 170 160 150 140 130 120 110 100 90 80 oaaaoaaaoaaao a a a 5 Vir: SURS, preračuni UMAR dovoljenji 900.000 800.000 700.000 600.000 T= 500.000 V 400.000 300.000 200.000 100.000 I Nestanovanjske stavbe I Stanovanjske stavbe a a VIR: SURS, preračuni UMAR Kazalniki prihodnje aktivnosti v gradbeništvu nakazujejo nadaljevanje padanja. Vrednost novih pogodb je bila v devetih mesecih letos za 22,6 % nižja kot v enakem 1 Pri interpretaciji podatka o vrednosti opravljenih gradbenih del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. obdobju lani. Tudi zaloga pogodb je bila septembra za 13,4 % nižja kot septembra lani. Podobno kažejo tudi zadnji podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih. Površina stavb, predvidena z izdanimi gradbenimi dovoljenji, se je v tretjem četrtletju nadalje znižala in je bila za petino manjša kot v enakem četrtletju lani. Slika 14: Gibanje cen in transakcij rabljenih stanovanj Okvir2: Gibanja na trgu nepremičnin Število prodaj rabljenih stanovanj se je v tretjem četrtletju povečalo. Po začasnih podatkih GURS o evidentiranih transakcijah stanovanj2 se je število prodanih stanovanj povečalo kar za 18,0 %, kar je prvi četrtletni porast v dveh letih. To število je sicer še vedno za približno četrtino nižje kot v enakem obdobju lani in le 42 % ravni v tretjem četrtletju 2007, ko je bilo število prodanih stanovanj največje. Do dviga števila prodaj je prišlo tudi pri zemljiščih za gradnjo, hišah in poslovnih nepremičninah, medtem ko se nadaljuje padec transakcij s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. Po podatkih SURS se je povečalo tudi število prodanih novozgrajenih stanovanj in preseglo raven izpred enega leta, vendar je to še vedno manj kot polovica rekordnega števila zajetih3 prodaj iz drugega četrtletja 2007. Po podatkih GURS in SURS je bil padec cen rabljenih stanovanj v tretjem četrtletju manjši od I %. Pri tem je prišlo prvič po enem letu padanja do dviga cen v Ljubljani in Mariboru, medtem ko se je v ostali Sloveniji padec nadaljeval. Po vrstah nepremičnin se po podatkih GURS-a nadaljuje padec cen hiš, narasle pa so cene poslovnih prostorov in malenkostno tudi zemljišč za gradnjo. Po podatkih SURS je prišlo tudi do padca povprečnih cen novozgrajenih stanovanj, in sicer za skoraj 4 %. Medletni padec cen rabljenih stanovanj je več kot 10-odstoten in skoraj 18-odstoten pri novozgrajenih. 120 110 100 0 0 90 II 0 0 80 CN a 70 e nI 60 50 40 30 -Cene -SURS Cene-GURS - Evidentirane transakcije -GURS / \ --- \ \ \ \ \ \ V S \ \ \ \ V > V / ✓ ✓ O O O a a a Vir: SURS, GURS, preračuni UMAR. 0 2 Evidentirane tržne transakcije stanovanj, ki jih spremlja GURS, vključujejo rabljena stanovanja in le v manjši meri tudi novozgrajena. 3 SURS zajame približno polovico dokončanih stanovanj, ki so jih podjetja zgradila za trg. Glej SURS: Četrtletni indeksi cen novozgrajenih stanovanj, Slovenija, 2007-prvo četrtletje 2009, 23. junij 2009, prva objava. Ekonomsko ogledalo, september 2009 13 Tekoča gospodarska gibanja V tretjem četrtletju je bila proizvodnja električne energije medletno višja, medletni upad porabe pa je bil sicer rahlo manjši, a ostaja precej visok. Proizvodnja elektrike je bila v tretjem četrtletju medletno višja (0,8 %), poraba pa je bila nižja za 11,3 %. Oktobra pa je bila proizvodnja medletno večja za 6,2 %, poraba pa nižja za 10,5 %. Polovica oktobrskega medletnega upada porabe gre na račun manjše porabe pri proizvodnji aluminija, petino so prispevale jeklarne in le tri desetine znižanja vsa ostala poraba elektrike (vključno z gospodinjsko). Ob izločitvi pogodbenega izvoza polovice proizvodnje nuklearke na Hrvaško smo oktobra neto uvozili za 1,6 % porabe elektrike. V prvih desetih mesecih je bila proizvodnja elektrike medletno malo višja (0,6 %), pri čemer je bila proizvodnja hidroelektrarn za tretjino višja, proizvodnja termoelektrarn in nuklearke pa za skoraj desetino nižja. Poraba elektrike je bila nižja za 12,4 % in se je znižala pod raven iz leta 2002. Tudi po odštetju hrvaškega deleža elektrike iz nuklearke je za neto izvoz ostal presežek v višini 3,4 % porabe. Slika 15: Desetmesečna proizvodnja in poraba elektrike v zadnjih 10-ih letih4 ^^B Proizvodnja nuklearke (brez izvoza na Hrvaško) Proizvodnja termoelektrarn ^^B Proizvodnja hidroelektrarn -Poraba elektrike Tudi septembra se je skupni realni prihodek v trgovini na drobno5 ohranil na približni ravni preteklega meseca (desezonirano), na medletni ravni pa je upad realnega prihodka v tretjem četrtletju ostal velik. Medletno zniževanje prihodka se je septembra še poglobilo v vseh segmentih, največji upad (za tretjino) pa so zabeležili v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi. Prihodek je bil medletno nižji v vseh panogah tudi v povprečju tretjega četrtletja, upad pa se je še poglobil v trgovini na drobno, in sicer v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi (skoraj za tretjino), v trgovini z živili, pijačami in tobakom (za dobre 4 %) in v trgovini z neživili (za desetino). V trgovini z neživili so največji upad prihodka izmed večjih panog zabeležili v prodajalnah s pohištvom, gospodinjskimi aparati, gradbenim materialom ter avdio in video zapisi ter v specializiranih prodajalnah z računalniškimi, telekomunikacijskimi napravami, knjigami, športno opremo in igračami, rast prihodka pa so ustvarili le v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki. V trgovini z motornimi vozili se je upad prihodka v tretjem četrtletju nekoliko umiril, vendar je bil prihodek medletno še vedno za skoraj četrtino manjši, kar je bilo predvsem posledica za skoraj 17 % manjšega števila prvič registriranih osebnih vozil. V prvih devetih mesecih je bil skupni prihodek v trgovini na drobno medletno nižji za dobrih 14 %. Upadanje nominalnega prihodka v trgovini na debelo se je septembra prekinilo (desezonirano), medletno pa se je upad prihodka v tretjem četrtletju še poglobil. Upad nominalnega prihodka v trgovini na debelo se je septembra medletno še poglobil, tako da je bil prihodek v tretjem četrtletju za več kot četrtino manjši kot lani v tretjem četrtletju, skupaj v prvih devetih mesecih pa za dobro petino nižji kot v enakem obdobju lani. Slika 16: Skupni prihodek v trgovini na drobno -Trgovina na drobno - skupaj -Motorna goriva ---------Živila, pijače, tobačni izdelki ---------Neživila Mot. vozila, kolesa, rezervni deli in oprema 4 Do aprila 2003 je bila prekinjena pogodbeno določena dobava polovice proizvodnje nuklearke na Hrvaško. 5 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh (47+45). aaaoaaaoaaa a a Vir. SURS, preračuni UMAR. V gostinstvu se je zniževanje realnega prihodka septembra poglobilo (desezonirano), medletno pa je upad realnega prihodka v tretjem četrtletju ostal velik. Medletno nižji gostinski prihodek septembra in v celotnem tretjem četrtletju je bil najverjetneje posledica neturističnega dela gostinstva (hrana in pijača prebivalstva) in drugačne strukture turistov. Povečalo se je namreč število prenočitev domačih turistov (v tretjem četrtletju za dobro desetino), zmanjšalo pa število prenočitev tujih turistov (za slabih 5 %). Skupaj je bil realni prihodek v prvih devetih mesecih za dobro desetino slabši kot lani v tem obdobju. 14 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 15 12 9 6 K 3 sar a atn 0 etl ld ■S -3 17: Turistične prenočitve in prihodek v gostinstvu -Prenočitve turistov skupaj -Prenočitve -tuji Prihodek v gostinstvu ---Prenočitve-domači A l\ 1 \ 'A* 1 1 1 / v \ v 1 * » / . II, ! ^ Sn \ 1 » k-- — \ / S 1 v ■ --v V / ■ \ \ / / v \ J a a Vir. SURS, preračuni UMAR. Oktobra in novembra je bil optimizem potrošnikov nekoliko manjši. Potrošniki najslabše v zadnjih sedmih mesecih ocenjujejo primernost trenutka za večje nakupe, primernost trenutka za varčevanje pa je najslabše ocenjena v zadnjih dvanajstih mesecih. Kljub manjšemu optimizmu pa so fizične osebe v teh dveh mesecih registrirale za 1,6 % več osebnih vozil kot v enakem obdobju lani. Prihodek v trgovini na drobno (-13,4 %) pa je oktobra medletno upadel za skoraj 3 o. t. manj kot prejšnji mesec. Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila po oktobrskem znižanju novembra rahlo večja. Klima se je izboljšala predvsem zaradi izboljšanja vrednosti kazalnika v predelovalnih dejavnostih in kazalnika zaupanja potrošnikov, deloma tudi v gradbeništvu, kjer pa ostaja vrednost kazalnika precej nižja kot v ostalih dejavnostih. Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila prvič letos višja kot v enakem mesecu lani, a ostaja precej pod dolgoletnim povprečjem. 12 15 Slika 19: Poslovne tendence Realna potrošnja gospodinjstev je bila v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 2,1 %. To je sicer manjše znižanje kot v prejšnjem četrtletju (-3,1 %). Potrošniki so bili v tem četrtletju nekoliko bolj optimistični glede prihodnosti kot v predhodnem četrtletju, medletno zmanjšanje števila na novo registriranih osebnih vozil fizičnih oseb pa je bilo bistveno manjše (-7,2 %; prej -22,9 %). Na drugi strani je bila zaradi skoraj 4-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih oseb masa neto plač glede na mesec izplačila prvič, odkar imamo na voljo podatke6 medletno realno nižja za 0,5 %. Tudi prihodek v trgovini na drobno se je zmanjšal nekoliko bolj (-14,4 %) kot v prejšnjem četrtletju (-11,9 %). Slika 18: Kazalniki potrošnje gospodinjstev Masa neto izplačanih plač (realno) Število prvič registriranih osebnih vozil fizičnih oseb * -----Prihodek v trgovini na drobno (realno)** -Potrošnja gospodinjstev (realno) -12 -15 - Kazalec zaupanja potrošnikov, orig.vrednost (desna os) 24,2 22,9 -12 I -15 ï -N* OJ -18 S -21 I -24 -27 -30 -33 Vir: SURS, MNZ-DUNZ. Opomba: * Podatki od marca 2006. ** SKD 2008 Gospodarska klima - Trg. na drobno Storitvene dej. Predelovalne dej. Potrošniki Gradbeništvo 6 Od l.2007. Vir: SURS 9 Ekonomsko ogledalo, september 2009 15 Tekoča gospodarska gibanja Trg dela Okvir 3: Anketa o delovni sili - tretje četrtletje 2009 Septembra se število formalno delovno aktivnih ni bistveno spremenilo. Število delovno aktivnih je septembra sicer rahlo naraslo, a desezonirana stopnja rasti ostaja negativna (-0,4 %). Podatki po dejavnostih, ki niso desezonirani, kažejo, da se je število delovno aktivnih najbolj povečalo na področju izobraževanja (za 1.624), kar je vsakoletni septembrski sezonski pojav. Do manjšega povečanja je prišlo tudi na področjih strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, kjer je bilo letos izvedenih tudi največ subvencioniranih samozaposlitev, ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti in javne uprave, do največjega zmanjšanja pa ponovno v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Hkrati z zmanjševanjem števila zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu se zmanjšuje tudi število delovnih dovoljenj za tujce (predvsem dovoljenj za zaposlitev in za delo) in število zaposlenih tujcev po SRDAP. Prvih je bilo oktobra le še 81.075, kar je 11.567 manj kot marca letos, ko je bilo število izdanih delovnih dovoljenj za tujce najvišje, drugih pa septembra 63.5 567 Pač pa se je oktobra sezonsko nekoliko povečalo število potreb po delavcih (na 15.653, kar je petino manj kot oktobra lani), število novih zaposlitev pa se je spet zmanjšalo (na 11.905) in je še naprej za tretjino manjše kot oktobra lani. Slika 20: Formalno delovno aktivni po področjih dejavnosti Q4 2008 Q1 2009 Q2 2009 Q3 2009 ■ ll 1_L ™ Q. to cd o Vir: SURS, preračuni UMAR. 7 Razlika med obema kategorijama je delno proceduralne, delno pa vsebinske narave. Delovna dovoljenja, ki jih izdaja ZRSZ, so namreč pogoj, da lahko tujec dobi dovoljenje za bivanje v RS, dovoljenje za bivanje pa je pogoj, da lahko tujec sklene pogodbo o zaposlitvi, zato lahko dejanska zaposlitev tujca po izkušnjah ZRSZ za dva do tri mesece zaostaja za izdajo delovnega dovoljenja, pri okrog 5 % delovnih dovoljenj pa se zaposlitev iz različnih razlogov ne realizira. Po informacijah MZZ in Policije je prihajalo tudi do zlorab slovenskih dovoljenj za delo tujcev, ki so podlaga za dovoljenja za prebivanje v RS, s katerimi lahko tujci potujejo ali prebivajo do tri mesece v območju drugih držav pogodbenic Schengenskega sporazuma, kjer nato delajo, zaprosijo za azil ali se pri pristojnih organih prijavijo kot iskalci zaposlitve. Zmanjšuje se tudi število delovno aktivnih po anketi o delovni sili na medletni ravni. V tretjem četrtletju 2009 je bilo za 2,4 % nižje kot v enakem četrtletju lani, a je bilo v primerjavi z drugim četrtletjem letos za 0,4 % višje (desezonirano). Glede na to, da se je število formalno delovno aktivnih v tretjem četrtletju še naprej zmanjšalo, to pomeni, da se je v tem četrtletju ponovno povečalo število neformalno delovno aktivnih. Verjetno gre za sezonska dela v kmetijstvu. V tretjem četrtletju se je povečalo tudi število brezposelnih po anketi o delovni sili. Glede na predhodno četrtletje jih je bilo za dobrih 8.000 več (13,8 %), glede na enako četrtletje lani pa za 22.000 oz. polovico več. Tudi stopnja anketne brezposelnosti se je povečala, in sicer na 6,2 % (6,4 % desezonirano), kar je za 0,6 o. t. več kot v prejšnjem četrtletju in za 2,1 o. t. več kot v enakem četrtletju lani. Slika 21:Stopnja brezposelnosti - registrirana in ADS • Reg. -SKUPAJ ADS -SKUPAJ - Reg. -moški -ADS - moški Reg. -ženske ADS -ženske V ✓ V ^ / v. \ N N / -- / —... l \ \ \ vv. / — — \ - "S. N y p? O O Vir: SURS, preračuni UMAR. Na medletni ravni število delovno aktivnih še upada. Septembra jih je bilo 3,6 % manj kot septembra lani, v tretjem četrtletju pa v povprečju 3,1 % manj. Število delovno aktivnih