AM—iPiM NIWB-I PAPn MUNTBJD nv SL0T1N* LANGUAGI mm HHflHHkl JT JB ^fflfe^KL mmmmm mm AMERIŠKA W DORIOVINA ■" Ameriko. To so pristaši Diaz-■ ove stranke, ki je bita pred 1 nekaj leti na krmilu, in ki je " stranka bogatinov, dočim je I sedajna vladajoča stranka v ' Meksiki, stranka srednjega " stanu. Konservativci so hote-' li narediti zdražbo med Zjed. > državami in Meksiko, in bi se 5 v tem polastili vlade. i -o- 1 — Rojaki, kadar vidite poli-» cijski ali ogniegasni avtomo-i bil. pazite! .Ako vas povozi > policist ali ognjegasec, nima-t te nobene pravice zahtevati - odškodnine. Tako je odločila > vrhovna sodnija v Columbu-r su v slučaju Isaac Mamlina, i ki je tožil Cleveland na $15. . 000 odškodnine, ker je bil 1 povožen od nekega policij-1 skega avtomobila. Torej, ako i se daste povoziti, glejte, da se i to ne zgodi s policijskim ali - ognjegasnim avtomobilom. 5 — Pouk v večerni šoli za dr- - žavljanstvo se vrši odslej v 1 četrtek in petek zvečer ob 7. - v veliki dvorani Public Libra-j ry na 55. cesti in st. Clair ave. Pouk se zaključi 10. junija. Morilec Whitfield se skriva v New Yorku, trdi mestna policija Državni pravnik Stanton e je izjavil, da sledovi, ki ka-ejo pot proti New Yorku, o najboljši, in da se bodo blasti teh držali. Stanton, ržavni pravnik, je izročil po-iciji en tisoč dolarjev od 5000, katere so sodniki do-olili za preganjanje morilca, ^licijski načelnik Graul pa e je izjavil, da bo hranil dear in poslal detektive okoli ele, ko bo natančno dognal, [a se splača iskati v tem ali nem kraju. Medtem pa new-orška državna policija na onjih ter policija v raznih lestih išče sledove za moril-i. Policija vsake države je opoltioma pripravljena sode-avati s clevefandsko polici-d, da se pride morilcu na led. * ~~~ Dognalo se je, da Maris 'rice, ki je pobegnila z moril-em Whitfieldom, n: stara 0 let, kot se je pisalo, pač pa e stara šele 15 let, in je iz-anredno razvita ?a svoja le-a. Zakaj je morifec baš to [ekle izbral in vzel s seboj. ;o se nahaja v nosnem sta-iju, in ki bi mu na poti goto-0 delala velike neprilike. 'oleg tega dekle ve mnogo labega o njem, kar za moril-a gotovo ni ugodno. Medtem pa je udova umor-enega policista vložila na Common Pleas sodniji tožbo troti morilcu svojega moža, ^hitfieldu. Udova Mrs. Grif-in zahteva od morilca $100. >00 odškodnine. V svoji pro-njI zahteva od sodnije, da akoj ko se morilca prime, se apleni vse njegovo premo-enje, med tem tudi modri ordan avtomobil, in da sod-lija prizna vrednost $100. ►00 Mrs. Griffin. 5ADNJI DIAMANTI. Pariz. 19. maja. Ako se vprašanje premoženja bivšega avstrijskega cesarja Karla le reši v kratkem* času. tedaj :avlada v družini njegove idove, bivše cesarice Cite in ljenih otrok . revščina. Cita e prodala doslej vse, kar je mela dragocenosti, in da ji le bi pomagal španski dvor, >i morala prositi. Baje ima rsega premoženja skupaj ne-:ako 5000 dolarjev.'Ex-cesa-ici preostaja še en sam dia-nant, takozvani "Florentine", ki je Četrti največji dia-nant na svetu. Njega vred-lost se ceni na en milijon do-arjev. Toda kupiti ga neče lihče, ker je prevelik za navadno uporabo. Cita pa upa, la ga proda laški kraljevi družini, ker se je ta diamant jvoje čase že nahajal v pose-;ti laških vladarjev. ---l_o- — Tudi ženske se oglašajo cot kandidatinje za council-nane. Prva ženska, ki seje prijavila je Mrs. Pearl D. Vlorlock, ki bo kandidirala cot zastopnica ženskih republikanskih klubov. —Kohler se ne poda. Ameriška Legija, organizacija bivših vojakov, je protestirala proti županu,f( ker je dovolil socialistom iii Debsu uporabo (seveda proti dobri odškodnini) mestnega avditorija. Kohler se je pa izjavil, da je pogodba že podpisana in se ne more spremeniti. — Dr. F. J. Kern pozdrav-Ija pri odhodu vse svoje prija telje v Clevelandu in želi ysem: Na skorajšnjo svidenje. — Euclid Beach park je odprt z vsemi zabavami, ki jih ima ta priljubljeni park. Napad na hardinga! Z Ligo Narodov hoče izdati Zjedin. države? St. Louis, Mo., l20. maja. 1 Predlog predsednika Hardin- c ga, da se Zjedinjene države s priklopijo svetovni: sodniji, ki $ je del Lige Narodov, je