se je v tretjem četrtletju medletno ponovno najbolj zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih (za 25.601 oz. 11,5 %), pomembneje pa še v gradbeništvu, prometu in trgovini. Povečalo se je v nekaterih storitvah, najbolj v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, izobraževanju ter zdravstvu in socialnem varstvu. Četrtletni upad zaposlenosti je bil v tretjem četrtletju (-0,8 %) podoben kot v drugem (-0,9 %). Število registriranih brezposelnih se je oktobra močno povečalo iz sezonskih in iz konjunkturnih razlogov. Bilo jih je že 94.591, kar je 6.255 oz. 7,0 % več kot septembra in že 51,1 % več kot oktobra lani. Jeseni se namreč med 10 9 8 15 7 6 10 5 5 4 3 0 15 16 Ekonomsko ogledalo, november 2009 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 4: Ukrepi aktivne politike zaposlovanja -subvencioniranje samozaposlovanja Letos se je močno povečalo število subvencij brezposelnim za samozaposlitev, ki so skupaj z ostalimi oblikami aktivne politike zaposlovanje letos zagotovili delo tretjini brezposelnih, ki so dobili delo. Subvencije so tudi sicer že nekaj let najštevilčnejši ukrep aktivne politike zaposlovanja na področju spodbujanja zaposlovanja in samozaposlovanja. V prvih desetih mesecih letos je subvencije za samozaposlitev prejelo 4.101 brezposelnih (lani v celem letu 1.599, leta 2007 pa 417), samozaposlilo pa se je 5.339 brezposelnih (to je 13,4 % vseh brezposelnih, ki so v tem obdobju dobili delo). Glede na dejavnosti je največ samozaposlitev izvedenih na področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, sledita gradbeništvo in trgovina. Poleg tega programa sta letos v okviru spodbujanja zaposlovanja številčno pomembna še program, s pomočjo katerega je bilo do oktobra v zaposlitev vključenih 2.138 težje zaposljivih brezposelnih za polni delovni čas, in program spodbujanja zaposlovanja za krajši delovni čas, s pomočjo katerega je do oktobra dobilo delo 1.057 brezposelnih. Skupaj z nekaj številčno manj pomembnimi programi in s programom javnih del, v katerega je bilo letos do oktobra vključenih 4.059 brezposelnih, je v desetih mesecih letos s programi aktivne politike zaposlovanja delo dobilo 12.729 brezposelnih. To je skoraj tretjina vseh brezposelnih, ki so v tem času dobili delo, oz. 15,0 % povprečnega števila brezposelnih. Lani je bil ta delež približno pol manjši. brezposelne prijavijo iskalci prve zaposlitve, ki jim je po končanem šolanju potekel status dijaka ali študenta. Zadnja leta se je njihovo število zmanjševalo, letos pa se je precej povečalo (na 5.877, kar je 1.301 več kot oktobra lani). Tri četrtine tega priliva predstavljajo dijaki po zaključku srednjih šol. Poleg tega se je število brezposelnih oktobra povečalo tudi zaradi večjega priliva oseb, ki so izgubile delo, in manjšega števila brezposelnih, ki so delo dobili. Prvih je bilo 8.537 (1.349 več kot septembra), drugih pa 4.360 (1.186 manj kot septembra). Med tistimi, ki so izgubili delo, jih je tokrat skoraj četrtina izgubila delo zaradi stečaja podjetja (Mura). Več kot prejšnje mesece pa je bilo odlivov iz brezposelnosti iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve.8 Osnovni vzrok je vpis brezposelnih v programe izobraževanja za brezposelne osebe v šolskem letu 2009/2010, ki je tudi za okrog 80 % večji kot lani. Potem ko je stopnja registrirane brezposelnosti septembra ostala nespremenjena (9,4 %), pričakujemo, da se bo oktobra zaradi precej povečanega števila brezposelnih ponovno povišala. Novembra se je število registriranih brezposelnih povečalo za 855 oseb na 95.446. Povprečna plača na zaposlenega se je septembra zvišala, v devetih mesecih pa je bila njena rast glede na enako obdobje Slika22: Komponente registrirane brezposelnosti 15 12 o 9 I Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve I Izgubili delo I Brezposelni dobili delo I Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) -Prirast registrirane brezposelnosti Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. lani prepolovljena in pri tem bistveno hitrejša v javnem kot v zasebnem sektorju. Septembrska rast povprečne bruto plače na zaposlenega je bila nominalno 1,3-odstotna, medletno pa se je okrepila na 2,4 % in v povprečju tretjega četrtletja znašala 2,3 %, kar je 7,6 o. t. manj kot v enakem obdobju lani. V zasebnem sektorju sta se septembra okrepili mesečna in medletna rast povprečne plače na zaposlenega, sicer pa se medletna rast umirja že peto četrtletje zapored. Septembra se je povprečna bruto plača zvišala (1,9 %) v skoraj vseh dejavnostih sektorja, kar po naši oceni delno izvira iz enega delovnega dne daljšega meseca, delno pa najverjetneje tudi iz nadaljnjega zniževanja števila zaposlenih. Gre predvsem za zmanjšanje števila manj usposobljenih zaposlenih z nizkimi plačami, kar viša povprečno bruto plačo na Slika 23: Nominalna bruto plača na zaposlenega Skupaj Zasebni A Jav ni i J i 8 Skupaj z neto prepisi med evidencami jih je bilo 3.829, kar je 34,4 % več kot septembra letos in 58,3 % več kot oktobra lani. a a a o a o a 5 Vir: SURS, preračuni UMAR. 8 6 4 2 0 Ekonomsko ogledalo, september 2009 17 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2008 IX 09/ VIII 09 IX 09/ IX 08 I-IX 09/ I-IX 08 Aktivno prebivalstvo -0,6 0,1 -0,3 0,5 Formalno delovno aktivni 3,1 0,0 -3,6 -1,8 Zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri fizičnih osebah 3,1 0,0 -4,3 -2,2 Registrirani brezposelni 11,4 0,3 49,0 32,3 Povprečna nominalna bruto plača 8,3 1,3 2,4 4,1 -zasebni sektor 7,8 1,9 1,8 1,9 -javni sektor 9,8 -0,3 2,3 8,6 2008 IX 08 VIII 09 IX 09 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 6,7 6,3 9,4 9,4 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.391,43 1.400,21 1.415,08 1.433,93 Zasebni sektor (v EUR) 1.315,49 1.311,04 1.310,16 1.334,94 Javni sektor (v EUR) 1.642,58 1.696,74 1.739,82 1.735,15 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. zaposlenega v sektorju. Medletno se je rast nekoliko okrepila, sicer pa se umirja že od lanskega tretjega četrtletja in je v tretjem četrtletju letos znašala 1,5 % (v enakem obdobju lani 9,3 %). Septembra so bila izplačana prva subvencionirana nadomestila plač9, ki pa zaradi relativno malo upravičencev in zagotovljenega nadomestila vsaj v višini minimalne plače niso vplivala na raven povprečne bruto plače zasebnega sektorja. Do prvih izplačil nadomestil plač je bilo upravičenih 9.235 zaposlenih od 14.406, za kolikor so delodajalci do konca novembra sklenili pogodbe s ZRSZ. To število je bistveno manjše od skupaj več kot 64.000 zaposlenih, vključenih v shemo subvencioniranja skrajšanega delovnika. Za subvencionirano nadomestilo plač so v največji meri zaprosila podjetja iz predelovalnih dejavnosti, in sicer za skupaj 82,6 % vseh upravičencev. V le petih panogah predelovalnih dejavnosti pa je skoraj 70 % vseh upravičencev.10 Ker je po zakonu zagotovljeno nadomestilo v višini minimalne plače, veliko število zaposlenih, ki so vključeni v shemo, pa prejema minimalno plačo oz. plačo le nekoliko višjo od te, in ker je v shemo vključenih relativno malo zaposlenih11 izplačilo prvih nadomestil ni vplivalo na raven povprečne bruto plače zasebnega sektorja. V javnem sektorju se je povprečna plača septembra znižala, njena medletna rast pa se je rahlo okrepila, a se umirja že 9 Po Zakonu o delnem povračilu nadomestila plače, ki je stopil v veljavo junija letos, se omogoča začasno čakanje na delo pri delodajalcih, ki se soočajo z zmanjšanim obsegom poslovanja in želijo ohraniti delovna mesta, pri čemer del bremena prevzema tudi država. V času čakanja na delo so zaposleni upravičeni do 85 % njihove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev. Breme nadomestila nosita delodajalec (v višini 35 %) in država (v višini 50 %). 10 V proizvodnji električnih naprav, proizvodnji kovinskih izdelkov, proizvodnji drugih strojev, proizvodnji pohištva in proizvodnji kovin. 11 Delež zaposlenih, ki so bili septembra upravičeni do nadomestila plač, je bil v predelovalnih dejavnostih nižji od 5 %. Slika 24: Bruto plače v zasebnem sektorju -Industrija in gradbeništvo (B-F) -----Proizv. storitve (G-I) - Posl. storitve (J-N;S) aoaaaoaaa a a Vir: SURS, preračuni UMAR. tri četrtletja zapored in je bistveno nižja kot v začetku leta. Povprečna bruto plača sektorja se je septembra rahlo znižala12 (-0,3 %), medletno pa se je njena rast okrepila in v povprečju tretjega četrtletja znašala 2,8 %, kar je 8,9 o. t manj kot v enakem obdobju lani. Rast plač sektorja se na medletni ravni upočasnjuje že tri četrtletja zapored in se bo tudi še v prihodnje, kljub temu pa je bila v povprečju letošnjega leta bistveno hitrejša kot v zasebnem sektorju; pri tem najvišjo rast ohranjajo v zdravstvu in socialnem varstvu, najnižjo pa v izobraževanju. Slika 25: Bruto plače v javnem sektorju 25 Javna uprava - Izobraževanje Zdravstvo in soc.varstvo Kulturne, razv.in rekr.dej. a a Vir: SURS, preračuni UMAR. 12 Najbolj v zdravstvu in socialnem varstvu (-1,9 %), temu so sledile kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (-1,3 %), v javni upravi je stagnirala (-0,1 %), v izobraževanju pa se je zvišala (1,1 %). 10 9 8 7 6 5 4 3 2 0 20 15 m 10 5 0 18 Ekonomsko ogledalo, november 2009 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 5: Minimalna plača in prejemniki le-te V Sloveniji je minimalna plača zakonsko opredeljena (podobno kot v večini držav EU) kot najnižji znesek plačila zaposlenemu za delo s polnim delovnim časom. Usklajuje se enkrat letno, in sicer s predvideno medletno rastjo cen življenjskih potrebščin, s katero se kot podlago za pripravo državnega proračuna seznani vlada. Trenutno znaša 597,43 EUR bruto, kar v povprečju letošnjega leta pomeni 45,0 % povprečne bruto plače zasebnega sektorja. V lanskem letu je bilo razmerje nekoliko nižje (43,5 %) in med dvanajstimi državi EU, za katere so na voljo podatki, sodimo v zgornjo tretjino držav z najvišjim razmerjem. Število prejemnikov'3 minimalne plače pri pravnih osebah'4 se v Sloveniji giblje okrog 20.000, kar je približno 3 % vseh zaposlenih, ki prejemajo plačo. Večina prejemnikov minimalne plače je v zasebnem sektorju (delež je v zadnjih letih še narasel in letos v povprečju prvih devetih mesecev znašal 97,2 %). V povprečju letošnjih devetih mesecev je bilo v štirih dejavnostih (predelovalne dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti, gradbeništvo in trgovina) 80,0 % vseh prejemnikov minimalne plače - od tega dobra tretjina iz predelovalnih dejavnosti (36,5 %), dobra petina pa iz drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (20,8 %; od tega glavnina v dejavnosti oskrbe stavb in okolice). Prejemniki minimalne plače imajo največji delež prav v dejavnosti drugih raznovrstnih poslovnih storitev, saj je kar 20,7 % vseh njenih zaposlenih prejemalo tovrstno plačo. Več kot 5-odstotni delež pa so dosegli še v drugih dejavnostih (7,2 %), gradbeništvu (5,6 %) in gostinstvu (5,5 %). V dejavnostih s podpovprečno ustvarjeno dodano vrednostjo na zaposlenega je bilo v lanskem letu skoraj štiri petine vseh prejemnikov minimalne plače, v tistih z nadpovprečno pa le dobrih 15 %.. Tabela 4: Število prejemnikov minimalne plače, dodana vrednost na zaposlenega ter stroški dela v dodani vrednosti, Slovenija 2008___ Dejavnosti, razvrščene po dodani vrednosti na zaposlenega Dodana vrednost na zaposlenega, v EUR Število prejemnikov minimalne plače N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 18.132 4.350 I Gostinstvo 24.068 1.015 A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo 26.985 72 F Gradbeništvo 27.685 3.260 C Predelovalne dejavnosti 32.003 6.911 H Promet in skladiščenje 35.153 792 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 35.927 53 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 37.698 2.175 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 42.331 753 B Rudarstvo 44.147 9 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 63.823 124 L Poslovanje z nepremičninami 76.395 132 D Oskrba z električno energijo, plinom, paro 82.690 4 Skupaj gospodarske družbe 35.279 21.088 Vir: AJPES, UMAR DZ št. 9/2009. 13 Za spremljanje števila prejemnikov plač sta na voljo dva vira podatkov: prvi je mesečni (AJPES), drugi pa letni (SURS - porazdelitev zaposlenih po velikosti bruto plače; trenutno za september 2008). Ker število prejemnikov med meseci zelo niha, se v nadaljevanju opiramo na AJPES-ovo povprečje letošnjega oz. lanskega leta. 14 Ne vključuje samostojnih podjetnikov, posameznikov in pri njih zaposlenih oseb, oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost ter kmetje. Cene Po nekajmesečnem nihanju medletne inflacije okoli ničelne stopnje se je novembra pričakovano povišala (1,6 %). Potem ko se je inflacija z visokih ravni v sredini leta 2008 postopoma zniževala in julija na medletni ravni postala celo negativna, se je od avgusta do oktobra gibala okoli ničelne stopnje. Na obrat gibanja cen ob koncu letošnjega leta smo v predhodnih mesecih že opozarjali, v največji meri pa je povezan z učinkom osnove pri cenah tekočih goriv. Od avgusta letos se namreč medletni negativni prispevek cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje k inflaciji zmanjšuje in se je novembra obrnil v pozitivnega. Ob predpostavki, da se bodo cene nafte tudi prihodnje leto ohranile na ravni 75-80 USD/sod, ki jo dosegajo sedaj, lahko pričakujemo, da bo prispevek cen nafte k medletni inflaciji pozitiven vse do julija prihodnje leto, najvišji pa bo prav v zadnjem četrtletju letos. Poleg cen tekočih goriv, ki so k novembrskemu 0,9-odstotnemu dvigu cen življenjskih potrebščin prispevale 0,4 o. t., je v tem mesecu na inflacijo bistveno vplivalo tudi zvišanje cen komunalnih storitev15- katerega prispevek k inflaciji je znašal 0,3 o. t. Na morebitne visoke dvige teh cen po spremembi načina njihove regulacije smo opozarjali že avgusta letos, ko se je pristojnost določanja cen prenesla z državne na lokalno raven. Ker spremembe teh cen s tem 15 Cene oskrbe z vodo so se povišale v Ljubljani, kar se je odrazilo na skupnem povišanju cen komunalnih storitev za 11,9 %. Ekonomsko ogledalo, november 2009 19 Tekoča gospodarska gibanja Slika 26: Prispevek skupine k spremembi medletne inflacije Tekoča goriva -Inflacija (medletno v %) N a p o v e d _ ■ _ 1 ■I " 1 i ■ a a o Vir: SURS, preračuni UMAR, niso več del načrta reguliranih cen, je njihovo gibanje postalo tudi manj predvidljivo. Zaradi podražitve tekočih goriv se je novembra medletna rast cen blaga za dnevno porabo zvišala, padec cen ostalega blaga (trajno in poltrajno blago) pa se je poglobil, rast cen storitev pa se je še nadalje umirjala. Razpoložljivi podatki tako kažejo, da je bilo novembrsko zvišanje medletne in mesečne inflacije predvsem posledica že omenjenih dveh dejavnikov in ne splošnega dviga cen, ki bi zajelo več skupin, kar je glede na trenutno raven gospodarske aktivnosti tudi pričakovano. Medletno je bila novembra letos višja kot oktobra le rast cen blaga dnevne rabe. K 1,6-odstotni medletni rasti cen je prispevala 1,7 o. t. (od tega 1,2 o. t. trošarine). Nekoliko višji kot oktobra je bil medletni upad cen poltrajnega blaga, ki je najbolj pod vplivom gibanja cen obleke in obutve, kar je k novembrski inflaciji prispevalo -0,2 o. t. Upad cen trajnega blaga, na katerega močno vpliva upadanje cen osebnih avtomobilov, je bil prav tako višji kot oktobra (prispevek teh cen k inflaciji pa je znašal -0,5 o. t.). Najpočasneje se umirja rast cen storitev, ki se v zadnjih nekaj mesecih ohranja na ravni blizu 2 %, k medletni inflaciji pa je novembra prispevala 0,6 o. t. Po prvih podatkih Eurostata so se cene novembra povišale tudi v evrskem območju. Medletna inflacija se je z -0,1 %, kolikor je znašala oktobra, povišala na 0,6 %, na kar je najverjetneje v veliki meri prispeval učinek osnove lanskega visokega padca cen nafte. Slika 28: Medletna inflacija v Sloveniji in v celotnem evrskem območju — Slovenija Evrsko območje J —. ro —. ro Vir: SURS, Eurostat. 8 6 4 ^ 2 0 5 4 3 2 0 Slika 27: Gibanje splošne ravni cen, cen blaga in storitev Inflacija Poltrajno blago Storitve - Trajno blago - Blago dnevne porabe 200 100 0 -100 I Država (leva os) Podjetja in NFI (desna os) Prebivalstvo (desna os) - Skupaj (desna os) 40 35 30 25 20 5 ro 15 jŠ 10 "S s 5 0 -5 -10 17 Sistem bruto poravnave znotraj Evrosistema, ki se uporablja za poravnavo centralno bančnih operacij, medbančne prenose sredstev velike vrednosti in za druga plačila v evrih. Vir: BS, preračuni UMAR. Mesečna rast skupnega obsega kreditov domačih bank domačim sektorjem je bila oktobra skromna (0,1 %), na medletni ravni pa se je že močno približala 3 %, medtem ko je v enakem mesecu lani še presegala 20 %. Ker so se razmere na kreditnih trgih močneje zaostrile novembra lani, pričakujemo, da se v prihodnjih mesecih medletne stopnje rasti ne bodo več tako občutno zniževale. Banke so v desetih mesecih letos neto odobrile kredite domačim nebančnim sektorjem v višini 902,9 mio EUR, kar dosega le slabo petino vrednosti iz enakega obdobja lani. Glede na mesec pred tem je kreditna aktivnost v veliki večini drugih držav članic evrskega območja upadala še bolj kot v Sloveniji. Potem ko je bil neto tok kreditov v evrskem območju septembra po dveh negativnih mesecih pozitiven, so oktobra kreditojemalci kredite ponovno neto odplačevali, in sicer v višini 26,0 mrd EUR. To je predvsem posledica odplačevanja kreditov podjetij in NFI, in sicer v višini 51,1 mrd EUR, kar je druga najvišja vrednost letos. Skupni obseg kreditov je tako v desetih mesecih upadel za 31,3 mrd EUR, medtem ko je bil v enakem obdobju lani še pozitiven (701,9 mrd EUR). Največji obseg krčenja kreditov sta v tem obdobju zabeležili Španija in Irska, in sicer v višini skoraj 23 mrd EUR, kar pomeni za 1,2 % oz. 5,7 % nižji obseg kreditov kot ob koncu lanskega leta. Oktobra so se gospodinjstva v veliki meri zadolževala le v obliki stanovanjskih kreditov. Njihova mesečna rast se je že četrti mesec zapored ohranjala na ravni okrog 1,5 %, medtem ko je bila skupna rast kreditov gospodinjstvom z 0,8 % najnižja v zadnjih štirih mesecih. Po nekoliko višji rasti potrošniških kreditov septembra se je ta oktobra ponovno umirila. Prebivalstvo je v desetih mesecih letos najemalo kredite v višini 467,6 mio EUR, kar je za več kot polovico manj kot v enakem obdobju lani, neto zadolževanje s stanovanjskimi krediti pa je predstavljajo skoraj 90 % celotnega neto zadolževanja prebivalstva. Podjetja in NFI so oktobra drugi mesec zapored neto 200 24 Ekonomsko ogledalo, november 2009 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 6: Neto prilivi depozitov države v banke in finančne transakcije bančnega sektorja s tujino Država je v devetih mesecih letos izdala za 4,0 mrd EUR obveznic, pomemben del teh sredstev pa je naložila v banke v obliki depozitov, ki so v tem obdobju beležili neto priliv v višini 2,7 mrd EUR. Iz podatkov BS je razvidno, da se pretežen del tako pridobljenih sredstev ni preusmeril v krepitev kreditne aktivnosti, temveč so banke ta sredstva v veliki meri prenesla v tujino, saj so bili v mesecih izdaj obveznic zabeleženi tudi visoki neto odlivi bančnih sredstev v tujino. Banke so najpomembnejši del sredstev (2,2 mrd EUR) porabile za poplačila dela najetih kreditov v tujini, ki so bila v preteklih letih glavni vir visoke kreditne aktivnosti bank. Domače banke so se od vstopa Slovenije v evrsko območje pa do konca leta 2008 na tujem neto zadolžile kar za 9,2 mrd EUR. Nekoliko manjšo vlogo so imeli tudi tuji depoziti, ki so letos prav tako kot krediti beležili neto odlive, vendar le na ravni 0,5 mrd EUR. Del presežne kratkoročne likvidnosti, ki je nastal zaradi visokih neto prilivov državnih depozitov, so po naši oceni banke večinoma nalagale v tuje bančne depozite z namenom ustvarjanja rezerve za kasnejše potrebe, povezane z neto odplačevanjem tujih kreditov in vlog. Manjši del sredstev so banke preusmerile tudi v tuje vrednostne papirje. Kljub temu so tovrstne naložbe v devetih mesecih letos beležile neto odlive v višini slabih 225 mio EUR, kar je posledica zmanjševanja naložb v obveznice in zadolžnice, medtem ko so banke okrepile naložbe v instrumente denarnega trga, ki so krajših ročnosti. Slednje je najverjetneje povezano tudi z usklajevanjem ročnostne strukture bančnih bilanc. Slika 37: Neto prilivi državnih vlog v banke in finančne Slika 36: Finančne transakcije s tujino transakcije s tujino v bančnem sektorju odplačevala kredite, najete pri domačih bankah, lažje kot doma pa do finančnih sredstev prihajajo na tujih trgih, čeprav se je tudi ta obseg zadolževanja v zadnjih mesecih precej skrčil. Tako tudi oktobra jamstvena shema za financiranje gospodarstva in dodatna finančna sredstva, pridobljena z izdajo bančnih obveznic, še niso prinesla večjega obsega bančnega kreditiranja podjetij in NFI. Podjetja in NFI so tudi oktobra odplačevala kredite domačim bankam v višini približno 75 mio EUR. Poleg kreditov za obratna sredstva so v tem mesecu odplačevala tudi kredite za investicije. Medletna stopnja rasti celotnega obsega kreditov se je konec oktobra znižala že pod 1,0 %. Podjetja in NFI so se v desetih mesecih letos neto zadolžila pri domačih bankah le v višini 166,1 mio EUR, kar ne dosega niti 5 % vrednosti iz primerljivega obdobja lani. Na tujem pa so se podjetja in NFI septembra neto zadolžila za slabih 40 mio EUR. V devetih mesecih letos je njihov neto tok znašal 297,4 mio EUR, kar je sicer za skoraj polovico manj kot v enakem obdobju lani, a vseeno za skoraj četrtino presega vrednost neto toka zadolževanja pri domačih bankah. Obrestne mere za zadolževanje podjetij in NFI so v Sloveniji precej višje kot v povprečju evrskega območja in so se oktobra, po podatkih BS, gibale na ravni 301 bazične točke18. Banke so septembra nekoliko okrepile odplačevanje kratkoročnih tujih kreditov, ki pa je bilo kljub temu s 77,8 mio EUR precej pod letošnjim mesečnim povprečjem (245,2 mio EUR). Za razliko od preteklih mesecev je tokrat nekoliko bolj spodbudna ročnostna struktura tujih kreditov, saj so dolgoročni krediti prvič po marcu letos beležili skromen pozitiven neto tok (73,5 mio EUR). Banke pa so v treh četrtletjih letos neto odplačevale tuje kredite v višini 2,2 mrd EUR. Septembra je že druga banka uspela pridobiti dodatne finančne vire z izdajo obveznice, tokrat v višini 500 mio EUR, skupno pa so banke letos s tovrstnimi izdajami uspele pridobiti za 2 mrd EUR dolgoročnih sredstev. Vloge gospodinjstev v bankah so oktobra že drugi mesec zapored beležile neto odliv, tokrat v višini 16,3 mio EUR. 18 Obrestne mere za kredite nad 1 mio EUR z variabilno ali do enega leta s fiksno obrestno mero Ekonomsko ogledalo, november 2009 25 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 7: Izbrani kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 08 31. X 09 31. X 09/ 30. IX 09 31. X 09/ 31. XII 08 31. X 09/ 31. X 08 Krediti skupaj 31.549,10 32.452,03 0,1 2,9 3,1 Krediti podjetjem in DFO 23.137,53 23.303,58 -0,3 0,7 0,9 Krediti državi 584,61 853,92 4,3 46,1 65,2 Krediti prebivalstvu 7.826,96 8.294,52 0,8 6,0 5,6 Potrošniški 2.883,95 2.903,56 0,3 0,7 -0,8 Stanovanjski 3.395,30 3.807,82 1,5 12,1 13,4 Ostalo 1.547,71 1.583,14 0,1 2,3 0,7 Bančne vloge skupaj 13.689,07 14.105,41 -0,1 3,0 5,7 Čez noč 5.249,44 5.553,70 -1,2 5,8 5,7 Kratkoročno vezane 5.644,79 5.318,83 -0,7 -5,8 -2,2 Dolgoročno vezane 1.957,65 2.629,55 2,1 34,3 48,2 Vloge na odpoklic 837,19 603,33 5,9 -27,9 -31,5 Vzajemni skladi 1.513,38 1.810,40 0,2 19,6 3,2 Viri: BS, ATVP, preračuni UMAR. Kljub skromnemu upadu se je medletna stopnja rasti okrepila za eno odstotno točko na 5,7 %, kar je posledica visokih odlivov iz bank oktobra lani, ko je bila negotovost na finančnih trgih največja. Tudi tokrat so se krepile dolgoročne vloge in drugi mesec zapored tudi vloge na odpoklic, ki so se pred tem pretežno zniževale že od oktobra lani. Vloge prebivalstva v bankah so v prvih desetih mesecih letos beležile neto prilive v višini 416,3 mio EUR, kar je za slabo polovico manj kot v enakem obdobju lani. Rast zanimanja vlagateljev za vzajemne sklade domačih upravljavcev se je nadaljevala tudi oktobra, kljub negativni mesečni donosnosti, ki je posledica negativnih gibanj v drugi polovici meseca. Vzajemni skladi so oktobra že četrti mesec zapored beležili neto prilive, ki so z 12,0 mio EUR dosegli najvišjo vrednost po decembru 2007. Tudi tokrat so prevladovali tveganju bolj naklonjeni vlagatelji, saj je bil delež neto tokov v delniške sklade skoraj 80-odstoten. Vzajemni skladi domačih upravljavcev so v desetih mesecih letos beležili pozitiven neto tok v višini 13,3 mio EUR, medtem ko je bil v enakem obdobju lani zabeležen neto odliv (dobrih 260 mio EUR). Obseg sredstev v vzajemnih skladih se je oktobra kljub nekoliko višjim neto prilivom povišal le za 0,2 % Likvidnost Ljubljanske borze ostaja zelo skromna. Tudi oktobra se je promet gibal na ravni okrog 60 mio EUR. Slika 38: Stopnje rasti obsega kreditov glede na december v državah članicah evrskega območja ■ oktober 2008 -oktober 2009 A — ........_........ _ — — — -—— \j ! t I J I I f £ I # 1 £ # I # ê S ° >1! I-"!!!"!!5^^ Slika 39: Neto prilivi vlog gospodinjstev v banke in vzajemne sklade ter medletne stopnje rasti I Vzajemni skladi (leva os) I Dolgoročno vezane (leva os) Dolgoročno vezane (desna os) 1000 800 600 400 200 0 -200 -400 -600 I Ostale vloge (leva os) - Vloge skupaj (desna os) Vzajemni skladi (desna os) 100 80 60 40 £ 20 ™ ro C 0 ^ TJ OJ S -20 -40 -60 ssssssss I ¥ > t i ¥ > jš Vir: ECB, preračuni UMAR Vir: BS, preračuni UMAR. 30 25 20 10 5 0 26 Ekonomsko ogledalo, november 2009 Tekoča gospodarska gibanja Izrazito nelikvidne so obveznice, ki predstavljajo več kot polovico celotne tržne kapitalizacije na Ljubljanski borzi, a njihov mesečni promet ni dosegel niti 10 % celotne vrednosti prometa. Nizka likvidnost je najverjetneje tudi posledica dejstva, da so pomemben lastnik zadnjih izdaj obveznic tujci in se z njimi trguje tudi preko EuroMTS-a. Obseg tržne kapitalizacije vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, se je tudi oktobra nekoliko okrepil, vendar je tokratna rast posledica rasti tržne kapitalizacije delnic (1,3 %) in tudi obveznic (0,7 %). Po dveh mesecih rasti se je novembra vrednost osrednjega indeksa na Ljubljanski borzi znižala (za 4,6 %), kar je drugi največji upad letos, medtem ko se je vrednost indeksov na drugih pomembnejših kapitalskih trgih pretežno zviševala. Indeks MSCI World, merjen v evrih, ki prikazuje gibanja na razvitejših kapitalskih trgih, je tako v tem obdobju beležil 2,1-odstotno rast. Slika 40: Gibanje borznega indeksa SBI20 in ostalih pomembnejših indeksov -FTSE -DOW -DAX -SBI20 Vir : Finance.yahoo.com, www.mscibarra.com, Lbo. Javne finance V prvih desetih mesecih letos je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 7,5 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani. Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost19 so vplačila znašala 10,9 mrd EUR. Kljub precejšnjemu izkazanemu povečanju prihodkov oktobra v primerjavi s septembrom ostajajo prihodki v obdobju prvih desetih mesecev v primerjavi z enakim obdobjem lani na ravni 92,5 %, kar je približno enako kot v obdobju zadnjih dveh mesecev. Oktobrsko povečanje je posledica poračuna davka na dodano vrednost, manjših poračunov dohodnine in vplačila zaostale trošarine iz meseca septembra. Pešanje rasti javnofinančnih prihodkov se je nadaljevalo pri večini davkov in prispevkov. Na medletni ravni so bili v prvih desetih mesecih letos večji le prihodki od trošarin (17,1 %) 19 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar - oktober 2009, Uprava za javne prihodke in prihodki od prispevkov za socialno varnost (1,7 %), vsi ostali davki pa so se zmanjšali. Vlada je namreč letos povečala trošarinske dajatve na vse trošarinske izdelke, kar povečuje prihodke od trošarin. Prispevki za socialno varnost sledijo gibanju mase plač, njihova rast pa se še nadalje upočasnjuje. Prihodki od dohodnine so bili v prvih desetih mesecih medletno nižji za 4,0 %, predvsem zaradi izdatnejših vračil dohodnine po dohodninskih odločbah za lani, ki so v desetih mesecih dosegli 89 mio EUR (lani 62,6 mio EUR). Na nižje prihodke od dohodnine vplivajo tudi precej manjši prilivi iz davkov od dohodkov od dejavnosti (-24,1 %) in od dohodkov od prodaje kapitala (-64,1 %), upočasnjuje pa se tudi rast prihodkov od davka iz zaposlitve (2,9 %). Akontacije davka od dohodka pravnih oseb so se oktobra glede na september sicer nekoliko okrepila, vendar so v prvih desetih mesecih dosegle le dobro polovico (53,9 %) lanske vrednosti, saj lahko davčni zavezanci uveljavijo dokazane slabše rezultate tekočega poslovanja in letošnjo (nižjo) zakonsko davčno stopnjo (21,0 %). Gibanje prihodkov iz davka na dodano vrednost se je oktobra še nekoliko poslabšalo, v prvih desetih mesecih leta so bili prihodki iz tega davka medletno nižji za 11,2 % (v devetih mesecih za 10,8 %). Slika 41:Davki in prispevki za socialno varnost 1500 1400 1300 RU 1200 E o m V 1100 1000 900 Vir: UJP, Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju, preračuni UMAR. V prvih osmih mesecih letos so po podatkih konsolidirane bilance20 MF javnofinančni prihodki znašali 9,3 mrd EUR, odhodki pa 10,5 mrd EUR. Prihodki so bili v prvih osmih mesecih medletno nižji za 6,5 %, medtem ko so bili lani večji za 11,4 %. Medletna rast odhodkov pa je bila v osmih mesecih kar 10-odstotna, kar je več kot lani (8,2 %). Zmanjševanje javnofinančnih prihodkov ob hkratnem znatnem povečevanju javnofinančnih odhodkov kaže na letošnje precejšnje neravnotežje javnih financ, ki se je avgusta še nekoliko poslabšalo. Po osmih mesecih 20 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. Ekonomsko ogledalo, november 2009 27 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2008 2009 v mio EUR v % BDP rast v % I-VIII 09 v mio EUR VIII 09/ VIII 08 I-VIII09/ I-VIII 08 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 15.335,0 41,3 9,5 9.293,6 -3,5 -6,5 -Davčni prihodki 13.937,2 37,5 9,2 8.505,4 2,0 -6,9 -Davki na dohodek in dobiček 3.442,1 9,3 18,0 1.849,9 -8,9 -21,5 -Prispevki za socialno varnost 5.095,0 13,7 10,8 3.408,0 0,6 3,3 -Domači davki na blago in storitve 4.805,3 12,9 6,8 3.033,6 17,6 -1,9 -Prejeta sredstva iz EU 365,4 1,0 5,0 302,1 -65,8 29,5 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 15.434,7 41,6 10,9 10.454,1 7,1 10,0 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.580,6 9,6 9,3 2.610,1 8,6 13,1 -Izdatki za blago in storitve 2.525,9 6,8 14,2 1.588,3 14,5 5,4 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.616,2 15,1 10,3 4.039,9 7,0 10,4 -Investicijski odhodki 1.252,0 3,4 10,7 601,2 3,7 11,2 -Investicijski transferi 458,0 1,2 37,0 199,7 -26,0 30,7 -Plačila sredstev v proračun EU 427,9 1,2 20,2 290,4 33,1 12,0 Vir: MF, Bilten javnih financ. je konsolidirana bilanca javnega financiranja izkazala primanjkljaj v višini 1.161 mio EUR. V ekonomski strukturi odhodkov so se v enakem obdobju medletno najbolj povečali odhodki za investicije in investicijske transferje (15,5 %) ter odhodki za plače in druge izdatke zaposlenim (13,1 %). Slednji se sicer nekoliko upočasnjujejo, so pa posledica uveljavljanja plačne reforme in rasti števila zaposlenih. Znatna je tudi rast transferov posameznikom in gospodinjstvom (10,4 %), kjer se iz meseca v mesec krepi rast izdatkov za transfere brezposelnim (81,1 %) zaradi poslabšanih razmer na trgu dela. Po februarski valorizaciji pokojnin je bila rast izdatkov za pokojnine v prvih osmih mesecih 9,2-odstotna. Rast izdatkov za blago in storitve je znašala 5,4 % in se je po upočasnitvi v prejšnjih dveh mesecih avgusta nekoliko okrepila. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih osmih mesecih dosegel 1.031 mio EUR. Primanjkljaj je po osmih mesecih izkazala tudi zdravstvena blagajna (80,0 mio EUR). Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je v osmih mesecih znašal 946 mio EUR, s čimer je bila bilanca približno izravnana. Negativna je bila v prvih osmih mesecih tudi skupna bilanca občinskih proračunov, ki je izkazala že 51,0 mio EUR primanjkljaja. Povračila EU sredstev v državni proračun so bila novembra zelo visoka in predstavljajo kar 29,0 % vseh povračil sredstev v letošnjem letu, plačil v EU proračun pa je bilo za dobrih 100 mio EUR manj, kar je izboljšalo neto položaj, kije bil ponovno Slika 42: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki ■ Prihodki 2008 «Prihodki 2009 «Odhodki 2008 «Odhodki 2009 1500 Slika 43: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Kohezijska politika Notranje politike Predpristopna sredstva EU Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2009 Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2008 Skupaj prejeta sredstva v letu 2009 (jan-nov) Skupaj prejeta sredstva v letu 2008 (jan-dec) Vir: MF, preračuni UMAR. 200 300 V mio EUR Vir: MF 400 1000 500 0 0 500 28 Ekonomsko ogledalo, november 2009 Tekoča gospodarska gibanja pozitiven v višini 62 mio EUR. Črpanje je bilo visoko na področju skupne kmetijske politike iz programa razvoja podeželja. Visoka povračila so bila izvedena na področju kohezijske politike v višini 25 mio EUR, od tega slabih 19 mio EUR iz naslova operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture. Najvišja do sedaj pa so bila črpanja iz strukturne politike v višini 62,5 mio EUR, od tega slabih 60 mio EUR iz naslova operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov infrastrukture, kar je predstavljalo več kot 50 % celotnih povračil sredstev iz strukturne politike v letošnjem letu. Plačila v proračun EU so novembra znašala 33,4 mio EUR. Okvir 7: Državni proračun za leti 2010 in 2011 Primanjkljaj državnega proračuna bo v letu 2010 znašal 5,0 % BDP. Po sprejetem državnem proračunu za leto 2010 bodo prihodki državnega proračuna znašali 8,6 mrd EUR, odhodki pa 10,5 mrd EUR. Proračunski primanjkljaj bo znašal 1,8 mrd EUR, kar je merjeno z deležem v bruto domačem proizvodu (5,0 % BDP) približno toliko kot po rebalansu državnega proračuna za leto 2009. V primerjavi s prihodki po rebalansu državnega proračuna za leto 2009 bodo prihodki prihodnje leto višji za 9,2 %. Domači proračunski viri se bodo povečali za 5,4 %, prejeta sredstva iz EU proračuna pa precej hitreje, in sicer kar za 41,8 %. V letu 2010 bo k rasti prihodkov državnega proračuna iz domačih proračunskih virov največ prispevala predvidena rast domačih davkov na blago in storitve, kjer bodo prihodki od davka na dodano vrednost sledili sicer zelo skromni rasti domače potrošnje, nekoliko bolj pa se bodo povečali prihodki od trošarin, na kar bo vplival dvig trošarinskih stopenj sredi leta 2009. Skromen prispevek k rasti bodo od obveznih dajatev prispevali še prihodki od prispevkov za socialno varnost in v skupnem seštevku še nekateri drugi davki. Prihodki davka na dohodek pravnih oseb se bodo oblikovali z akontacijami po nižji davčni stopnji (20 %), manjši kot leto prej pa bodo tudi poračuni tega davka. Prihodki od dohodnine v državnem proračunu se bodo glede na leto prej zmanjšali, ker se povečujejo dohodninski prihodki, odstopljeni občinam. K rasti prihodkov državnega proračuna bodo prispevali še nedavčni prihodki, zlasti predvideni prihodki iz udeležbe na dobičku podjetij, nekatere takse ter globe in drugi nedavčni prihodki. V sprejetem državnem proračunu so tako kot za leto 2009 tudi za leto 2010 zelo visoko postavljeni cilji glede črpanja evropskih sredstev. Odhodki sprejetega državnega proračuna za leto 2010 se bodo v primerjavi z rebalansom proračuna za preteklo leto povišali za 7,3 %. Odhodki, financirani iz domačih virov, se bodo v letu 2010 ohranili približno na ravni preteklega leta, znatno pa se bodo povečali odhodki, financirani iz evropskih sredstev. V ekonomski klasifikaciji odhodkov državnega proračuna bodo v letu 2010 k rasti proračunskih odhodkov najbolj prispevali investicijski odhodki in investicijski transferi (4,5 o. t.), nadalje izdatki za plačila domačih in tujih obresti (za 1,6 o. t.), kar je povezano z zadolževanjem državnega proračuna ter odhodki za transfere posameznikom in gospodinjstvom (0,9 o. t.). Manjše povišanje bodo beležili tudi odhodki državnega proračuna za plače, prispevke in druge izdatke zaposlenih v državnih organih (0,3 o. t.), za izdatke za blago in storitve (0,2 o. t.) ter za transfere v ZPIZ (0,2 o. t.). Glede na odhodke po rebalansu državnega proračuna za leto 2009 se bodo zmanjšali le odhodki za subvencije, nekatere druge transfere in plačila v evropski proračun. Transferi javnim zavodom se bodo ohranili na enaki nominalni ravni kot leto poprej. Odhodki državnih proračunov že upoštevajo določila interventnega zakona, ki je bil sprejet hkrati z državnima proračunoma, po katerem se bodo pokojnine, plače javnih uslužbencev in socialni transferji uskladili le za polovico rasti, določene z zakonom. Proračuna za leti 2010 in 2011 sta sestavljena po pristopu k rezultatom usmerjenega proračuna, ki pomeni jasno definiranje ciljev in namenov porabe proračunskih sredstev. V ta namen so odhodki državnega proračuna razdeljeni po programski strukturi, ki je hkrati povezana z razvojnimi politikami in razvojnimi prioritetami. Po programski strukturi bodo v letu 2010 k rasti proračunskih odhodkov največ prispevali programi prometa in prometne infrastrukture (2,5 o. t.), servisiranje javnega dolga (1,9 o. t.) ter programi socialnega in zdravstvenega zavarovanja (1,7 o. t.). Pomemben prispevek k rasti odhodkov proračuna je predviden še pri trgu dela, pri visokem šolstvu in znanosti (vsak za 0,7 o. t.). Prispevki k rasti odhodkov od drugih programov so majhni, nekoliko pa se bodo zmanjšali odhodki za institucije političnega sistema, za upravljanje sistemov javne uprave in institucij pravne države. Prihodki državnega proračuna za leto 2011 so predvideni v višini 8,8 mrd EUR in so za 2,0 % večji kot leto prej, odhodki pa v višini 10,4 mrd EUR, kar je za odstotek manj kot v letu 2010. Primanjkljaj državnega proračuna je za leto 2011 predviden na 1,6 mrd EUR oz. na 4,1 % ocenjenega bruto domačega proizvoda, kar je za 0,9 o. t. BDP manj kot v letu 2010. Tabela 9: Prihodki, odhodki in saldo državnega proračuna, 2007-2011 zneski v milj. EUR 2007 2008 2009 rebalans II 2010 2011 SKUPAJ PRIHODKI 7.799 8.535 7.920 8.648 8.822 -delež v BDP 22,6 23,0 22,1 23,8 23,2 SKUPAJ ODHODKI 7.762 8.470 9.759 10.474 10.376 -delež v BDP 22,5 22,8 27,2 28,8 27,3 PRIMANJKLJAJ/ PRESEŽEK 37 65 -1.839 -1.826 -1.554 -delež v BDP 0,1 0,2 -5,1 -5,0 -4,1 Vir: MF, Bilten javnih financ, Državni proračun za leto 2010 in 2011, preračuni UMAR._ izbrane teme 30 Ekonomsko ogledalo, november 2009 Izbrane teme Ekonomsko ogledalo, november 2009 31 Izbrane teme Kmetijska proizvodnja v letu 2008 Kmetijska proizvodnja v posameznem koledarskem letu je razvidna iz ekonomskih računov za kmetijstvo, ki so vir podrobnejših, preglednih in celovitih informacij o širšem stanju v tej dejavnosti. Ti računi so tudi satelitski računi nacionalnih računov. To pomeni, da so vse njune kategorije kljub nekaterim metodološkim razlikam med seboj neposredno primerljive21. Račune za Slovenijo pripravlja SURS, objavljeni so končni rezultati za leto 2008 in iz njih smo podrobneje proučili zadnje spremembe v obsegu in strukturi kmetijske proizvodnje22. Rezultate smo zaradi enotne evropske metodologije lahko primerjali z rezultati za ostale države članice EU. Po ekonomskih računih za kmetijstvo se je skupni obseg kmetijske proizvodnje v letu 2008 rahlo znižal. Potem ko je 21 Med ekonomskimi računi za kmetijstvo (ang. Economic Accounts for Agriculture - EAA) in nacionalnimi računi (ang. National Accounts - NA) so pomembne predvsem štiri metodološke razlike: zajetje proizvodnih enot (v EAA so poleg podjetij in zadrug zajete le vse evropsko primerljive družinske kmetije, v NA pa tudi pridelava v vrtovih in reja živali za lastne potrebe), merjenje inputov in outputov (v EAA je vključena tudi vsa vmesna poraba proizvoda, ki je porabljena znotraj enakega gospodarstva v drugi dejavnosti, po NA pa ne), merjenje nedokončane proizvodnje (rastlinska pridelava z nedokončanim proizvodnim ciklom koncem leta v EAA ni obravnavana kot nedokončana proizvodnja, v NA pa je) in obravnavanje uvoza živali (v EAA se ves uvoz živali obravnava kot sprememba zalog in se odšteva od vrednosti prodaje, v NA pa se uvoz živali za osnovno čredo označuje kot nabava v računu kapitala). 