nale- c tel v mnogih republikanskih 5 krogih na najhujši odpor, i Senator Borah, o katerem se \ trdi, da bo proti-Mndidat na- r pram Hardingu za predsed- t niško mesto, je izjavil včeraj ] slovesno, da dokler bo imel s ameriški narod kaj zavednih [ mož, da ne bo nikdar dovolil, r da se Zjedinjene države vti- j kajo v politiko evropskih dr- 4 žav, niti potom svetovne sod- f nije niti Lige Narodov. Bo- g rah je izjavil, da želi Evropa r Zjedinjene države v svetov- 2 ni sodniji le, da bi Amerika f plačevala stroške ter da bi j hodila za bankrotne evropske p države po kostanje v žrjavi- t co. Senator Borah je mne- s nja, da je absolutno nemogo- T če za Zjedinjene države, da bi j bile članica svetovne sodnije, r ne da bi bile obenem članica 2 Lige Narodov, ker svetovna e sodnija ni druzega kot odde- r lek Lige Narodov, ustvarjena j od tiste Lige, katero je H ar« \ ding tako silovito pobijal, ko r je kandidiral za predsedniško c mesto v Ameriki. Senator trdi, da je bil Hferding izvo- j ljen na podlagi njegovega na- ; stopa proti Ligi narodov, in J Če sedaj vztraja pft zahtevi, | da Amerika postane članica j svetovne sodnije, ki je del , Lige Narodov, je Harding iz- , dajalec svojih načel in izdajalec prepričanja ameriškega naroda. Potem pa je senator ' Borah dal kratek pregled de- j 1 Kovanja Lige Narodov: Člani ' Lige so nahujskali Grško, da ! je zabela vojno s Turčijo in < dobila tako sramoten poraz. 1 Francozi, kot člani Lige, so 1 rtadalje Turkom pomagali z ! nasveti in orožjem, da so se ' bofili proti Ligi. Poljska, kot ! članica Lige, je napadla Lit- 1 vinsko in divjala v njej. Francija, članica Lige, je vpadla v 1 Ruhrski okraj in tam divje go spodari. To so sadovi Lige ; Narodov. Ako želi Amerika imeti enako žetev kot jo ima- ; jo evropske države, potem le naprej. Liga Narodov, pravi Borah, je največja nasprotni- < ca svetovnega miru. o — V pondeljek, torek in i sredo se kaže v Norwood gledališču pretresujoča slika "Duše naprodaj", ki je vzbudila po celi Ameriki največje zanimanje. Zakaj deklet aod-hajajo z doma? Kakšna je njih usoda, ko so v nežnih letih pripuSčena sama sebi? Kakšna je njih smrt? 2iv-Jjenske dogodke takega dekleta krasno riše slika 'Duše naprodaj", katero sliko priporočamo našim ljudem, da si jo ogledajo. — Unija operatorjev premikajočih slik je sklenila, da se slika znanega morilca Whitfielda, ki je v Clevelandu umoril policista Griffina, ka- . že po vseh gledališčih Zjedin jenih držav. Negativi slike so bili narejeni v Cleve-| landu in poslani na glavni . stan v New Yorku, odkoder se razpošljejo po širni Ameriki in Canadi. Nad 20,000 gledišč bo dnevno kazalo to . sliko morilca toliko časa, dokler se morilec ne najde. — Cena jugoslovanskemu denarju je zopet nekoliko na-i rastla. 1 — Pismo ima prt nas Mary Šušteršič. J| • n \ v Strašna smrt starišev in otrok v silnem offniu šolskega ooslonia Cleveland, South Carolina, maja. Nad 400 ponosnih 5etov in mater ter njih otrok i je zbralo včeraj v malem )lskem poslopju tega meste-1, da so navzoči pri šolskih ^ečanostih, ko se je zaklju-lo šolsko leto. Toliko oseb poslopju je bilo preveč za lalo zgradbo. Šola se je esla. kar je povzročil, da je adla petrolejna svetilka s ropa na tla, petrolej je eks-[odiraf, začelo je goreti, in led 400 navzočimi osebami t nastala panika. Krik jgenj" je vzel navzočim vso amet. Ako bi se mirno obna-ili, je bilo upanje, da se jih inogo reši, toda v splošni nedenosti je drvel eden reko drugega, ljudje so bili ohojeni na smrt. stariši so ogazili otroke, otroci so bu-ili ob stariše. Vladala je erajna zmedenost. Malo lestece, kjer je komaj 500 udi, se je mahoma spfeme-ito v mrtvašnico. Vsaka hi-i je morala vzeti enega mrli-1 ali ranjenca, katere so pri-ašali iz razvalin gorečega oslopja. 