22 Obseg proizvodnje smo izračunavali iz objavljenih podatkov o njeni vrednosti v tekočih cenah in v cenah preteklega leta. bil v letu 2007 v primerjavi z letom prej višji za 3,7 %, se je lani znižal za 0,9 %. V obdobju po letu 2000 je precej nihal, nižji kot lani pa je bil le v treh vremensko neugodnih letih 2001, 2003 in 2006. V letih 2004 in 2005, ko so bili pogoji za pridelavo razmeroma dobri, je bila proizvodnja precej višja. Lani se je obseg rastlinske pridelave znižal za 1,6 %, obseg prireje v živinoreji pa za 0,1 %. S tem se je delež rastlinske pridelave v skupni kmetijski proizvodnji znižal s 53,6 % na 48,3 %, delež živinoreje pa zvišal s 44,7 % na 49,8 %. Delež kmetijskih storitev je kljub porastu ostal razmeroma skromen, manj kot 2-odstoten. K skupnemu znižanju obsega kmetijske proizvodnje sta največ prispevala sadjarstvo in vinogradništvo. Njuni letini sta bili precej slabi zaradi spomladanske pozebe in poletnih neurij s točo. Pri večini poljščin, razen pri oljnicah, povprečni pridelki na enoto površine sicer niso odstopali od običajnih, vendar je bilo ponekod zasajenih manj površin, na primer pri stročnicah, korenovkah in gomoljnicah. V zelenjadarstvu se je pridelek po treh letih zniževa nja precej zvišal (za 20,6 %; pri tem v celotni skupini z okrasnimi rastlinami manj), kar je predvsem s stališča naše nizke stopnje samooskrbe zelo dobrodošlo, čeprav je kljub temu dosegel le svojo raven iz leta 200623 V živinoreji je bila sprememba manjša, kar je zaradi neodvisnosti od vremenskih razmer in daljšega proizvodnega cikla običajno, a se je obseg tudi tu nekoliko znižal. Pri tem je 23 Več o problematiki nizke samooskrbe v Ekonomsko ogledalo - oktober 2009, str. 36 - 38 Tabela 10: Spremembe kmetijske proizvodnje v obdobju 2000-2008 Struktura v 2008, v % Obseg proizvodnje, letne rasti, v % 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Rastlinska pridelava 48,3 0,5 -11,6 29,6 -25,4 46,7 -2,5 -12,6 3,9 -1,6 V tem: Žita 7,3 4,7 1,1 21,1 -33,9 42,7 -0,6 -13,7 8,8 8,0 Industrijske rastline 3,8 -25,2 -17,7 28,4 -18,0 17,3 16,0 -1,4 -29,1 -7,0 Krmne rastline 9,2 -16,1 -1,6 26,1 -29,3 49,8 11,2 -21,0 12,6 2,4 Zelenjadnice in okrasne rastline 6,9 -10,3 -10,4 19,0 -20,5 59,6 2,6 -12,2 -15,5 11,7 Krompir 2,1 3,9 -17,7 14,1 -34,6 50,6 -16,1 -20,1 28,0 -23,0 Sadje 9,2 26,4 -30,3 32,0 -21,4 35,8 -16,8 1,5 1,2 -12,3 Vino 9,9 32,3 -15,8 57,5 -19,0 51,1 -20,1 -9,4 8,9 -7,8 Živinoreja 49,8 1,8 2,2 1,0 -0,7 -3,3 -0,6 -2,0 4,3 -0,1 Živina 28,8 0,9 3,4 -2,1 2,8 -3,9 -1,7 -2,6 3,4 0,0 V tem: Govedo 11,5 4,0 -1,7 -2,5 1,8 -3,3 -2,3 -4,7 4,2 4,3 Prašiči 7,9 -7,6 9,4 1,6 1,9 -2,9 -6,8 4,9 -6,4 -6,5 Perutnina 8,4 2,7 8,2 -9,0 6,3 -6,9 4,1 -9,4 19,6 0,4 Živalski proizvodi 20,9 3,4 0,4 6,2 -5,6 -2,4 1,1 -1,1 5,6 -0,4 Mleko 17,3 2,1 0,6 7,7 -3,7 -2,9 1,8 -2,5 3,8 -1,9 Jajca 2,7 -0,1 -4,1 -5,9 -18,6 -9,3 -2,7 5,9 23,8 12,3 Proizvodnja kmet. proizvodov skupaj 98,1 1,2 -4,3 13,6 -13,1 19,5 -1,6 -7,5 4,1 -1,0 Kmetijske storitve 1,9 -11,7 -3,5 0,0 0,0 3,4 8,8 0,0 -14,0 4,8 Kmetijska proizvodnja skupaj 100,0 1,0 -4,3 13,4 -12,9 19,2 -1,5 -7,3 3,7 -0,9 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. 32 Ekonomsko ogledalo, november 2009 Izbrane teme pri živini ostal skupno nespremenjen, znižal pa se je pri živalskih proizvodih zaradi nižje prireje mleka. V povprečju EU-27 in v veliki večini držav članic se je obseg kmetijske proizvodnje v letu 2008 povečal. V povprečju se je zvišal za 2,8 %, rasti pa so bile precej višje od povprečja predvsem v novejših državah članicah, kjer sicer v kmetijski dejavnosti dosegajo nizko produktivnost. Proizvodnja se je zvišala tudi v vseh treh sosednjih državah članicah: v Italiji za 1,9 %, v Avstriji za 4,7 %, na Madžarskem pa po slabši letini v letu prej kar za 27,6 %. V Avstriji, ki ima s Slovenijo primerljive naravne razmere za kmetijsko pridelavo in tudi približno enako strukturo proizvodnje (v letu 2008 v skupnem obsegu okoli 47 % rastlinske pridelave, v Sloveniji za približno 1 o. t. več), je bila rastlinska pridelava po 5,3-odstotni rasti v letu prej višja za 9,2 %, medtem ko se je v Sloveniji po 3,9-odstotni rasti v letu prej znižala za 1,6 %. Večje znižanje rastlinske pridelave kot v Sloveniji je bilo le v treh severnih državah članicah: Estoniji, Finski in Švedski (celotna kmetijska proizvodnja se je znižala tudi v Veliki Britaniji, na Irskem in v Belgiji, a tam zaradi znižanja v živinoreji). Za Slovenijo so tudi sicer značilna precejšnja letna nihanja rastlinske pridelave. To kaže na razmeroma visoko odvisnost slovenskega kmetijstva od vremenskih razmer24. Z večjo zaščito in namakanjem kmetijskih površin bi proizvodnjo precej bolj stabilizirali, dosegali višje pridelke, višjo kakovost in s tem tudi višjo dodano vrednost. Slika 44: Rast obsega kmetijske proizvodnje v EU-27 v letu 2008 Velika Britanija Švedska Finska Estonija Irska Belgija SLOVENIJA Španija Grčija Italija Portugalska Nizozemska Luksemburg Francija Latvija EU 27 Nemčija Danska Avstrija Malta Litva Poljska Romunija Češka Slovaška Madžarska Bolgarija -10 -5 0 5 10 15 20 25 30 35 Rast v % Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. 1 24 V Sloveniji je namakanih manj kot 1 % njiv in okoli 20 % intenzivnih sadovnjakov. V zaščitenem prostoru je manj kot 10 % površin tržnega vrtnarstva. statistična priloga 34 Ekonomsko ogledalo, november 2009 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, november 2009 35 Statistična priloga Pomembnejši kazalci 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Jesenska napoved 2009 ocena napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,3 4,5 5,8 6,8 3,5 -7,3 0,9 2,5 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 27.162 28.750 31.055 34.568 37.135 35.870 36.386 38.058 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 13.599 14.369 15.467 17.123 18.367 17.657 17.866 18.647 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 18.700 19.600 20.700 22.200 23.100 - - - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 86,4 87,4 87,6 89,2 92,1 - - - Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 26.760 28.506 30.683 33.854 36.278 35.244 35.527 37.004 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 26.716 28.362 30.467 33.627 35.993 35.065 35.441 36.783 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,3 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1 10,6 10,9 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,3 6,5 6,0 4,9 4,4 5,7 6,7 7,3 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,0 4,7 4,2 3,7 0,7 -5,0 2,5 3,4 Inflacija2, povprečje leta 3,6 2,5 2,5 3,6 5,7 1,0 1,5 2,5 Inflacija2 , konec leta 3,2 2,3 2,8 5,6 2,1 1,9 2,0 2,7 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,4 10,6 12,5 13,7 2,9 -17,9 4,1 6,8 Izvoz proizvodov 12,8 10,3 13,4 13,8 0,0 -19,0 3,6 6,5 Izvoz storitev 10,9 12,0 8,6 13,2 16,2 -13,5 6,1 7,8 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 13,3 6,6 12,2 16,3 2,9 -19,8 1,8 4,9 Uvoz proizvodov 14,6 6,8 12,7 15,8 2,6 -21,9 1,3 4,8 Uvoz storitev 5,6 5,5 8,8 19,7 4,9 -6,1 4,4 5,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -720 -498 -771 -1.646 -2.287 -82 10 29 - delež v primerjavi z BDP, v % -2,6 -1,7 -2,5 -4,8 -6,2 -0,2 0,0 0,1 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 15.343 20.496 24.067 34.752 38.997 40.1294 - - delež v primerjavi z BDP, v % 56,7 71,4 77,6 100,8 105,0 - - - Razmerje USD za 1 EUR 1,24 1,24 1,25 1,37 1,47 1,38 1,43 1,43 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,7 2,6 2,9 6,7 2,0 -2,0 0,0 1,0 - delež v BDP, v %* 55,0 54,2 52,8 52,7 52,7 53,7 53,8 53,2 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 3,4 4,0 0,7 6,2 3,2 -1,5 0,0 - delež v BDP, v %* 18,9 19,0 18,8 17,3 18,1 20,1 19,7 19,4 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 5,6 3,7 9,9 11,7 7,7 -21,0 -2,0 3,0 - delež v BDP, v %* 24,9 25,5 26,5 27,7 28,9 23,7 23,2 23,3 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat - New Cronos; ocena, preračuni in napovedi UMAR. Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Stanje konec septembra 2009; *deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64). Ekonomsko ogledalo, november 2009 36 Statistična priloga Proizvodnja 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 2008 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 1 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 5,7 7,2 2,5 7,5 5,3 6,4 8,4 3,3 -7,7 -18,7 -24,2 -17,7 3,8 11,0 3,0 1,3 5,2 B Rudarstvo 7,5 5,5 5,5 8,1 -7,3 13,8 3,5 7,1 -1,2 -6,1 -13,8 6,2 -7,2 -0,9 -5,9 -16,4 23,1 C Predelovalne dejavnosti 6,2 8,5 2,6 8,2 7,2 6,9 8,7 3,7 -8,4 -20,3 -25,4 -18,6 4,7 12,7 4,4 4,0 5,8 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -1,0 -11,1 2,1 -5,0 -15,9 -2,3 8,2 -1,1 4,5 -3,6 -9,1 -10,2 -8,2 -10,9 -14,4 -21,5 -6,3 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 15,7 18,5 15,7 16,2 0,2 32,5 17,0 15,7 4,2 -19,2 -19,0 -24,6 2,3 7,3 6,2 -14,3 39,4 Stavbe 17,1 14,3 11,5 7,3 4,2 37,8 7,3 11,5 -2,0 -20,8 -21,8 -27,6 -8,7 0,5 18,4 -5,4 56,3 Gradbeni inženirski objekti 14,6 21,9 18,9 23,3 -2,6 28,0 24,3 18,6 8,9 -17,6 -17,2 -22,6 10,5 11,7 -2,3 -21,0 23,9 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 9,8 13,4 18,4 30,2 19,1 26,7 23,5 7,7 17,2 -12,7 -7,6 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 3,9 6,8 -2,3 5,8 -3,7 -5,3 -2,9 2,9 -3,6 -24,1 -26,0 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 6,3 9,7 10,1 12,3 11,8 15,7 13,1 10,5 2,3 -10,2 -15,8 -16,2 13,4 16,8 11,7 7,0 18,1 Realni prihodek v trgovini na drobno 2,7 6,1 12,2 7,8 9,6 14,0 15,5 12,7 7,2 -5,6 -11,9 -14,3 12,8 11,0 9,5 8,5 12,8 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 17,8 19,2 6,2 24,8 17,9 22,0 9,6 5,6 -9,9 -24,0 -28,0 -23,5 16,0 32,7 17,7 3,4 34,7 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 10,5 16,1 17,1 15,1 15,2 20,7 23,9 20,9 4,8 -16,4 -23,8 -26,7 13,2 19,5 19,2 7,5 21,6 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 2,0 7,0 1,8 6,8 5,5 4,2 1,0 1,8 0,6 -3,3 -3,8 1,7 3,6 4,6 8,3 4,0 2,9 Domači gostje, prenočitve 1,9 4,9 5,2 2,3 5,5 4,8 4,6 4,7 7,2 5,2 2,3 11,7 -3,7 4,2 2,6 9,6 12,1 Tuji gostje, prenočitve 2,0 8,4 -0,5 9,8 5,5 3,6 -1,3 0,1 -4,8 -11,0 -7,9 -4,7 7,8 4,8 13,7 -0,9 -2,6 Prihodek v gostinstvu 6,7 2,3 -2,8 4,0 2,9 -1,8 -1,6 -3,1 -4,4 -9,5 -12,8 -11,7 2,8 2,8 2,6 3,2 -2,5 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 106,7 492,2 529,9 120,8 160,3 117,9 125,6 134,1 152,3 105,4 105,9 109,0 40,7 46,2 53,1 61,0 38,5 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 10 13 1 13 11 10 7 3 -16 -25 -24 -20 12 12 10 11 11 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 10 12 -5 12 10 7 1 -6 -23 -29 -26 -22 11 11 9 10 9 v gradbeništvu 4 17 3 15 13 14 11 4 -17 -42 -52 -53 12 12 9 17 12 v storitvenih dejavnostih 27 29 22 30 26 30 27 25 7 -14 -18 -11 27 27 23 28 28 v trgovini na drobno 22 27 23 29 30 29 29 26 9 -16 -17 -12 34 28 30 31 26 potrošnikov -14 -11 -20 -10 -18 -20 -16 -16 -28 -40 -31 -23 -16 -17 -19 -17 -23 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. Ekonomsko ogledalo, november 2009 37 Statistična priloga 2008 2009 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12,9 1,7 14,8 3,8 6,8 2,0 -2,0 9,3 0,5 -11,7 -13,2 -17,9 -21,7 -16,5 -29,3 -21,9 -21,3 -20,2 -16,8 -16,1 - - 18,8 3,6 9,5 -4,4 5,6 34,4 -19,2 14,4 -1,0 -14,7 18,8 -6,0 -3,1 -8,9 -21,7 -10,3 -8,1 4,2 12,9 2,7 - - 13,6 2,0 15,6 4,2 6,7 1,7 -1,2 9,8 0,8 -12,5 -15,4 -19,4 -23,8 -17,7 -30,8 -23,2 -22,1 -21,3 -18,2 -16,4 - - 1,2 -1,2 8,1 4,2 12,2 0,2 -5,5 1,9 1,0 4,7 7,5 -5,6 -1,9 -3,2 -9,9 -5,3 -11,8 -10,1 -8,0 -12,5 - - 40,5 21,4 22,8 13,8 15,4 15,9 8,6 22,4 15,1 -2,3 -3,6 -26,9 -22,7 -9,7 -20,4 -20,8 -15,9 -20,8 -19,5 -32,2 - - 44,8 18,6 10,5 3,1 8,9 0,2 10,7 24,2 12,0 -11,5 -6,9 -32,7 -17,3 -12,7 -18,0 -23,5 -23,4 -23,2 -26,8 -31,9 - - 36,8 23,8 32,4 21,7 20,4 28,0 7,0 21,3 17,0 5,4 -0,6 -20,3 -27,5 -7,3 -22,0 -19,1 -10,7 -19,4 -14,1 -32,3 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 23,8 7,2 17,4 11,8 10,3 12,6 5,8 12,8 2,8 1,0 3,1 -6,2 -15,6 -8,8 -16,9 -17,4 -13,1 -15,1 -15,0 -18,4 - - 23,8 7,0 16,2 19,1 11,4 13,4 10,8 13,8 7,3 7,0 7,1 2,3 -13,4 -5,4 -9,9 -15,3 -10,3 -12,1 -13,7 -17,2 -13,4 - 26,3 9,4 22,0 -1,1 9,0 12,3 -7,4 10,6 -7,4 -12,5 -10,1 -27,6 -24,5 -20,5 -34,7 -25,7 -23,1 -25,5 -20,4 -24,6 -14,8 - 30,1 12,3 31,9 20,6 19,2 22,9 11,2 28,0 11,6 2,1 0,5 -16,9 -19,3 -13,3 -24,9 -25,3 -21,0 -27,5 -25,2 -27,3 - - 9,0 0,5 -8,5 14,0 -2,4 3,6 3,2 -3,2 -2,1 -4,4 8,7 3,6 -6,1 -6,9 3,6 -11,4 -1,8 -0,8 4,9 0,2 0,0 - 11,7 -8,5 8,5 10,5 -2,1 1,1 8,9 3,9 6,0 4,4 11,0 9,6 -1,5 10,7 4,3 -2,2 4,4 13,3 12,3 7,7 3,0 - 5,6 8,9 -18,3 16,2 -2,6 5,3 -0,2 -6,8 -7,4 -11,9 6,5 -0,6 -12,5 -20,5 3,0 -16,9 -6,3 -10,3 0,1 -4,1 -2,0 - 3,6 -5,7 -2,5 2,9 -5,0 -3,3 -3,8 -2,1 -1,1 -4,3 -7,6 -7,4 -12,1 -9,1 -11,7 -13,2 -13,2 -12,0 -9,5 -13,7 - 39,3 40,0 42,6 43,0 39,9 44,5 42,2 47,4 49,0 45,3 58,1 32,9 32,6 39,9 36,3 35,5 34,1 35,9 33,8 39,2 - - 10 10 10 7 5 4 4 2 -5 -20 -23 -24 -24 -26 -26 -23 -22 -22 -21 -18 -20 -19 6 6 4 1 -2 -4 -5 -8 -13 -27 -29 -30 -29 -29 -28 -26 -25 -25 -22 -19 -18 -17 12 17 13 11 8 7 1 3 -4 -17 -30 -38 -40 -47 -54 -49 -54 -50 -56 -54 -54 -47 31 31 30 26 24 24 27 24 19 4 -3 -9 -14 -19 -23 -17 -14 -13 -12 -8 -8 -9 28 32 29 30 27 29 25 24 25 4 -3 -14 -14 -20 -17 -17 -18 -16 -10 -10 -11 -12 -20 -16 -12 -18 -19 -18 -19 -12 -17 -33 -35 -44 -38 -37 -41 -29 -23 -26 -27 -16 -26 -24 Ekonomsko ogledalo, november 2009 38 Statistična priloga Trg dela 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 910,7 925,3 942,5 924,6 934,2 937,7 940,9 942,2 949,2 945,9 945,6 942,6 926,0 934,0 935,8 932,8 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 824,8 854,0 879,3 856,1 865,4 870,8 879,4 881,7 885,1 869,0 861,0 854,3 859,4 864,5 867,4 864,4 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,7 40,4 39,7 39,9 39,2 40,8 39,9 39,2 38,9 37,8 38,0 37,9 39,9 39,3 39,3 39,2 V industriji in gradbeništvu 310,9 321,9 330,4 324,1 326,8 327,1 331,2 333,0 330,4 317,4 309,3 304,0 325,2 327,1 327,9 325,3 - v predelovalnih dejavnostih 221,7 223,6 222,4 223,4 224,2 224,0 224,0 222,3 219,1 209,5 201,4 196,7 223,5 224,4 224,7 