'Prej veselo, zado-oljno mestice ,se je spreme-ilo v hipu v veliko mrtvašni- 3. Močnejši moški so poska-ali skozi okna na prosto, in 3 dobili pri tem večje ali lanjše poškodbe, dočim, sc ali otroci skoro brez obram-e in so bili pohojeni od starših v divjem begu iz go-3čega poslopja. Farmarji, ki so prišli od lizu in daleč, da so navzoči ri slavnosti. katero so hote-prirediti njih otroci v Šoli, o bili kot podivjana čreda vac ali govedine, ko je zače-) goreti. Kdorkoli je enkral adel na hodniku, v sobi, po topnjicah, ta se ni mogel eč dvigniti, ker naval njemu ledečih je vzel vsako prilike ešitve. In potem se je pričela alostna naloga iskati svoje rage v razvalinah. Skoro vsaka hiša v mestu e je spremenila v mrtvašni- iU hočete slovenca ra sodnika? • Sporočili smo že rojakom [a je na kandidatni listi mest-lih sodnikov za letošnjo je-en tudi Slovenec, vrlo spo tovan rojak, Mr. John L. Ml< ielich. V našem uradu doBTte :andidatne pole, katero mo ate podpisati, ako želite po [lagati Mr. Mihelichu do kan [idature. Mnogo Slovenes n Slovenk se je doslej ž< iglasilo, toda na razpolage mamo še nekaj pol za popi ovanje, in uljudno vabinu ojake obojega spola, da S( »oslužijo te prilike in podpi ejo svoje ime. Ako ne posku :imo, nikar nikamor ne pri lemo. Treba se je neprestane »riti, kdor hoče doseči kone Sno uspeh. Tako tudi mi Svojemu možu bodemo ven iar pomagali Z vsemi silam laprej! —o- — Na ženskem toiletu m 3ublic Square so našli novo ojeno dete, komaj par ur sta o. toda mrtvo. Zavito je bih / cunje in papir. —Nikoli Sokolov, vodji :levelandske simfonične^, jrkestra, se nahaja sedaj 1 Londonu, Anglija, kjer se ji jod njegovim vodstvom pri -edilo nekaj umetniških koti :ertov. Angleško občinstvi le Mr. Sokolova sijajno spre ielo. — Pismo ima pri nas Johi Petrovčič. co. In ako ne v mrtvašnico, pa v bolnišnico. Ker poleg dejstva, da je v ognju in div- j, ji paniki našlo 74 oseb svojo s smrt. je bilo tudi več kot sto k ranjenih, mnogo izmed njih j tako, da ni upati, da bi okre- r, vali. Vsi zdravniki in bolni- g ške strežnice iz bližnjih in daljnih mest so nemudoma d hitele v nesrečno mesto ter s, skrbeli za ranjence po naj- u boljših močeh. Skoro vsa tru- k pla mrtvih so dobili na ozkih v stopnjicah zgorelega poslop- A ja, kjer so se gnjetli stariši in E otroci. s Petindvajset procentov k vseh prebivalcev mesta je mr- s tvih ali ranjenih. Mestece a šteje komaj 490 prebivalcev, n in skoro vse mesto je hitelo p na zabavo svojih otrok v šoli. n Vežbanje otrok, deklamacije, r petje in drugo je bilo že na- z pol dovršeno, ko je svetilka v na vrhu stropa, napolnjena s d kerosinom, mahoma padla na r tla v dvorani. Naenkrat je k nastala panika. Ljudje so kri- p čali, divjali, poznali niso no- r bene disčipline., V trenutku b je nastala v dvorani masa ne- 1 razsodnih, zmešanih ljudi. Ljudje najbližji oken so po-skakali navzdol, potem ko so \ razbili okna, dočim se je osta- i la množica drenjala po oz- i kem hodniku do še bolj oz- c kih stopnjic, kjer je večina k obiskovalcev šole našla svo- t jo smrt. J Poslopje je bilo precej sta- c rinsko, in je gorelo kot smo- c la. Kričanje, ječanje in div- j janje siromakov, ki so bili za- j jeti v poslopju, kamor so pri- s šli. da bi imeli lep in zabaven ( večer, se je slišalo daleč nao- t koli in je spremenilo noč za- L bave v noč grozote. Mnogo ( oseb bi se lanko rešilo, da ni 1 ogenj se razširil s tako nagli- • co, da je bila nemogoča vsa- < ka rešitev. Najbolj divji pri- J zori so se odigrali, potem ko , j je ogenj samo še tlel. Matere , ,in sestre, očetje in bratje ( i onih, ki so bili v gorečem po- x (slopju so prišli in iskali svoje!] 'drage. "j — Nesreča v šoli, ki se je j pripetila v Clevelandu, So. Carolina, o kateri poročamo v na drugem mestu, je precej j podobna silni nesreči, ki se je 1 'pripetila 4. marca, 1908 v Cle- , jvelandu. Šolski odbor iz Cfle- j Ivelanda, Ohio, je poslal brzo- . javko simpatije In sočustva šolskemu odbopfv Clevelan- j du, So. Carolinvy®c kot petnajst let je od tega, ko je za- ! čelo goreti v Lakeview šoli v Collinwoodu. Otroci so tedaj ( opazili dim, ki je prihajal' iz nekega kloseta v šoli. Opozorili so janitorja, ki je oddal svarilni signal z zvoncem. ; Otroci v prvem nadstropju ^ so odkorakali ven, toda medtem ko so dospeli otroci iz drugega in tretjega i i nadstropja do stopnjišča. jim je že bita odrezana pot do iz- ( hoda po dimu in plamenu. Planili so nazaj do zadnjih vrat, ki so se odpirala na znotraj, in otroci so tako gosto Stali pred vratmi, da se vrata niso mogla odpreti in tako je I 172 otroK zgorelo tik pred vratmi. Našli so jih, črno zgorelo maso, ležati pred vratmi, ko so slednja s seki- , rami podrli. » ' — Dr. Clev. Slovenci, št. 14. SDZ naznanja, da bo številka 1 za mizo in svetilko dvignjena ■ 24. junija na veselici na Re-charjevih farmah. Toliko v 1 prijazno naznanilo onim ki imajo številke. Usoda turistov ajbrž ne pridejo več živi iz ujetništva. !---- Tientsin, Kitajska, 19. ma-1. Kitajski banditji so izpu-:ili enega izmed ujetnikov, atere so polovili pred 14. nevi. To je Marcel B. Be-jbe, katerega so poslali v lavno mesto Kitajske, da im obravnava s kitajsko vla- 0 glede odkupnine. Banditje 3 zagrozili, da ako vlada ne makne svojih čet iz bližine, jer imajo banditje svoj gla-ni stan, da bodo umorili dva .merikanca in dva Angleža, tanditje so zadnjo sredo potrdili pet kitajskih ujetni-ov ter se ne bodo pomišljali treljati tudi na tujezemce, ko ne dobijGf denarja. Zad-je tri dneve so banditje na-redovali za 30 milj v notra-jost dežele, kot poroča Be-ube. Banditje so nastanjeni ujetniki v treh tempelnih, isoko v gorah, odkoder se obro vidi v dolino, kjer je astanjeno kitajsko vojaštvo, 1 je mnogo bolj številno kot a banditje, vendar Kitajci ie napadejo banditov, ker se oje, da banditje postreljajo Jetnike. -o- — Okoli četrte ure zjutraj soboto, 19. maja, je policist Ishman, ki je patroliral po iamilton ave. opazil na 53. esti in Hamilton ave. neke-;a sumljivega moškega, ki je »ravkar prišel s feSkim tov®-om iz tovarne Bishop-Bab-ock Co. Policist je pozval lotičnega naj stoji, toaa mož e bežal naprej, in ker se na lonovni klic 1 ni zmenil, da toji, je policist Ilshman za-iel streljati, in je moža zadel ako, da se je mrtev zgrudil la tla. Kot nam poroča policijski urad je bil mož kakih \8 let star, moral je tehtati' lo 160 funtov, visok je bil i čevljev 8 palcev, ima kodra-ite lase, temne hlače, lahno-, javo kapo, srednje rasti. Pri »jem so dobili 105 funtov me-lenine in še nekaj drugega ikradenega blaga. Truplo se tahaja v mrtvašnici in do so-)ote zjutraj policija še ni mo-$la ugotoviti, kdo je ubiti nož, ker ni imel ničesar pri tebi, kar bi ga identificiralo. Pozneje se poroča, da je )ilo ubitemu roparju ime Mike Rusnov. Stanoval je na 19. cesti. Ropar je bil še mlad comaj 25 let star, toda se je lahajal it trikrat v zaporih ■adi ropa. in tudi sedaj je bil la svobodi Šele 6 mesecev, ko ?a je dohitela smrt pri četrtem ropu. — Članice dr. Marija Mag-ialene, št. 162 KSKJ uljudno /abijo cenjeno občinstvo na njih "Veselični Vrtec", ki ga priredijo v soboto, 26. maja v Grdi novi dvorani. Veselja bo Ea stare in mlade. Ne zamudite te veselice, posebno vi, Fantje, ker bo zalih deklet toliko, da se boste kar čudili. Vstopnina je samo 35c. za )sebo. članice, pripeljite svoje prijatelje in prijateljice, da bo udeležba tem večja, Na svidenje v soboto, 26. maja. — Kdor kaj misli na zimo v poletju, ta se pozivlje, da kupi premog v poletju. Dvojna korist je od tega, kdor kupi premog sedaj. Prvič ga dobite ceneje in točno, drugič pa povzročite, da premogarji imajo več dela tekom poletja. Naznanja se, da je delo v več premogovnikih zaostalo, ker so naročila premoga manjša. — Mrs. Jessie Hadden, 45 tet stara, soprogi probatnega sodnika Haddena, je unyjj v nedeljo. AMERIŠKA DOMOVINA (AM1EICAN HOW). ISSUED MOW PAT. WIPWOAT ANP WttPAT i " KlMfiNOIAt X« Ameriko « - - «4.00 I Za Cleveland po poM $S. Za Evropo - ■ ■ UM \ Poaamcacna številka - tc : Til (iiM, Mil li ^WMHI h HMM na "AwHIb Denwvtaa" tilt St V^AvZmM. dSZS OmTtS Pitoel- lit, Randolph TM1 , JAMES DBBBVEC, HHteher,___LOUIS J. P1RC, Bdlfc ; E l l TIT tit ffli i h tr "* ~—ud iImwIw«. Advertising rates m mil imarlssa In iflrlt Foreign la langnage —If j Eoi«rtd~arMooa4 sines mM Jumm7 *h. 1001». »I the pott office at } Cleveland, Ohio under tMAnif Marat M, 187«._f ' J No. 60. Mon, May 21st 1923. j V borbi za, slavo in moč. Ali ste že kdaj premišljevali, kako so narodi od pamti-, veka se borili za slavo in moč? Rim se je boril