223,5 - v gradbeništvu 69,5 78,4 87,9 80,6 82,5 83,2 87,1 90,5 91,1 87,8 87,6 86,9 81,5 82,5 83,1 81,8 V storitvah 476,2 491,6 509,1 492,1 499,4 503,0 508,3 509,4 515,9 513,8 513,7 512,4 494,3 498,1 500,3 499,9 - v javni upravi 50,4 50,3 51,0 50,4 50,6 50,8 51,0 51,1 51,0 51,1 51,5 51,7 50,4 50,5 50,5 50,7 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,0 108,8 111,1 108,2 109,8 110,7 111,0 110,1 112,4 113,2 114,1 113,3 109,1 109,7 109,9 109,7 ZAPOSLENI (C)1 741,6 766,0 789,9 768,6 777,8 781,2 790,3 792,7 795,3 779,7 770,8 762,9 771,6 777,0 779,7 776,7 V podjetjih in organizacijah 675,1 696,1 717,6 697,5 706,2 710,4 718,0 719,8 722,0 709,9 701,9 695,5 700,1 705,2 707,7 705,9 Pri fizičnih osebah 66,5 69,9 72,3 71,1 71,6 70,8 72,2 73,0 73,2 69,8 68,8 67,4 71,5 71,8 72,0 70,8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 83,3 87,9 89,4 87,6 87,6 89,6 89,2 88,9 89,8 89,3 90,3 91,4 87,8 87,5 87,7 87,7 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 85,8 71,3 63,2 68,4 68,8 66,8 61,4 60,5 64,1 76,9 84,6 88,3 66,7 69,5 68,4 68,4 Ženske 47,0 39,1 33,4 38,0 37,3 35,6 32,8 32,1 33,0 38,4 41,6 43,2 36,7 38,0 37,1 36,7 Mladi (do 26. leta) 18,2 11,9 9,1 10,3 11,7 10,3 8,4 7,7 10,0 12,2 13,1 12,8 9,5 12,2 11,6 11,2 Starejši od 50 let 21,8 22,2 21,9 22,1 22,2 22,6 21,9 21,7 21,6 24,1 25,6 26,9 22,0 22,1 22,1 22,3 Brez strokovne izobrazbe 33,7 28,0 25,4 27,0 26,9 26,8 24,6 24,3 25,8 31,2 33,6 34,8 26,7 27,0 26,8 27,1 Brezposelni več kot 1 leto 41,9 36,5 32,3 35,5 35,0 34,0 32,5 31,9 31,0 31,0 30,4 31,1 35,0 35,3 35,0 34,7 Prejemniki nadomestil in pomoči 22,7 16,6 14,4 15,8 14,7 15,0 13,6 13,9 15,1 22,8 27,4 28,6 15,2 14,8 14,5 14,7 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,4 7,7 6,7 7,4 7,4 7,1 6,5 6,4 6,8 8,1 8,9 9,4 7,2 7,4 7,3 7,3 Moški 7,7 6,2 5,6 5,9 6,0 6,0 5,4 5,4 5,8 7,3 8,1 8,5 5,8 6,0 6,0 6,1 Ženske 11,5 9,6 8,1 9,3 9,0 8,6 7,9 7,8 7,9 9,2 10,0 10,4 9,0 9,2 9,0 8,9 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 5,2 21,5 13,7 0,6 6,7 5,7 4,2 1,9 1,9 -0,8 -0,1 -0,1 2,9 8,0 1,8 -3,0 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 18,6 14,7 12,5 2,3 7,2 2,2 1,8 1,9 6,5 3,2 2,6 3,0 1,0 5,3 1,2 0,6 Izgubili delo 63,8 52,5 53,0 12,6 12,9 12,5 10,7 12,5 17,4 24,8 22,5 19,9 4,2 4,5 4,3 4,1 Brezposelni dobili delo 57,4 49,1 41,7 11,3 10,9 12,4 9,7 9,9 9,6 9,5 11,8 14,2 4,4 4,3 4,1 2,5 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 39,2 28,0 26,1 6,2 7,4 6,4 6,3 5,9 7,4 5,2 6,5 3,2 2,7 2,6 2,5 2,2 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 7,8 15,3 24,6 4,3 2,2 6,0 9,5 7,0 2,1 1,9 -4,8 -5,5 0,5 1,7 0,3 0,2 Upokojitve2 20,6 20,7 22,5 5,0 5,9 5,4 4,8 6,3 6,1 5,4 5,3 4,8 2,3 2,2 2,1 1,6 Umrli2 2,4 2,4 2,4 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 24,8 14,4 16,0 4,5 9,9 8,8 3,2 4,4 6,0 4,0 13,1 7,5 6,1 5,5 4,6 -0,3 PROSTA DELOVNA MESTA3 19,0 20,2 20,0 20,4 19,1 21,6 21,1 21,5 15,9 13,4 13,4 14,0 22,8 24,4 18,7 14,2 Od teh za določen čas, v % 75,3 76,5 74,5 77,2 74,4 73,0 74,0 76,5 74,7 74,9 77,9 80,8 76,5 76,4 75,2 69,8 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 48,3 60,2 81,1 63,0 65,8 68,7 79,0 86,3 90,5 91,5 90,2 84,9 63,9 65,6 65,9 66,1 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,3 6,5 8,6 6,8 7,0 7,3 8,4 9,2 9,5 9,7 9,5 9,0 6,9 7,0 7,0 7,1 NOVE ZAPOSLITVE 155,9 160,0 162,7 38,7 41,5 40,9 41,0 42,7 38,1 27,5 27,3 28,2 16,9 18,2 13,6 9,7 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Ekonomsko ogledalo, november 2009 39 Statistična priloga 2008 2009 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 936,6 937,9 938,5 939,1 940,8 942,7 941,4 940,5 944,6 950,7 950,3 946,5 946,2 945,9 945,7 946,1 945,3 945,6 944,1 941,6 942,1 867,3 870,9 874,2 876,6 879,6 882,0 879,9 879,8 885,3 888,1 886,9 880,3 872,2 868,7 866,0 863,2 860,8 859,1 855,6 853,5 853,8 40,7 40,8 40,8 39,9 39,9 39,8 39,3 39,2 39,2 38,9 38,9 38,8 37,8 37,8 37,8 38,0 38,0 38,0 37,9 37,9 37,9 325,8 327,1 328,5 330,0 331,2 332,6 332,5 332,5 333,9 333,7 331,5 325,9 320,1 317,4 314,7 311,8 309,1 307,1 305,3 303,9 302,8 223,7 224,0 224,2 224,1 223,9 224,0 222,7 222,2 222,2 221,3 219,8 216,3 211,8 209,6 207,0 203,6 201,2 199,2 197,8 196,5 195,9 82,1 83,1 84,2 85,8 87,1 88,4 89,7 90,2 91,6 92,2 91,5 89,5 88,3 87,7 87,5 87,8 87,5 87,5 87,2 86,9 86,5 500,9 503,1 504,9 506,8 508,6 509,6 508,1 508,1 512,2 515,5 516,5 515,6 514,4 513,6 513,5 513,5 513,7 514,0 512,4 511,7 513,1 50,9 50,9 50,7 50,9 50,9 51,1 50,9 51,0 51,2 51,1 51,1 50,8 51,2 51,0 51,3 51,4 51,5 51,6 51,7 51,7 51,8 110,3 110,8 111,0 111,2 111,0 110,9 109,7 109,4 111,4 112,0 112,5 112,6 112,8 113,2 113,7 114,0 114,2 114,1 113,0 112,6 114,2 777,9 781,3 784,3 787,6 790,5 792,8 791,1 790,9 796,1 798,5 797,0 790,2 783,0 779,5 776,6 773,3 770,5 768,5 764,5 762,1 762,1 707,8 710,5 713,0 715,8 718,2 720,2 718,5 718,2 722,6 724,6 723,4 718,1 712,6 709,7 707,3 704,3 701,7 699,8 696,5 694,6 695,2 70,2 70,8 71,3 71,8 72,3 72,6 72,7 72,7 73,5 74,0 73,5 72,2 70,4 69,7 69,3 69,0 68,8 68,7 68,0 67,5 66,8 89,4 89,6 89,9 89,1 89,2 89,2 88,8 88,9 89,2 89,6 89,9 90,0 89,2 89,3 89,5 90,0 90,3 90,6 91,1 91,4 91,7 69,2 67,0 64,3 62,4 61,2 60,7 61,6 60,7 59,3 62,6 63,4 66,2 73,9 77,2 79,7 82,8 84,5 86,5 88,5 88,1 88,4 36,9 35,7 34,3 33,5 32,6 32,4 33,0 32,3 31,1 32,7 32,6 33,7 37,2 38,5 39,5 40,8 41,5 42,5 43,5 43,2 43,0 11,1 10,3 9,5 8,8 8,4 8,1 8,1 7,8 7,3 9,8 9,9 10,2 11,7 12,3 12,7 13,2 13,1 13,0 13,0 13,0 12,2 22,8 22,7 22,3 22,0 21,9 21,8 21,9 21,7 21,4 21,4 21,5 21,9 23,6 24,1 24,5 25,1 25,7 26,1 26,6 26,8 27,1 27,6 26,9 25,9 25,0 24,6 24,3 24,3 24,3 24,3 24,9 25,5 27,0 30,1 31,4 32,2 33,0 33,5 34,2 34,7 34,7 35,0 34,7 34,0 33,3 32,7 32,5 32,2 32,1 31,8 31,6 31,4 30,9 30,8 31,2 31,0 30,7 30,4 30,3 30,5 30,7 31,0 31,7 15,6 15,1 14,2 13,7 13,6 13,4 13,9 13,9 13,7 14,1 14,4 16,8 20,9 22,8 24,5 25,9 27,6 28,7 28,9 28,5 28,3 7,4 7,1 6,9 6,6 6,5 6,4 6,5 6,5 6,3 6,6 6,7 7,0 7,8 8,2 8,4 8,8 8,9 9,1 9,4 9,4 9,4 6,2 6,0 5,7 5,5 5,4 5,4 5,4 5,4 5,3 5,6 5,7 6,1 6,9 7,3 7,6 7,9 8,1 8,3 8,5 8,5 8,6 8,9 8,6 8,3 8,1 7,9 7,8 8,0 7,8 7,5 7,9 7,9 8,1 9,0 9,3 9,5 9,8 10,0 10,2 10,5 10,4 10,4 3,8 1,4 0,6 0,6 1,7 2,0 -1,3 -0,9 4,1 6,1 -0,5 -3,8 -0,3 -0,2 -0,2 0,3 -0,7 0,3 -1,5 -2,5 0,6 0,9 0,6 0,7 0,8 0,5 0,5 0,5 0,5 0,9 4,6 1,2 0,8 1,2 1,0 1,1 1,1 0,8 0,8 0,8 0,7 1,5 5,8 3,4 3,3 3,6 3,4 3,6 4,6 3,4 4,5 5,2 5,5 6,6 10,4 6,9 7,5 8,2 7,4 7,0 7,3 5,5 7,2 4,1 4,2 4,1 3,6 3,2 2,9 2,3 3,1 4,5 4,0 3,2 2,4 3,2 2,7 3,6 3,7 4,3 3,9 4,0 4,6 5,5 1,8 2,1 2,5 2,6 2,0 1,7 2,0 1,6 2,3 2,5 2,7 2,2 0,7 1,9 2,5 2,4 2,2 1,9 2,1 1,9 2,8 -0,2 2,4 3,8 4,2 2,8 2,5 2,3 2,9 1,9 1,7 0,1 0,3 0,0 0,5 1,4 -0,6 -1,5 -2,7 -1,2 -1,9 -1,3 2,4 1,4 1,7 1,7 1,6 1,5 1,6 2,2 2,6 2,3 2,0 1,8 2,3 1,6 1,5 1,9 1,7 1,7 1,4 2,4 2,9 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 7,1 1,6 0,0 -0,4 1,7 2,0 -0,8 -0,7 6,0 4,3 2,7 -1,1 1,3 1,7 1,1 3,9 3,7 5,5 2,1 2,7 5,8 22,4 22,8 19,8 21,6 21,6 20,2 19,8 20,1 24,7 19,7 15,7 12,3 13,7 12,2 14,2 12,0 13,9 14,5 14,7 12,3 14,9 71,9 73,0 74,2 72,7 74,4 74,9 76,9 76,8 76,0 74,9 75,6 73,1 72,0 75,0 77,5 77,2 77,8 78,7 80,0 82,0 80,7 65,8 68,3 72,1 76,3 79,1 81,6 83,8 86,7 88,6 90,3 90,4 90,7 90,7 91,2 92,6 92,1 90,6 87,8 86,6 84,7 83,4 7,0 7,3 7,7 8,1 8,4 8,7 8,9 9,2 9,4 9,5 9,5 9,6 9,6 9,6 9,8 9,7 9,6 9,3 9,2 9,0 8,9 14,5 13,0 13,4 15,4 13,1 12,5 12,7 10,4 19,6 17,8 11,4 8,9 10,2 8,1 9,3 10,0 8,8 8,5 8,7 6,8 12,6 Ekonomsko ogledalo, november 2009 40 Statistična priloga Plače in indikatorji konkurenčnosti 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 6 7 8 9 10 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , medletna rast v % Skupaj 4,8 5,9 8,3 5,8 6,7 7,8 8,6 9,9 7,' 5,5 4,6 2,3 5,2 6,9 5,7 4,9 6,6 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 5,6 8,3 9,' 7,0 '',4 '0,3 9,3 '0,8 6,7 ',2 ',6 -0,5 5,4 8,4 9,0 3,6 7,4 B Rudarstvo 4,5 6,4 '3,4 5,3 '2,6 9,4 '3,8 '6,0 '4,8 5,6 2,4 ',6 4,2 6,' 3,3 6,6 8,8 C Predelovalne dejavnosti 5,6 7,0 7,5 7,0 8,6 8,2 9,7 9,3 3,4 0,0 -0,5 0,4 5,2 7,6 7,' 6,2 8,' D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 5,5 6,2 9,5 5,2 9,3 '0,' 9,8 8,8 7,9 7,8 5,' 9,5 2,0 5,0 8,5 '2,' E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 3,7 7,' 7,8 6,8 '0,0 8,3 9,' 9,0 5,2 4,2 3,2 ',2 3,7 7,7 6,' 6,8 8,2 F Gradbeništvo 6,4 6,6 7,5 5,7 6,7 7,7 9,6 9,' 4,3 ',2 ',0 ',6 4,6 8,6 5,4 3,3 6,7 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 5,3 7,6 7,7 7,5 7,5 7,5 9,0 8,8 6,' 4,4 2,3 ',2 6,8 7,9 7,8 6,9 7,' H Promet in skladiščenje 3,6 6,0 8,4 5,7 7,7 8,7 8,5 '0,4 6,6 2,3 2,' 0,5 3,4 6,4 5,3 5,4 6,2 I Gostinstvo 4,' 5,3 8,3 4,6 7,8 9,3 9,6 '0,0 4,9 3,4 ',7 0,6 5,7 5,7 4,9 3,2 7,0 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 3,9 5,7 7,3 5,7 4,6 6,8 7,8 8,7 6,2 3,7 3,' 0,8 6,2 7,6 6,3 3,2 8,' K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 8,6 7,4 6,0 6,2 7,6 8,6 8,8 8,2 0,0 2,0 -3,8 0,3 6,8 8,9 7,7 2,2 '3,8 L Poslovanje z nepremičninami 4,6 7,0 6,0 7,4 5,6 6,8 8,6 5,3 3,6 ',6 0,0 ',8 8,9 8,6 7,7 5,9 5,0 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 4,9 7,0 8,4 7,' 8,9 9,7 8,6 9,' 6,4 4,0 3,3 ',5 6,2 8,0 6,7 6,6 8,3 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 2,5 7,5 9,6 9,4 9,8 8,6 '',4 '0,2 8,0 6,6 2,' -0,2 5,9 8,9 9,7 9,5 9,7 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2,9 5,' '2,2 6,5 6,4 '',' '0,8 '3,2 '3,7 '',5 9,8 2,5 5,7 8,7 4,9 5,9 5,9 P Izobraževanje 4,8 3,9 7,0 3,' 2,4 5,5 5,8 7,7 9,0 6,9 6,' ',2 5,' 4,2 2,6 2,4 2,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2,4 3,' '2,0 4,0 2,' 5,5 4,3 '6,8 2',0 2',4 22,6 5,5 4,3 5,4 3,4 3,2 ',8 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1,3 3,6 5,3 4,0 3,0 2,4 5,8 8,3 5,' 7,0 5,7 2,2 4,4 5,0 3,2 3,7 ',7 S Druge dejavnosti 1,5 3,3 8,2 3,0 5,' 6,6 8,6 8,5 8,8 4,' ',0 0,7 2,9 3,8 2,2 2,9 2,9 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj' nominalno 0,2 0,8 0,5 0,6 ',2 ',2 0,4 -0,3 -0,3 0,3 0,6 0,6 0,5 0,7 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 0,7 2,3 2,8 2,3 3,7 4,5 4,2 2,6 -0,' 0,4 0,0 0,2 2,3 2,5 2,2 2,0 3,6 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 -0,6 2,4 ',0 2,' ',7 ',0 -0,2 3,0 3,4 3,7 2,' 2,' 2,4 ',9 2,' USD za EUR ',256 ',37' ',47' ',374 ',449 ',500 ',562 ',504 ',3'7 ',302 ',362 ',43' ',342 ',372 ',362 ',390 ',423 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene '7 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 200' -2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. Ekonomsko ogledalo, november 2009 41 Statistična priloga 2007 2008 2009 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 7,1 6,5 6,1 9,3 8,0 9,5 7,6 8,8 8,7 9,8 11,2 9,2 3,9 8,6 6,8 4,2 5,3 5,1 4,1 4,7 3,8 0,7 2,4 16,1 10,2 8,3 16,1 6,7 10,3 9,7 7,9 13,5 6,3 12,9 11,3 -0,1 10,2 1,1 -3,3 6,1 2,0 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 -0,7 9,4 20,6 5,2 9,7 13,3 11,8 17,0 12,5 17,3 10,0 20,7 39,0 -4,7 16,0 10,1 5,3 1,7 4,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 -3,5 9,4 8,2 6,0 10,2 8,5 11,3 8,4 9,6 11,0 6,4 10,8 6,7 -1,4 5,7 0,1 -0,5 0,4 -0,4 -1,3 0,1 0,1 -0,6 1,6 9,9 11,8 8,4 10,2 9,3 13,2 9,6 7,8 15,3 8,3 6,2 25,2 2,2 3,2 9,4 6,1 8,1 7,6 5,5 10,3 5,6 2,9 6,7 12,6 8,5 7,2 9,8 8,1 10,7 6,8 9,8 10,5 5,5 11,3 14,0 -1,0 4,8 4,4 3,6 4,6 3,5 1,0 5,2 1,6 1,2 0,9 7,7 5,5 7,5 8,8 6,7 11,9 7,5 9,5 10,0 6,0 11,3 7,3 -1,0 7,2 1,7 -0,6 2,5 0,5 -0,9 3,4 2,9 0,6 1,4 8,5 6,9 6,5 8,8 7,1 10,0 8,0 8,9 9,1 7,0 10,2 8,0 3,9 6,6 6,1 3,5 3,6 1,5 2,9 2,4 1,6 1,5 0,6 8,6 8,2 8,9 8,5 8,6 8,3 7,0 10,2 7,8 13,1 10,2 7,1 7,5 5,2 3,9 2,4 0,6 2,9 2,2 1,1 2,0 -4,8 4,4 8,8 7,5 9,8 10,4 7,9 9,5 10,3 8,9 10,3 9,0 10,7 7,5 2,0 5,4 3,9 3,0 3,2 3,4 0,4 1,3 1,4 0,6 -0,2 -2,6 10,1 3,3 6,4 10,5 8,9 6,1 8,3 7,9 8,1 10,3 7,8 5,5 5,4 6,9 1,8 2,5 3,4 2,5 3,4 2,5 0,0 0,0 8,0 1,8 7,4 7,9 10,6 11,8 6,4 8,5 7,1 6,3 11,4 1,2 -6,3 8,1 3,8 0,6 1,7 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 0,5 -1,7 7,6 3,9 6,3 8,3 5,8 10,1 8,3 7,5 4,7 4,6 6,7 4,5 1,5 5,0 2,9 1,4 0,6 1,3 -0,6 -0,5 1,9 1,4 2,0 10,0 8,3 9,2 10,5 9,3 8,7 7,9 9,2 9,9 7,3 10,3 9,3 1,8 8,8 3,1 4,3 4,7 4,6 2,2 3,3 2,0 1,1 1,3 10,2 9,6 8,7 9,5 7,7 10,8 11,2 12,2 11,1 8,3 11,2 8,4 8,6 7,1 9,1 5,1 5,5 3,2 1,6 1,4 0,0 -0,1 -0,4 6,5 6,9 6,8 14,3 12,0 12,0 10,0 10,4 7,6 18,8 13,3 12,9 16,0 12,3 15,2 8,8 10,7 11,0 10,0 8,4 5,3 -0,3 2,6 2,6 2,2 3,1 7,8 5,6 5,7 5,7 6,1 5,0 10,9 7,3 8,0 9,4 9,6 9,3 4,2 7,3 6,6 6,0 5,7 2,9 -1,7 2,6 1,8 2,6 3,1 7,2 6,1 3,2 3,8 6,0 4,6 24,5 21,5 21,3 20,5 21,4 25,5 18,9 20,0 26,5 22,2 19,3 16,0 0,4 1,7 3,3 3,8 4,5 5,9 -2,8 3,9 6,9 6,6 4,1 11,3 9,4 10,7 -3,2 9,1 8,2 6,4 6,3 7,2 6,0 4,0 5,8 0,1 1,1 7,4 4,9 6,6 6,2 6,9 10,3 8,8 6,7 9,0 8,0 8,3 9,0 6,3 11,3 2,6 5,3 4,3 0,8 1,0 1,2 0,9 0,8 0,3 1,3 1,1 1,3 1,0 1,4 1,4 1,1 0,9 0,8 0,6 -0,1 -1,3 -1,7 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 0,2 0,9 3,9 3,6 4,4 4,3 4,7 4,7 3,9 3,9 3,5 2,6 1,6 0,3 -0,7 0,0 -0,1 0,5 0,8 -0,2 0,1 0,3 -0,4 0,2 0,9 1,8 1,2 1,1 0,9 1,4 2,2 0,9 0,0 -0,2 0,3 -0,6 -0,6 0,8 3,2 2,8 2,8 3,4 2,9 3,2 4,0 4,2 3,1 3,9 1,468 1,457 1,472 1,475 1,553 1,575 1,556 1,555 1,577 1,498 1,437 1,332 1,273 1,345 1,324 1,279 1,305 1,319 1,365 1,402 1,409 1,427 1,456 Ekonomsko ogledalo, november 2009 42 Statistična priloga Cene 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 8 9 10 11 12 CPI, medletna rast v % 2,5 3,6 5,7 3,6 5,4 6,6 6,6 6,1 3,3 1,8 0,7 -0,2 3,5 3,5 5,1 5,7 5,6 Hrana in brezalkoholne pijače 2,3 7,8 10,1 8,2 12,6 14,0 12,0 9,8 4,9 3,2 0,9 -0,7 6,9 10,0 13,3 11,7 12,9 Alkoholne pijače in tobak 3,7 6,5 3,2 8,0 6,5 5,4 5,0 0,7 2,1 3,0 7,2 8,5 8,5 7,6 6,5 6,6 6,6 Obleka in obutev -0,5 2,1 4,4 3,3 2,5 4,9 5,2 2,1 5,2 1,8 1,2 -2,2 4,1 3,1 1,8 3,5 2,1 Stanovanje 5,3 2,6 9,7 2,2 7,6 10,5 11,4 11,5 5,3 1,7 -2,1 -3,5 3,2 1,4 6,7 8,2 8,0 Stanovanjska