in prelival kri svojih sinov po vsem tedaj znanem svetu, doma so jokale ženske, ker so rimski cesarji hoteli imeti vrhovno slavo in vlado sveta. Egipt je žrtvoval svojo glorijo in slavo, Kleopatra je dala svoje življenje, da premoti rimskega mo- 2o tea. Troja je zginila v prahu, ker je hotela gospodariti Irkom, razsulo se je ogromno perzijsko -cesarstvo, ko je hotelo podjarmiti Grke, razpadel je imperij Aleksandra Velikega. Španska, nekdaj najbolj mogoCna država sveta, kjer solnce nikdar ni zahajalo, je danes revna pustinja, brez energije in življenja. In da preidemo v moderno zgodovino. Nemčija, mogo-Cna država, ni imela dovolj zemlje za sebe po Širnem svetu. Več časti, več glorlje, več vojske! In tepli so se in krvaveli Štiri leta. Daneb leži premagana, poteptana na tleh. Rusi- < ji! Bal se je ves svet, danes se norčuje z nje najslabejša j država, kjer milijoni umirajo lakote, nesnage in trplenja ter poleg tega tisoči umirajo na vislicah, v ječah, v preg- . ndnstvu, kamor jih je poslal boljševizem. Bogati bi radi podjarmili revne; močni bi radi uničili < slabotne! Borba za moč, az slavo, za rtičlmurnost. Tekom i prihodnjih tisoč let se bo zemeljska mapa spremenila sto- j krat, novi milijoni bodo uihirali na bojiSčih, brez ozira, kdo I bo gospodar, kapitalist, socialist, boljSevik, pogan ali svo- 5 bodomislec ali ateist. Zemlja, kjer bodo počivale naše kosti, i bo preorana stokrat, stwttii jarki bodo postavljeni na njih i In tekla bo kri, kri, kakor .Je tekla od postanka tega sveta, j Milijon let od danes nastanejo novi svetovi, nova morja, 1 nove zemlje. Toda boj se bo vršil naprej, miru ne pozna člo- 2 veško srce! Nobene razlike ni med stroji in med Tjudmi, ž kadar se gre za moč! 2 m * • ( Glasom uradnega zapisnika o preiskavi, katero je upe-ljala državna zbornica v Tallahasee, Florida, se je v tej državi nečloveško postopalo z državnimi jetniki. Zaporne oblasti so izposojevale te jetnike privatnim podjetnikom, s ki so te siromake pretepali, bičali, ubijali. Oseba, ki je pre- F iskala položaj v Floridi za državno postavodajo, je pričala, da oni teden, ko se je začela preiskava, ste bili ustreljeni z dve zamorki, ki bi morale pričati pred državno postavodajo. r Preiskava je dognala, da je moralo stotine žensk delati C kot živina, da so bile prisiljene živeti skupaj z moškimi / kaznencl, da so se morale udajati njih nagonom, da so bile P za vsak prestopek kaznovane z bičem ali pa so jih obesili za g vrat, z glavo navzdolt dokler niso mogle več dihati. Vse to s Se je godilo v državi Floridi, ki spada v unijo Zvezinih dr- t žav. Zdi se skoro nevrjetno, da bi v današnjem modernem ii času, zlasti pa v naši republiki, se mogli goditi enaki zloči- s ni. Dotični podjetniki bi morali dobiti vsi dosmrtno ječo. t Ker niso ljudje. ker so živali, ki povzročajo nemir in upor r med narodom. Pričakovati le da bo državna postavodaja v t Floridi znala te razmere enkrat za vselej odpraviti. t • • • o Precej veliko ropota je bilo zadnje dneve, ker so kitaj- č ski nekulturni banditje odpeljali nekaj tuiezemskih turi- 1 stov, od katerih zahtevajo sedaj visoko odškodnino, da jih b zopet spustijo. Koliko vpitja, groženj, ultimatov, brzojavov In posredovanj je nastalo radi tega! Toda poglejmo vendar \ okoli nas nekoliko? Ali nimamo iste razmere prav v naši c sredini? Pretekli teden je neki bandit v Clevelandu odpe- s Ijal policista in ga žvinsko umoril. Ni še tega dva tedna, ko b so banditje odpeljali malega Alexandersona. In v Akronu t so lopovi odpeljali 5 mladoletnih deklet njih starišem. In Ij koliko se pripeti umorov! Koliko se linča ljudi v Ameriki! v In konečno: Koliko so trustijani, ki prodajajo sladkor iz- jj vlekli iz ljudskega žepa na sladkorju, katerega so neopravi- V čeno Čez noč podražili? Kitajci se nam lahko smejejo, ker u protestiramo proti njih banditom. dočim domače bandite, s pustimo v miru! b Noben mož ni popolen, toda so ženske na svetu, ki mi- o slijo, da so možje popolni. č e • * Ako bi vlada Zjedinjenih držav z isto resnostjo in strogostjo nastopala proti dobikarjem in izkoriščevalcem -J kakor nastopa proti kršilcem Volstead postave, tedaj bi n imeli v Ameriki pravi paradiž! - " ^ Š! Od časa do časa se pojavljajo umetniki in spravijo v n javnost sliko kake ženske, o kateri trdijo, da ima najbolj n "perfektno nogo" na svetu. Bunk! Na svetu je 750.000.000 e žensk. Ti "umetniki" bi morali postaviti vse te ženske v eno p vrsto ter jim ceniti noge! Potem bi dobili res "najbolj per-fektno nogo", ako ne bi pri gledanju prej znoreli! Bunk! 1 Svetovni zemljepis. 