oprema 4,1 4,5 5,8 3,6 4,0 4,5 5,5 6,5 6,7 6,1 4,5 3,5 3,3 3,0 3,6 4,1 4,3 Zdravje -1,7 1,1 2,9 1,1 0,4 -0,5 1,7 4,9 5,8 8,7 5,3 1,4 0,7 0,8 0,8 0,5 0,0 Prevoz 1,3 0,3 1,9 -0,9 1,6 2,9 2,9 4,1 -2,2 -3,7 -4,5 -4,1 -1,6 -1,9 0,4 2,5 1,9 Komunikacije 0,3 0,3 0,6 0,6 0,3 2,2 1,9 0,1 -1,7 -4,3 -4,7 -4,3 1,2 -0,7 -0,7 -0,2 1,9 Rekreacija in kultura 2,1 3,6 4,4 4,6 4,7 4,6 5,0 4,8 3,2 3,0 3,6 2,8 4,8 4,5 4,9 4,6 4,7 Izobraževanje 3,1 1,9 5,2 2,2 3,6 4,7 5,4 4,8 6,1 5,1 3,0 2,7 1,4 3,7 3,6 3,6 3,6 Gostinske in nastanitvene storitve 4,5 7,3 9,6 7,0 8,7 9,3 10,0 10,4 8,7 6,3 4,9 4,0 7,0 7,6 7,9 9,6 8,6 Raznovrstno blago in storitve 4,1 3,6 3,9 3,7 3,4 3,9 4,5 3,8 3,4 3,8 3,3 4,4 4,0 3,8 3,0 3,6 3,6 HICP 2,5 3,8 5,5 3,7 5,5 6,5 6,4 6,2 3,1 1,7 0,6 -0,2 3,4 3,6 5,1 5,7 5,7 Osnovna inflacija - odrezano povprečje* 1,5 2,1 2,6 2,3 2,5 2,7 2,7 2,6 2,4 2,0 1,4 1,0 2,7 2,8 2,8 2,9 2,9 Delež odrezanih proizvodov 0,21 0,23 0,23 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3 0,3 0,3 0,1 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,1 2,6 4,6 2,9 3,9 4,7 4,9 4,7 4,0 3,1 2,6 1,2 2,9 3,0 3,7 4,0 4,0 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 2,3 4,2 3,8 4,1 3,6 3,4 3,7 5,1 3,2 1,1 -1,5 -3,1 4,2 3,9 3,8 3,5 3,4 Domači trg 2,4 5,5 5,6 5,5 6,5 6,0 6,1 6,2 4,2 1,5 -0,4 -1,5 5,2 5,9 6,4 6,9 6,4 Tuji trg 2,1 3,0 2,2 2,9 0,7 0,9 1,5 3,9 2,3 0,8 -2,6 -4,5 3,1 2,0 1,2 0,3 0,6 na evrskem območju 2,4 5,1 2,2 4,8 1,5 1,4 1,7 4,2 1,5 -0,6 -4,5 -6,0 4,9 3,9 2,2 1,2 1,0 izven evrskega območja 1,6 -0,5 2,1 -0,3 -0,5 0,1 1,0 3,4 3,9 3,5 1,1 -1,7 0,3 -1,1 -0,4 -1,1 0,1 Indeks uvoznih cen 5,8 4,0 1,3 2,5 0,1 -0,2 0,3 3,8 1,4 -2,1 -4,6 -4,7 3,6 0,8 -0,2 0,0 0,5 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 8,0 0,6 12,4 -1,6 6,2 13,1 16,9 21,1 -1,2 -12,9 -17,7 -17,3 -2,6 -3,6 2,2 8,4 7,9 Naftni derivati 10,3 -0,9 11,7 -4,3 7,4 14,8 17,4 21,1 -5,7 -16,3 -18,9 -15,9 -5,5 -6,6 2,1 10,3 9,8 Komunala -2,6 -2,3 0,6 -3,7 8,4 1,4 1,3 -1,3 1,1 1,7 0,9 0,8 0,7 -5,7 14,3 6,5 4,8 Promet 1,5 0,6 -0,4 0,6 0,6 0,5 0,6 -1,3 -1,3 -1,2 -1,1 2,5 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 Ostale regulirane cene 2,6 2,9 1,8 3,0 3,0 1,4 1,7 1,7 2,4 2,4 6,8 5,6 3,8 3,0 3,0 2,9 2,9 Regulirane cene skupaj 7,0 3,1 8,6 1,6 5,9 9,5 11,7 13,7 -0,2 -7,8 -10,9 -10,9 2,9 -2,3 3,9 7,1 6,6 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: * V sk spremembe podatkov za nazaj. 1sestava skupin se spremin enerciiie ie od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od iuliia 2007 adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflacije opravi vsak mesec znova, zato so možne a, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne dalje niso primerljivi. Oblikovanje cen komunalnih storitev od julija 2009 ni več pod nadzorom vlade. Ekonomsko ogledalo, november 2009 43 Statistična priloga 2008 2009 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 6,4 6,5 6,9 6,5 6,4 7,0 6,9 6,0 5,5 4,9 3,1 2,1 1,6 2,1 1,8 1,1 0,7 0,3 -0,6 0,0 -0,1 0,0 13,9 14,6 13,5 12,3 12,1 11,6 12,2 10,1 7,2 5,3 5,6 3,8 3,5 3,1 3,0 2,0 0,6 0,0 -1,3 -0,4 -0,4 -1,2 5,7 5,5 5,1 4,8 5,0 5,1 -0,2 0,5 1,8 2,1 2,1 2,0 2,2 2,7 4,0 4,3 8,4 9,0 9,1 8,6 7,7 7,7 2,9 4,8 6,7 7,0 4,6 4,1 0,8 1,7 3,7 6,1 4,6 4,8 2,3 0,6 2,3 0,5 1,9 1,1 -1,3 -1,7 -3,6 -2,7 11,7 9,6 10,4 9,3 11,4 13,4 13,6 10,4 10,5 9,0 4,8 2,4 0,8 3,0 1,2 0,1 -2,3 -4,0 -4,9 -3,5 -2,2 -1,7 4,0 4,3 5,2 5,7 5,7 5,2 5,9 6,4 7,3 7,0 6,7 6,5 6,5 6,7 5,1 4,7 4,2 4,5 4,0 4,0 2,5 2,1 -0,9 -1,2 0,5 1,4 1,7 1,9 4,5 5,0 5,1 5,2 5,4 6,7 9,5 9,8 6,9 5,4 5,5 5,1 1,9 1,6 0,7 0,6 2,8 2,7 3,1 2,1 2,4 4,4 4,9 3,7 3,7 2,6 -3,6 -5,4 -5,1 -2,5 -3,6 -3,5 -4,7 -5,2 -5,6 -3,5 -3,1 -2,8 1,0 2,8 2,9 2,8 1,5 1,5 0,7 0,5 -0,9 -0,9 0,0 -4,3 -3,7 -4,7 -4,6 -5,2 -4,4 -4,4 -4,1 -4,2 -4,6 -3,7 4,1 4,9 4,9 5,4 4,4 5,3 5,6 4,9 4,0 2,8 3,2 3,6 2,8 2,8 3,4 3,3 3,6 4,1 3,0 2,7 2,7 3,1 3,4 3,8 7,0 7,0 4,6 4,6 4,6 4,6 5,0 6,0 6,1 6,1 6,0 6,3 3,2 3,2 3,0 3,0 3,0 3,0 2,2 2,7 9,2 9,4 9,4 10,1 9,9 10,1 10,7 10,4 10,0 9,7 8,8 7,7 6,5 6,3 6,0 5,1 4,8 4,7 4,4 4,2 3,3 3,1 3,6 3,8 4,2 4,7 4,4 4,5 4,0 3,7 3,6 3,4 3,2 3,4 3,4 3,7 4,2 3,3 3,1 3,5 4,5 4,4 4,3 4,2 6,4 6,4 6,6 6,2 6,2 6,8 6,9 6,0 5,6 4,8 2,9 1,8 1,4 2,1 1,6 1,1 0,5 0,2 -0,6 0,1 0,0 0,2 3,1 3,3 3,3 3,4 3,3 3,1 3,3 3,1 3,1 2,9 3,0 2,7 2,5 2,5 2,4 1,9 1,6 1,6 1,2 1,2 1,1 0,9 0,2 0,2 0,3 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3 0,3 0,3 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,2 0,1 0,2 0,2 4,2 4,9 5,1 5,3 4,9 4,7 5,1 4,7 4,5 4,1 3,9 3,9 3,2 2,8 3,1 2,6 2,6 2,6 1,4 1,3 0,9 0,7 3,5 3,4 3,3 3,3 3,5 4,4 4,9 5,5 4,8 4,2 3,3 2,2 1,9 1,1 0,3 -0,5 -1,6 -2,4 -3,0 -3,3 -2,8 -2,4 6,5 5,6 5,8 6,2 6,1 5,9 6,3 6,7 5,7 5,0 4,0 3,5 2,3 1,2 0,8 0,2 -0,7 -0,7 -1,3 -1,7 -1,6 -1,4 0,6 1,3 0,9 0,5 1,1 2,8 3,6 4,3 4,0 3,3 2,7 1,0 1,5 1,0 -0,1 -1,2 -2,5 -4,0 -4,7 -4,9 -4,0 -3,2 1,0 2,1 1,1 0,5 0,9 3,7 4,1 4,8 3,8 3,1 1,4 0,1 0,2 -0,3 -1,7 -3,1 -4,1 -6,2 -6,7 -6,4 -4,8 -3,9 -0,2 -0,1 0,5 0,4 1,3 1,1 2,5 3,3 4,3 3,9 5,1 2,7 4,2 3,5 2,9 2,5 0,5 0,2 -0,6 -2,0 -2,4 -1,9 -0,7 -0,1 0,1 -0,3 0,5 0,8 3,5 3,3 4,7 3,7 1,6 -1,0 -2,4 -1,3 -2,7 -3,8 -4,8 -5,2 -4,7 -5,0 -4,5 -3,7 12,4 12,1 14,8 11,9 15,5 23,2 24,8 20,0 18,4 14,1 -4,3 -12,7 -15,0 -8,9 -14,6 -14,5 -18,0 -20,1 -21,5 -16,3 -13,9 -12,6 14,0 14,1 16,4 12,6 15,3 24,1 25,5 20,0 17,7 12,2 -9,4 -18,9 -19,5 -11,2 -17,9 -15,6 -19,4 -21,2 -20,9 -14,8 -11,5 -9,4 2,8 0,7 0,7 1,3 1,3 1,3 1,3 -5,7 0,7 0,7 0,8 1,6 1,6 1,7 1,9 1,0 0,7 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 0,5 0,4 0,6 0,6 0,6 0,6 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,1 -1,1 -1,1 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,1 1,2 1,0 1,2 1,9 1,9 1,1 1,6 2,4 2,4 2,4 2,4 2,3 2,4 2,4 6,2 7,1 7,1 7,1 4,9 4,9 4,9 9,3 8,8 10,4 8,5 10,8 15,7 16,3 12,2 12,4 9,7 -2,2 -7,8 -9,4 -5,0 -9,0 -8,6 -11,2 -12,9 -13,7 -10,2 -8,6 -7,6 Ekonomsko ogledalo, november 2009 44 Statistična priloga Plačilna bilanca 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 9 1 10 1 11 1 12 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -77' -'.646 -2.287 -538 -692 -425 -486 -642 -733 -206 '90 75 -'73 -'60 -'97 -335 Blago' -'.'5' -'.666 -2.650 -40' -664 -489 -668 -75' -743 -'28 7 -'45 -'95 -'80 -'9' -293 Izvoz '7.028 '9.798 20.048 4.927 5.062 5.084 5.349 5.038 4.577 3.946 4.080 3.972 '.708 '.855 '.78' '.426 Uvoz '8.'79 2'.464 22.698 5.328 5.726 5.573 6.0'7 5.789 5.320 -4.074 -4.074 -4.''7 '.903 2.035 '.973 '.7'9 Storitve 993 '.047 '.609 306 '67 334 475 487 3'4 263 3'8 4'5 '05 67 46 53 Izvoz 3.572 4.'45 5.040 '.259 '.0'8 '.053 '.299 '.480 '.209 927 '.055 '.269 385 37' 297 350 Uvoz 2.580 3.098 3.43' 953 85' 7'9 824 993 895 -664 -737 -854 280 303 25' 297 Dohodki -440 -789 -'.039 -376 -'35 -'50 -259 -394 -236 -2'2 -'50 -'52 -5' -52 -35 -48 Prejemki 872 '.'69 '.264 298 343 266 326 335 336 252 249 243 ''0 ''' ''' '20 Izdatki '.3'2 '.957 2.303 674 478 4'6 585 729 572 -464 -399 -395 '60 '64 '46 '67 Tekoči transferi -'73 -239 -206 -67 -60 -'20 -33 '6 -69 -'29 '6 -43 -33 5 -'7 -48 Prejemki 785 94' 783 230 278 '44 '90 229 220 ''9 247 '53 65 '07 89 83 Izdatki 958 '.'80 989 296 338 264 223 2'3 289 -248 -23' -'96 97 '0' '06 '30 Kapitalski in finančni račun '.092 '.920 2.395 384 982 435 74' 632 588 -'23 -32 -2' 7 '7' 3'' 500 Kapitalski račun -'3' -52 -43 -32 -8 -8 3 -8 -30 -5 40 -4 -24 7 5 -20 Finančni račun '.223 '.972 2.438 4'6 990 443 738 640 6'8 -''9 -72 -'7 3' '64 305 52' Neposredne naložbe -'74 -2'0 38' 9 56 ''4 -'42 '28 28' -'29 -303 -93 -'42 '03 -'00 53 Domače v tujini -687 -'.3'7 -932 -438 -256 -'25 -450 -236 -'22 -'29 -322 -7' -224 8 -'62 -'02 Tuje v Sloveniji 5'3 '.'06 '.3'3 447 3'2 239 308 364 402 0 '9 -2' 82 96 62 '55 Naložbe v vrednostne papirje -'.442 -2.255 575 378 -806 305 -'.'52 '65 '.257 873 '.'50 2.325 24 -360 -483 36 Finančni derivativi -'3 -'5 46 -20 '2 30 4 5 6 -23 '2 '8 -7 4 4 4 Ostale naložbe '.57' 4.3'3 '.4'5 '7 '.665 75 '.947 340 -947 -953 -977 -2.254 246 397 9'2 356 Terjatve -'.939 -4.74' -562 -'.365 -574 -978 -'87 388 2'5 806 -276 -'.'56 -427 -290 -360 76 Komercialni krediti -442 -400 -'43 29 '36 -5'8 -'70 -9 554 5' 3 -53 -'56 -233 -'7 386 Posojila -733 -'.895 -54' -44' -627 5' -442 '58 -308 277 -73 -36 -74 -'3' -'37 -359 Gotovina, vloge -743 -2.454 ''7 -942 -85 -502 385 258 -23 472 -208 -'.079 -'96 66 -207 56 Ostale terjatve -2' 7 5 -'2 ' -9 40 -'9 -7 7 2 '2 8 -6 Obveznosti 3.5'0 9.054 '.977 '.382 2.239 '.054 2.'34 -48 -'.'62 -'.759 -70' -'.097 673 687 '.273 279 Komercialni krediti 479 499 -67 -89 266 '79 309 -'9 -537 -380 -88 '5 '55 '63 97 6 Posojila 2.064 3.84' '.868 9'0 '.345 644 '.472 242 -490 -5'7 -'.320 -'0' 426 2'0 88' 254 Vloge 998 4.727 '90 567 6'3 253 346 -272 -'37 -858 700 -983 98 328 299 -'4 Ostale obveznosti -30 -'3 -'3 -6 '6 -22 7 2 ' -5 6 -28 -6 -'4 -4 34 Mednarodne denarne rezerve2 '.28' '40 2' 32 64 -8' 80 ' 2' ''4 46 -'3 -9' 20 -28 72 Statistična napaka -32' -273 -'08 '54 -290 -'0 -255 '0 '46 329 -'58 -54 '66 -''3 -'65 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga '.680 '.936 2.24' 466 505 523 576 598 544 443 464 n.p. '59 '8' '66 '59 Blaga za vmesno porabo 9.368 '0.436 '0.760 2.559 2.597 2.752 2.893 2.730 2.385 '.985 2.008 n.p. 864 959 928 7'0 Blaga za široko porabo 5.709 7.035 6.808 '.79' '.850 '.753 '.8'7 '.648 '.590 '.476 '.57' n.p. 650 678 65' 522 Uvoz investicijskega blaga 2.565 3.03' 3.44' 755 882 773 928 862 878 58' 546 n.p. 295 305 302 276 Blaga za vmesno porabo ''.3'9 '2.875 '3.735 3.'63 3.348 3.4'7 3.668 3.543 3.'07 2.366 2.329 n.p. '.'04 '.'63 '.'86 998 Blaga za široko porabo 4.456 5.60' 5.870 '.4'2 '.506 '.459 '.520 '.475 '.4'6 '.'93 '.250 n.p. 5'0 575 490 44' Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. -178 -117 -130 -120 -201 -165 -347 -157 -138 -236 -164 -334 -37[ iHČo® da 69 ombc 37 r 2009 -41 78 -188 -134 -166 -160 -285 -223 -263 -298 -190 -266 -180 -297 -32 -30 -66 -60 Stati ;tiri5a prilog; - 135 21 1.618 1.710 1.757 1.866 1.716 1.767 1.809 1.339 1.891 1.841 1.532 1.204 1.218 1.298 1.430 1.310 1.338 1.433 1.405 1. 066 1.502 1.806 1.844 1.923 2.026 2.002 1.990 2.071 1.637 2.080 2.107 1.711 1.501 -1.249 -1.328 -1.496 -1.370 -1.327 -1.376 -1.436 -1. 200 -1.480 109 106 118 152 170 152 124 166 196 149 107 58 107 63 94 105 108 105 114 167 134 339 335 378 422 433 444 516 487 478 446 372 392 310 281 336 347 348 360 442 443 384 230 229 260 270 263 291 391 320 281 296 264 334 -204 -218 -242 -242 -240 -256 -328 -276 -250 -41 -41 -69 -82 -70 -107 -214 -50 -130 -83 -82 -71 -78 -71 -63 -56 -52 -43 -49 -48 -54 88 88 90 111 106 108 111 115 109 108 105 124 88 83 81 80 83 86 82 81 81 128 129 159 193 177 215 325 165 239 191 187 195 -166 -154 -145 -136 -135 -128 -131 -129 -135 -59 -48 -13 -31 -15 12 5 25 -14 -36 -9 -24 -34 -73 -23 34 2 -20 4 -25 -22 32 54 58 38 58 93 64 106 58 54 80 86 29 40 49 112 75 60 70 45 37 91 102 71 69 73 81 59 82 73 90 89 110 -63 -113 -72 -78 -72 -80 -66 -70 -60 86 228 121 192 346 202 411 187 34 -130 279 439 91 -116 -98 25 87 -144 46 -113 47 -9 0 2 5 -3 1 -6 -1 -1 4 39 -73 -8 -2 5 -2 -2 44 -3 -2 1 95 228 120 188 349 201 417 188 35 -134 239 512 98 -114 -103 28 89 -188 48 -111 46 32 -13 95 -49 -9 -84 125 51 -48 -40 85 235 56 -61 -123 -42 -175 -86 -52 52 -92 -32 -25 -68 -160 -128 -163 -116 -34 -86 -81 -9 -32 -24 -51 -53 -96 -207 -20 7 -12 -66 65 11 163 111 119 78 241 85 38 41 94 267 80 -10 -71 53 32 -66 -59 64 -26 16 692 -403 -452 -457 -243 134 -207 238 387 658 212 410 559 -96 1.005 263 -118 862 -216 1.679 10 10 10 1 1 1 2 2 2 2 2 2 -10 -13 0 4 8 -1 0 8 10 36 -497 536 602 797 548 229 238 -127 -516 -489 58 -354 -685 85 -935 -70 28 -708 16 -1.562 147 -960 -165 384 194 -766 112 -79 355 -435 19 632 122 593 90 -211 -818 754 -689 666 -1.133 -79 -226 -212 -25 -98 -47 16 147 -172 -43 132 465 146 -45 -50 23 41 -62 -7 75 -121 175 -44 -80 17 -205 -254 255 -377 280 -286 73 -95 34 218 25 35 -49 -59 -57 59 -38 37 -684 145 346 506 -468 -164 153 269 -115 -191 283 -69 411 130 -269 -809 870 -624 526 -981 14 -5 -18 46 -9 3 5 -2 -22 9 5 -22 11 10 -15 -1 -2 5 0 6 6 -111 463 702 218 603 1.314 117 317 -482 -81 -508 -574 -476 -1.278 -5 -723 749 -726 -18 -650 -429 -81 105 155 93 220 -4 38 -116 59 -67 -182 -287 -377 -5 2 -35 -32 -20 7 -93 101 117 217 311 -173 512 1.133 112 228 -98 37 -483 -44 -101 28 -444 -329 348 -1.339 14 -69 -46 -134 150 236 294 -128 180 -40 206 -438 -51 159 -244 5 -1.303 441 -361 434 627 -10 -491 -482 -13 -10 0 4 -2 5 6 0 -5 0 -2 2 -3 2 -4 2 -1 5 -30 3 -2 0 37 -118 85 16 -21 -73 104 -30 33 -17 5 -4 86 31 -5 62 -11 -53 29 12 92 -111 9 -72 -145 -37 -64 -30 104 366 -115 -105 -54 227 156 -48 -156 45 -83 154 -125 147 178 199 193 192 191 203 152 243 201 185 158 128 152 163 172 143 149 148 110 n.p. 891 934 927 1015 925 953 976 756 998 981 816 589 647 640 697 649 656 703 724 555 n.p. 561 580 612 635 578 603 607 411 629 638 511 441 429 492 556 479 525 567 518 390 n.p. 248 252 274 316 312 300 294 226 342 289 279 310 172 161 248 190 183 174 164 132 n.p. 1.116 1.145 1.156 1.225 1.222 1.221 1.291 1.029 1.222 1.309 1.017 782 745 801 819 761 757 811 854 708 n.p. 466 474 519 518 503 500 520 404 551 544 441 431 353 388 452 437 408 406 431 379 n.p. Ekonomsko ogledalo, november 2009 46 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere 2006 2007 2008 2007 2008 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 16,6 67 68 68 68 68 67 67 67 67 67 67 66 66 Centralna država (S. 1311) 776,6 2.367 2.162 2.465 2.408 2.342 2.345 2.348 2.374 2.367 2.412 2.397 2.392 2.123 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 24,9 118 212 107 107 110 111 114 112 118 123 124 124 128 Gospodinjstva (S.14, 15) 1289,4 6.818 7.827 6.015 6.157 6.323 6.468 6.607 6.830 6.818 6.918 7.009 7.133 7.235 Nefinančne družbe (s.11) 3236,0 18.105 21.149 15.788 16.274 