21. Massachusetts. Država Massachusetts je kakih 185 milj dolga in 100 milj široka, njena površina znaša 8315 kvadratnih milj. Na vzhodu je svet nizek in peščen, srednji del je hribovit, zapadni del pa gorat. Green Mountains jjjelijo vodovje reke Housatonic in Hudson River. Med znanimi rekami države so Housatonic, Connecticut, Farming-ton, Westfield, Fort, Swift, Cltfčkopee, Pawtucket, Nashua, Charles in Taunton. Berkshire Hills, kjer izvira reka Farmington, ima krasno scenerijo. Blizu obrežja leži kakih 40 večiih ali manjših otokov, od katerih sta jako znana Nantucket in Martha's Vineyard. .Zima je v državi Massachusetts izvanredno ostra, posebno v vzhodnem delu, vre-mehske spremembe so hitro in nepričakovane. Kljub čistemu zraku ter ostrim vetrovom, pa prevladuje v vzhodnem delu države jetika. Ob obrežju in v goratih krajih pa je podnebje jako zdravo. Dežja je v obilici, suše skoro neznane, (razven prohibicij- t ske.) 4 r Šolski sistem v državi Massachusetts Je izvanredno fin, >1 - in skoro se lahko reče, da so f ljudje v tej državi bolj vzgo- t jeni kot v katerikoli drugi ence z ogromnimi tekstilni- ma ni tovarnami, • dobiva svojo Me jlektrično silo od Merrimac lo ^iver. V Springfieldu izdelu- J ejo fino strelno orožje, avto- tuc nobile, železniške vozove ter bo? ilektrične potrebščine. Tu je bi i edež arzenala ameriške ar- je nade. New Bedford ie veliko,sve redršče industrije ribičev na teh norske some. Tu se izdeluje- ^ o tudi čevlji, steklo in barve, tvo Mesto Salem, ustanovljeno štv eta 1628 je znano po nekdaj- ien lih starokopitnežih, ki so so-t Va lili "coprnice". Številno oseb, seb lasti žensk je bilo obešenih tijc adi čarovnije. Druga pomem- san ma mesta so: Brocton. ber Jrookline, Chelsea, Fitch-! J >urg. Ayer. Haverhill, Hoi- Dot oke. Maiden. Everett, Glou- koi ester. Sommerville, Chico- štv »ee. Medford. Neponset, Avj 4orth Adams, Northampton, "ok >ittsfield, Quincy in Walt- vse ,- him, kjfcir se izdelujejo rtajfi-nejše are na svetu. V Massachusetts se pride-n, iuje koruza, pšenica, rž, lcrom-io pir, tobak, surovo masld, med, d- toda najbpli je znano po svo-r- jih ribarnah |n tovarnah. V ta državi se koplje tudi železna O.'ruda, srebro, baker in pre-c,v|mog, posebno pa je dosti fine-id ga mramorja. d (Dalje prlhodnjlfi) )- -O—- ;: DOPISI. e —7— 0 Newbury-Cleveland, O. Pro-sim nekoliko prostora v cenj. 5 listu, g. urednik, da dam ne-l- koliko odgovora Mr. Kužni-ku na njegovo govoričenje v e Enakopravnosti. Ko bi vsi 1 f ljudje Doznali "Mr." Kužni-ka, ne bi bilo treba nobenega >( odgovora, zadostovalo bi, da | 1 vedo, da je isto napisal "Mr." ^ August Kužnik, ker ga pa ne . a poznajo vsi. naj mu napišem i . nekaj v odgovor, ljudem pa v i 3 pojasnilo in zabavo. j "Mr." Kužnik, ker nisva 1 3 veliko skupaj, dosedaj nisem . vrje!/ ljudem, ki so mi pravili, i 1 da vam manjka enega kolesaj 1 . v zgornjem štuku. Sedaj pa s . ste mi dokazali sami, da je ta- i . ko. in me torej niste nič ža- t . lili. "Mr/' Kužnik, vi pravite. 1 ! da vam je vseeno, ali opravi j j mrtvaške obrede za vašim si- ] . nom katoliški duhovnik ali r pa protestantovski pridigar. ^ \ "Mr." Kužnik, čemu se po- £ , tem vsajate in zmerjate fara-' ne sv. Lovrenca ter mene in \ - gobezdate toliko neumnosti r po Enakopravnosti? Enako- c pravnost ima brez vaših spi- k sov dosti smole. Kaj bi jo radi n takoj pokopali? Pustite jo! Vsaka mrcina rada živi. Pred vsem pa, "Mr." Kužnik, člo- v vek, ki mu je vseeno, je mi- " ren. Sicer pa nam malo mar, je-li vam vseeno ali ne. Resni- Jj ca je, da se vam ni zgodila no-bena krivica. "Mr." Kužnik, ? a"'i ste res tako slabotni, da I1 zahtevate od