16.720 17.004 17.269 17.748 18.105 18.570 18.754 18.938 19.351 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 368,1 2.305 2.815 1.911 2.034 2.083 2.205 2.367 2.396 2.305 2.390 2.411 2.494 2.558 Denarni sektor (S.121, 122) 1158,7 2.401 3.666 2.211 2.218 2.439 2.448 2.460 2.580 2.401 2.455 2.432 2.444 2.624 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 2298,2 26.555 32.113 23.558 24.146 24.892 25.310 25.864 26.596 26.555 27.164 27.406 27.768 28.503 V tuji valuti 3149,0 1.990 2.370 1.456 1.560 1.638 1.699 1.789 1.900 1.990 2.117 2.192 2.280 2.276 Vrednostni papirji skupaj 1286,8 3.570 3.346 3.484 3.492 3.488 3.573 3.511 3.544 3.570 3.586 3.529 3.477 3.239 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2.903,4 20.029 23.129 18.446 18.880 19.299 19.386 19.579 19.558 20.029 20.088 20.674 20.779 20.774 Čez noč 1.178,6 6.887 6.605 6.953 7.047 6.881 6.907 6.695 6.573 6.887 6.924 6.557 6.787 6.711 Vezane vloge - kratkoročne 1.251,2 8.913 10.971 7.592 7.867 8.331 8.247 8.689 8.723 8.913 8.899 9.862 9.745 9.734 Vezane vloge - dolgoročne 292,4 2.857 4.157 2.693 2.728 2.790 2.874 2.820 2.817 2.857 2.845 2.803 2.814 2.926 Kratkoročne vloge na odpoklic 181,2 1.372 1.396 1.208 1.238 1.297 1.358 1.375 1.445 1.372 1.420 1.452 1.433 1.403 Vloge v tuji valuti skupaj 1.454,5 559 490 610 605 628 608 589 585 559 571 560 520 529 Čez noč 552,7 218 215 274 270 278 269 255 260 218 248 240 226 222 Vezane vloge - kratkoročne 545,5 248 198 249 242 258 248 241 226 248 229 237 220 224 Vezane vloge - dolgoročne 318,3 56 41 60 61 62 60 60 57 56 55 48 45 45 Kratkoročne vloge na odpoklic 38,0 37 36 27 32 30 31 33 42 37 39 35 29 38 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,32 0,36 0,43 0,34 0,35 0,35 0,37 0,42 0,40 0,40 0,44 0,41 0,41 0,43 Vezane vloge do 1 leta 2,96 3,36 4,45 3,26 3,36 3,41 3,61 3,89 3,83 4,04 4,08 3,95 4,03 4,14 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,88 5,36 5,79 5,98 6,16 6,45 6,44 6,58 6,75 6,40 6,61 6,53 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 4,64 5,76 6,03 5,12 6,49 - 5,76 5,59 - 6,25 - - 5,63 6,32 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 2,78 3,85 3,85 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 3,58 4,28 4,63 4,15 4,22 4,54 4,74 4,69 4,64 4,85 4,48 4,36 4,60 4,78 6-mesečni 3,58 4,35 4,72 4,28 4,36 4,59 4,75 4,66 4,63 4,82 4,50 4,36 4,59 4,80 LIBOR za CHF 3-mesečni 1,51 2,55 2,58 2,55 2,72 2,80 2,82 2,79 2,75 2,77 2,70 2,74 2,83 2,85 6-mesečni 1,65 2,65 2,69 2,70 2,85 2,86 2,90 2,89 2,85 2,84 2,77 2,77 2,87 2,93 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. Ekonomsko ogledalo, november 2009 47 Statistična priloga 2008 2009 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 2|3|4|5|6|7|8|9 10 66 65 66 66 67 69 69 68 69 87 103 121 140 142 151 167 166 161 2.162 2.052 2.030 2.069 2.046 2.058 2.176 2.162 2.704 2.867 3.134 3.288 3.542 3.472 3.456 3.427 3.610 3.625 129 133 136 143 178 184 181 212 223 229 233 243 254 251 257 262 281 305 7.318 7.409 7.521 7.603 7.705 7.857 7.785 7.827 7.831 7.852 7.868 7.910 7.946 7.951 8.055 8.135 8.231 8.295 19.616 20.064 20.404 20.619 20.872 21.134 21.092 21.149 21.346 21.429 21.469 21.509 21.516 21.517 21.557 21.671 21.704 21.688 2.568 2.736 2.726 2.729 2.798 2.815 2.845 2.815 2.815 2.814 2.851 2.869 2.838 2.835 2.838 2.868 2.846 2.846 2.375 2.386 2.403 2.400 2.737 2.965 2.963 3.666 3.887 3.826 3.786 3.829 4.008 4.365 4.382 4.334 4.723 4.563 28.871 29.380 29.805 30.108 30.888 31.444 31.594 32.113 32.388 32.663 32.648 32.790 33.140 33.353 33.601 33.628 34.045 33.922 2.259 2.263 2.228 2.271 2.344 2.512 2.371 2.370 2.372 2.315 2.190 2.172 2.122 2.059 2.017 2.003 1.969 1.939 3.038 3.137 3.188 3.184 3.104 3.059 3.077 3.346 4.046 4.040 4.504 4.686 4.843 4.979 4.925 5.067 5.380 5.460 20.613 21.144 21.341 21.465 21.992 22.177 22.385 23.129 23.563 24.487 24.334 25.649 26.020 26.576 26.206 25.956 26.950 26.860 6.841 7.071 6.744 6.703 6.918 6.666 6.577 6.605 6.415 6.421 6.609 6.610 6.876 7.163 6.862 7.011 7.079 6.940 9.292 9.439 9.936 9.929 10.038 10.530 10.659 10.971 11.246 12.053 11.705 12.951 13.053 12.015 10.560 10.067 10.720 10.487 3.046 3.170 3.241 3.378 3.519 3.555 3.727 4.157 4.542 4.729 4.827 4.876 4.868 6.182 7.600 7.712 7.952 8.190 1.434 1.464 1.420 1.455 1.517 1.426 1.422 1.396 1.360 1.284 1.193 1.212 1.223 1.216 1.184 1.166 1.199 1.243 527 488 491 502 493 537 551 490 504 502 491 489 495 492 480 462 462 457 225 218 220 228 218 244 247 215 242 230 233 231 251 249 239 240 244 242 224 196 192 190 196 213 227 198 181 195 177 180 166 170 166 150 144 141 42 42 43 42 43 44 42 41 42 43 42 42 41 39 39 38 43 42 36 32 36 42 36 36 35 36 39 34 39 36 37 34 36 34 31 32 0,46 0,46 0,48 0,48 0,48 0,51 0,52 0,43 0,48 0,40 0,34 0,28 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 4,20 4,30 4,40 4,39 4,53 4,65 4,56 4,45 4,08 3,40 2,82 2,44 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 6,53 6,63 6,71 6,95 6,99 7,10 7,17 6,88 7,05 6,63 5,75 6,75 6,37 6,59 6,74 6,57 6,64 6,74 5,47 6,63 6,91 6,53 6,94 6,76 7,24 7,74 6,61 6,35 6,34 6,05 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 4,00 4,00 4,25 4,25 4,25 3,75 3,25 2,50 2,00 2,00 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 4,86 4,94 4,96 4,97 5,02 5,11 4,24 3,29 2,46 1,94 1,64 1,42 1,28 1,23 0,98 0,86 0,77 0,74 4,90 5,09 5,15 5,16 5,22 5,18 4,29 3,37 2,54 2,03 1,78 1,61 1,48 1,44 1,21 1,12 1,04 1,02 2,78 2,84 2,79 2,75 2,78 3,00 1,97 0,91 0,57 0,51 0,44 0,40 0,40 0,40 0,37 0,34 0,30 - 2,89 2,98 2,94 2,89 2,92 3,09 2,16 1,08 0,71 0,65 0,58 0,54 0,54 0,52 0,49 0,45 0,41 - Ekonomsko ogledalo, november 2009 48 Statistična priloga Javne finance 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 2008 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 12.958,7 14.006,1 15.339,2 3.429,1 4.059,8 3.369,3 4.005,7 3.857,5 4.106,6 3.282,6 3.542,8 3.558,9 1.323,7 1.323,1 1.413,0 1.134,1 Tekoči prihodki 12.395,3 13.467,2 14.792,3 3.332,1 3.805,1 3.274,0 3.881,0 3.733,8 3.903,4 3.204,0 3.322,8 3.470,4 1.259,4 1.236,3 1.309,4 1.104,1 Davčni prihodki 1 1.762,0 12.757,9 13.937,4 3.123,6 3.606,0 3.110,0 3.702,0 3.472,0 3.653,3 3.058,9 3.164,5 3.279,0 1.194,1 1.168,1 1.243,8 1.057,4 Davki na dohodek in dobiček 2.735,3 2.917,7 3.442,2 646,3 769,4 694,4 1.106,5 806,5 834,7 707,3 617,5 735,5 233,4 235,7 300,3 223,0 Prispevki za socialno varnost 4.231,2 4.598,0 5.095,0 1.139,1 1.251,8 1.203,1 1.254,2 1.272,9 1.364,8 1.285,3 1.280,9 1.260,6 385,1 397,3 469,4 394,7 Davki na plačilno listo in delovno silo 472,9 418,1 258,0 101,5 120,9 59,4 62,2 63,5 72,9 7,4 7,2 6,2 34,1 36,5 50,3 20,0 Davki na premoženje 189,1 206,4 214,9 67,3 59,0 27,5 62,6 69,6 55,2 20,6 51,5 74,6 16,3 29,3 13,3 8,7 Domači davki na blago in storitve 4.077,3 4.498,6 4.805,3 1.135,5 1.372,5 1.099,4 1.181,7 1.227,8 1.296,4 1.015,4 1.177,5 1.184,2 514,5 459,9 398,0 404,6 Davki na medn. trgov. in transaksije 50,7 117,1 120,1 33,2 31,7 25,6 33,7 31,0 29,8 22,5 29,2 17,2 10,4 9,1 12,2 6,3 Drugi davki 5,4 2,1 1,8 0,7 0,7 0,6 1,0 0,7 -0,6 0,5 0,7 0,7 0,2 0,3 0,2 0,2 Nedavčni prihodki 633,3 709,2 854,9 208,6 199,1 164,0 179,0 261,8 250,1 145,1 158,3 191,4 65,3 68,1 65,7 46,6 Kapitalski prihodki 166,8 136,6 117,3 39,6 62,1 28,0 26,9 28,8 33,6 14,1 29,7 19,3 14,6 15,7 31,9 11,1 Prejete donacije 5,4 11,9 10,4 2,0 5,0 2,0 2,1 3,1 3,1 2,9 1,7 1,9 1,4 0,8 2,8 0,8 Transferni prihodki 42,8 42,5 53,9 0,4 40,5 1,2 0,9 0,6 51,3 0,2 1,5 1,1 0,8 39,7 -0,1 0,4 Prejeta sredstva iz EU 348,4 348,0 365,4 55,1 147,1 64,0 94,8 91,3 115,3 61,4 186,9 66,2 47,6 30,6 69,0 17,7 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 13.208,7 13.915,5 15.441,7 3.240,0 4.081,8 3.388,6 3.792,9 3.628,8 4.631,4 3.877,0 4.064,1 3.766,0 1.140,5 1.249,6 1.691,7 1.030,3 Tekoči odhodki 5.689,0 5.950,9 6.557,5 1.362,2 1.658,2 1.575,9 1.581,7 1.513,7 1.886,2 1.768,8 1.682,8 1.577,0 483,8 500,7 673,7 451,0 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.180,3 3.276,9 3.578,9 814,4 825,0 819,7 906,8 892,5 959,8 963,3 1.004,1 953,9 266,2 273,5 285,3 268,6 Izdatki za blago in storitve 2.073,2 2.212,2 2.527,5 518,0 721,3 523,1 589,3 586,1 829,0 548,8 619,4 604,2 187,4 212,1 321,9 155,0 Plačila obresti 376,4 357,0 335,2 17,5 36,7 221,0 69,8 12,9 31,5 246,7 48,4 12,0 26,6 4,9 5,2 22,9 Sredstva, izločena v rezerve 59,0 104,8 116,0 12,3 75,2 12,1 15,8 22,2 65,9 10,0 10,9 6,8 3,7 10,3 61,3 4,4 Tekoči transferi 5.925,8 6.143,9 6.742,2 1.456,0 1.565,1 1.489,9 1.856,8 1.567,3 1.828,2 1.748,2 1.936,1 1.736,9 473,7 547,1 544,3 460,5 Subvencije 402,9 423,4 476,5 88,3 92,8 60,5 243,0 57,7 115,3 165,0 126,9 86,5 18,0 25,6 49,2 5,0 Transferi posameznikom in 4.871,5 5.093,3 5.619,2 1.211,1 1.304,0 1.303,5 1.448,9 1.344,8 1.522,0 1.436,2 1.614,8 1.475,9 405,0 470,5 428,5 418,1 gospodinjstvom Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 624,1 595,3 598,3 145,3 160,8 118,7 151,2 153,2 175,2 140,0 178,5 164,5 49,6 48,9 62,3 35,7 Tekoči transferi v tujino 27,4 32,0 48,2 11,3 7,6 7,2 13,6 11,6 15,7 7,0 15,9 9,9 1,1 2,2 4,3 1,8 Investicijski odhodki 901,4 1.130,5 1.255,5 266,9 567,3 149,0 215,9 350,0 540,6 175,3 236,7 297,3 117,3 121,0 329,0 53,7 Investicijski transferi 404,6 334,3 458,6 69,3 181,4 30,6 62,3 130,8 234,9 35,9 112,9 86,1 35,6 49,4 96,3 9,0 Plačila sredstev v proračun EU 287,9 355,9 427,9 85,6 109,8 143,2 76,2 67,0 141,5 148,9 95,6 68,7 30,1 31,3 48,4 56,1 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / -250,0 90,6 -102,5 - - - - - - - - - - - - - PRIMANJKLJAJ Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. Ekonomsko ogledalo, november 2009 49 Statistična priloga 2008 2009 2 1 3 1 4 1 5 1 e 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1.100,1 1.135,2 1.463,1 1.259,9 1.282,8 1.342,2 1.226,0 1.289,3 1.310,0 1.305,0 1.491,6 1.123,2 1.067,7 1.091,7 1.199,9 1.102,2 1.240,7 1.285,0 1.182,6 1.091,3 1.073,5 1.096,4 1.435,7 1.228,7 1.216,6 1.306,1 1.164,7 1.263,0 1.295,2 1.184,7 1.423,5 1.112,4 1.029,2 1.062,4 1.124,2 1.047,1 1.151,5 1.240,6 1.157,6 1.072,3 1.015,6 1.037,0 1.374,1 1.175,5 1.152,4 1.253,4 1.066,2 1.152,4 1.234,1 1.126,5 1.292,7 1.068,5 980,1 1.010,3 1.076,2 996,5 1.091,7 1.194,2 1.087,7 997,1 221,2 250,1 498,3 316,7 291,5 297,9 256,5 252,1 261,1 261,4 312,2 249,4 239,9 218,1 195,9 229,5 192,1 291,4 233,6 210,4 400,0 408,4 419,0 415,8 419,5 425,8 414,8 432,3 435,0 434,9 494,9 433,4 423,7 428,1 433,1 423,8 423,9 424,5 417,3 418,8 19,5 19,9 20,9 20,4 20,9 21,3 20,4 21,8 22,1 22,7 28,1 3,2 2,0 2,3 2,4 2,3 2,4 2,6 1,7 1,9 10,5 8,3 12,0 28,6 22,1 23,0 26,5 20,0 16,3 26,6 12,3 5,3 7,9 7,4 7,9 15,8 27,9 22,6 34,6 17,4 354,7 340,1 411,5 383,4 386,9 475,3 336,2 416,3 490,6 371,0 434,9 370,7 298,5 346,2 424,3 316,7 436,5 445,4 395,4 343,5 9,3 9,9 12,3 10,5 10,9 9,8 11,5 9,7 10,2 9,7 9,9 6,3 8,1 8,1 12,4 8,2 8,6 7,4 5,1 4,7 0,2 0,2 0,2 0,2 0,7 0,3 0,2 0,2 -1,2 0,2 0,4 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,1 0,4 58,0 59,4 61,6 53,1 64,3 52,7 98,5 110,6 61,1 58,1 130,9 43,9 49,1 52,2 48,0 50,6 59,8 46,4 69,8 75,2 9,6 7,3 6,2 5,8 14,9 12,9 6,8 9,0 6,1 6,2 21,2 2,8 5,9 5,3 3,9 15,5 10,4 8,2 6,4 4,7 0,7 0,5 0,8 0,5 0,8 1,6 0,3 1,2 0,6 1,0 1,6 0,2 0,7 1,9 0,8 0,2 0,8 0,9 0,2 0,8 0,1 0,7 1,1 -0,4 0,2 0,1 0,5 0,0 0,4 49,5 1,4 0,2 0,0 0,1 0,4 0,1 1,0 0,6 0,1 0,4 16,1 30,2 19,3 25,3 50,2 21,5 53,7 16,1 7,7 63,6 43,9 7,5 31,9 21,9 70,6 39,3 77,0 34,7 18,4 13,1 1.140,4 1.218,0 1.228,6 1.363,5 1.200,8 1.139,6 1.179,6 1.309,7 1.259,5 1.452,7 1.919,2 1.119,8 1.408,5 1.348,8 1.255,5 1.477,7 1.330,9 1.249,6 1.263,4 1.252,9 512,3 612,7 528,6 544,9 508,2 507,2 486,1 520,4 535,2 562,4 788,7 502,2 619,0 647,6 569,3 580,8 532,7 539,0 534,3 503,7 266,0 285,1 277,7 338,9 290,3 292,5 292,5 307,6 292,9 306,4 360,5 304,8 332,5 326,0 312,2 373,5 318,4 325,1 317,6 311,2 168,6 199,5 184,8 199,2 205,3 204,0 185,7 196,5 207,5 241,4 380,1 172,5 179,8 196,6 213,2 202,7 203,6 207,6 212,6 184,0 74,2 123,9 61,4 2,5 5,8 4,9 2,2 5,7 22,7 2,0 6,8 21,4 103,1 122,3 41,7 1,9 4,8 4,4 1,7 6,0 3,5 4,1 4,6 4,3 6,8 5,9 5,7 10,6 12,0 12,5 41,3 3,5 3,7 2,8 2,3 2,7 5,9 1,9 2,4 2,4 517,3 512,1 580,1 707,5 569,2 513,9 535,3 518,1 528,4 680,2 619,6 515,3 638,3 594,5 571,1 761,3 603,8 583,7 570,0 583,2 35,0 20,6 86,7 83,7 72,6 16,6 19,4 21,7 27,7 18,5 69,1 9,1 110,6 45,3 31,3 54,7 40,9 27,3 22,6 36,6 441,1 444,3 445,0 566,4 437,5 442,0 464,4 438,4 448,8 600,7 472,5 463,1 480,6 492,5 487,2 643,7 483,9 492,1 496,7 487,0 37,7 45,3 46,2 50,5 54,5 54,0 48,4 50,7 51,4 50,3 73,5 40,9 46,4 52,7 51,0 56,3 71,2 62,1 49,6 52,9 3,5 1,9 2,2 6,9 4,6 1,3 3,0 7,3 0,5 10,7 4,5 2,2 0,7 4,1 1,5 6,6 7,8 2,2 1,1 6,7 44,8 50,5 69,3 68,4 78,2 77,7 98,2 174,1 94,5 96,1 349,9 57,4 60,5 57,4 65,6 83,7 87,4 87,4 101,9 108,1 10,7 10,8 18,9 19,2 24,3 21,8 38,0 70,9 53,0 81,1 100,9 12,8 6,3 16,8 17,1 27,8 68,0 22,8 28,1 35,1 55,3 31,9 31,7 23,6 20,9 18,9 21,9 26,2 48,4 32,9 60,1 32,1 84,4 32,4 32,4 24,1 39,1 16,7 29,1 22,8 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 50 Ekonomsko ogledalo, november 2009 Seznam kratic Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS- Anketa o delovni sili, AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BS -Banka Slovenije, DUNZ - Direktorat za upravno notranje zadeve, ECB - European Central Bank, ELES - Elektro Slovenija, EU - Evropska unija, GURS - Geodetska uprava RS, HICP - Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IMF - International Monetary Fund, MJU - Ministrstvo za javno upravo, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, MZZ - Ministrstvo za zunanje zadeve, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. te kstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O -Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.