fare in cerkve, h kateri ne spad&fe" ne vi in 3 ne vaši otroci, in katero pri I? vsaki pril^ci zaničujete, za- „ smehujete in se norčujete iz . faranov, ali res mislite, da J* vam je fara dolžna storiti 1ca- * ko zahtevano uslugo? Čisto -v prav je bilo, da je bil vaš f. otrok pokopan iz "luteran- {J ske" cerkve, kamor ste ga po- k šiljali v cerkev in k nauku, in n kamor je torej spadal. Še en- cs krat vas vprašam, čemu se repenčite, če vam je vseeno? "Mr." Kužnik, vi se pogo- ~ sto sklicujete na vašo izobra- šl zbo. Razumeli bosfe torej sle- v deči vzgled: * "Neki Avgust je prišel) iz ir starega kraja. Kmalu je dobil delo. se preoblekel v ameri- tž ško obleko in je bil videti K kot Amerikanec. Nekega dne h ga sreča njegov znanec, J a- zs nez, ki je bil predsednik dru-štva X, spadajočega k SDZ. k Janez ga nekako tako-le na-govori: jc "Veš kaj, Avgust, sedaj ^ imamo ravno kampanjo za ol pridobitev novih članov k na- ti ši Zvezi. Pristopi še ti k na- d* šemu društvu. Saj veš, človek nj ni železen, njegovo zdravje k' ie rahlo. Danes si še čil in o( zdrav, jutri pa se že ganiti ne st boš mogel. Ža deJavca je dru- je štvo in Jednota potrebna, ka- m kor vsakdajni kruh. Stopi v s\ društvo, da boš preskrbljen in za slučaj bolezni!" ki Avgust: "No, veš, jaz ni- zs mam apetila za tako stvar. Meni ne gre v glavo, da bi bi-lo kaj na tem.' te Janez: "Zakaj vendar? Saj tudi tebi pride lahko tako, da d; boš potreboval pomoč. Zakaj p i bi se ne zavaroval. Edino kar T je potreba je to, da plačaš p( svoj, asesment in spolnuješ z t teh par pravil." pt Avgust: "Veš kaj, Janez. k( tvojega nazadnjaškega dru- zs štva jaz prav nič ne potrebu- ži jem. Kar pri miru me pusti, ta Vaša Jednota gleda samo za ce sebe. Uradniki se z njo boga- m tijo. to je vse. Pri Jednoti ste ži samf nazadnjaki, nimate no- o bene izobrazbe...itd. "s Janez ga je pustil leto dni, 's Dotem pa zopet opozorit na vr korist, ki mu bi jo dalo dru- sv štvo in Zveza, pa vse zaman, kt Avgust ,ga je zopet dobro lo "okrtačil". Norčeval se je iz as vseh članov, jih nazival z vsa- je -------. tovrstnimi priimki, potem pa se je obrnil in šel. Janez ga je doaedal pustil pri miru. kjer Jfctridel daje vse zastonj. Preteklo je zopet leto dni, ko pride nekega večera Avgust bled in počasnih korakov k Janezu. Takoj se je videlo, da je bolan. Janez ga prijazno sprejme, ker se mu je smilil. Avgust pa začne: "Veš kaj, Janez, bolan sem že dva tedna. Delati ne morem, in prihranil nisem še nič, ker sem vračeval to, ka-sem bil na posodo jemal za pot v Ameriko. Moj gospodar me že nekaj nezaupno gleda, ker se boji, da bi mu ostal kaj dolžan. Premislil sem se, stopim v društvo. Imam še par dolarjev, da plačam asesment. Vsaj tako dolgo, dokller sem bolan. Naredi mi torej tisto srošnjo za bolniško podporo." "Toda, prijatelj," se začudi lanez, "kako pa naj ti sedaj ia Zveza kako podporo, saj ie spadaš k njej, saj nisi član. ^ravil nisi spolnoval. ases-nent nisi plačal, torej?" "Jaz potrebujem pomočr, n Zveza mi mora ustreči in ni dati bolniško podporo!" ;e odreže Avgust. "Saj bom isesment plačeval tako dol-;o, dokler bom bo3an." Janez, seveda, ni mogel istreči njegovi želji, zato ga e pa Avgust grdo ozmerjal v inakopravnosti, ki radi po-nanjkanja dobre tvarine, je edno na razpolago vsaki [odlju "Mr." Kužnik, Avgust ste i, društvo je fara sv. Lov-enca, Zveza je pa katoliška erkev. Janez sem pa jaz; ranjski, če hočete, toda Ja-ez sem. t "Mr." Kužnik, kakšno pra- < ico pa imate vi zahtevati od lene kot župnika fare sv. ovrenca in pa od katoliške srkve sploh, kako uslugo. , okler ne spadate v faro in , e v katoliško cerkev? Vero 1 katoliško cerkev zasmehu-ste, farane sv. Lovrenca , ramotite,- jih nazivate f>ri ( riliki z crdimi imeni, kot • nazadnjaki \ so "trejali", so < neizobraženi" itd. itd. Nik- $ ar niste zahajali sem v cer- 1 ev, nikdar podpirali te fare, j-li pametno, da se sedaj sr-ite in smešite samega sebe v stu in pišete nedoslednosti, I aterih ne bi pričakoval od ajbolj zaplankanega hribov- s t iz Tennesseeskih gora. s "Mr." Kužnik, cerkev in tra imate prav tisto svobodo c - vsaj v Anjeriki. ne pa v va-ljubljeni Rusiji — kakor I "Mr." Kužnik, zaporedoma 1 resno in vselej prijazno m vas prosil zadnja Štiri le* l, da bi poslali vaše OTRO-E — in ne vašo 20 letno 5er, samo. kakor vi hudobno ivijate — k nauku. Prosil 2 im vas, da daste vašim otro- ^ >m vsaj tisto priliko biti po- z 5eni v pravi veri, kakor ste 1 imeli vi. Pa vse je bilo za-an. Zadnje dve leti učim l roke iz vaše okolice v hiši j k poleg vaše. Pa namesto, j 1 bi poslali otroke v sosed- 0 hišo h krščanskemu nau-1, poslali ste jih v precej Idaljeno "Malspark" prote-antovsko cerkev. Težko mi i; bilo, pa pustil sem vas v n iru, ker sem priznal vašo n obodno očetovsko obllast č pravico. In tisto svobodo, z jo imate vi, sedaj zahtevam v 1 sebe in za faro sv. Lovren- n i, in, ako se niste popolno- k a skregali s pametjo, mora-nam priznati i vi. "Mr." Kužnik, vi pravite, 1 bi bil jaz plačan "za teh tr kapljic vode". Mogoče, >da vi bi bili prvi. ki bi mi >tem v obraz vrgel, da "far 1 denar vse naredi". Sicer . t, kaj bo "par kapljic" vode iristilo komu, Če vse drugo nemari? "Ako hočeš iti v vljenje, spolnuj zapovedi!" ko govori Jezus Kristus. Si-r pa ali ni to največja hi-ivščina, ako ste prišli v ipnišče in zahtevali nekaj, Čemur potem trdite, da je tarokopitnost" in prazne torje" nekaj kar vi tako sor * ažite kot "napreden in pro- zi iti jen mož?" Vrhtega pa, " ero društvo vam bo dovoli- f ,da boste le takrat plačali esment, ko ravno potrebu-te podpore? Kam bi vi. a "Mr.H Kužnik, šli iskat podle poro, če bi ne bilo pametnih i, fara kaj druzega? Kani W ti r- šli iskat "pogrebnih obre-1- dqv'\ ako jih zahtevate« kot 1- ste jih v resnici zahtevali, ako a bi ne bilo pametnih ljuidf, ki u stalno združujejo cerkev? "Mr" Kužnik, vi pravite, n da se človeška družba razvi-1- ja, da je "Rim" — katoliška e cerkev — že veliko popustil • in bo še več, da je "kongres" a v Rusiji javno priznal, da r boljševiki dejajo kakor Krist! l, Ha, ha, ha! To je pa za počt! j Po vaši logiki torej lahko pri- - de, da bo prihodnje leto dva-r krat dve pet. Istotako se . lahko zgodi, da se bo glasila 1 peta božja zapoved: "Ubi-) jaj!" namesto "Ne ubijaj!" ' — "Mr." Kužnik, človeška i družba se razvija v znanstvenih rečeh, v materialnih stvareh, v literaturo, umetnosti in enakim. Nikdar pa - ne v verskih resnicah. Resnica je vedno ista. Kristova ve- ; ra je vedno ista. On sam je 1 rekel: "Nebo in zemlija bOr ' sta prešla, moje besede pa ne 1 bodo prešle". "Mr." Kužiifk. - Rim se ni zmaknil kar se tiče vere in resnic malone dvati-toč let, in se do konca sveta ne bo. Druge vere, ki niso ' ustanovljene od Boga, gredo ■ semintja. se "razvijajo" in > ''navijajo". Če pa vi dokaže-i te. da to ni istina. boste srečni. ker ima list "Our Sunday Visitor"' na razpolago v tem slučaju $1000 za vas. "Rim" stoji kot skala, ker je zidan na skalo In zidan za : vse čase. Svet bo napredoval, se razvijal, "Rim" pa je skrajno razvit od začetka. In če svet še toliko napreduje, mu bo "Rim" vedno kot/soKnce popotniku daleč naprej svetil'pot. In tisti vaš "kongres" nekterih boljševiških popov v Rusiji! "Mr." Kužnik. tisti pa ravno toliko šteje, kakor če bi vi in še par takih kot ste vi, se zbrali tam nekje pri elevelandskem Hfrejzf hau-zu" in bi "odločevali" verske ? stvari in moralo. Na Krista se lahko vsakdo sklicuje. Vprašanje je, kaj pravijo čini. Krist je rekel: "Pustite male k meni priti!" in zopet: "čuj- r te in molite!" Boljševiki, h 1 katerim se vi, obračate za vzgled, pa obsojajo matere v = smrt, ako $e drznejo , učiti ? svoje otroke moliti. "Mr." Kužnik. vi pravite, da imajo duhovni ljudi "osed ljane". Prav nič. Prosti so kot^vi. Komur ni všeč v katoliški cerkvi, ima svobodno voljo in jo pusti kadar hoče, * kakor ste storili vi. Kar "zbe- _ zija" naj, kakor ste vi. Samo to je čudno, da ste začasno hoteli nazaj "pribezljati". "Mr." Kužnik, vi sramotite zakrament sv. pokore in pravite; da veste, kaj je spoved za mlada dekleta. Tukaj se pokažete hudobnega, in poleg tega jako nespametnega. Nad svetu je nad tristo milijonov katoličanov. Izmed teh jih je prav gotovo dvesto mi- " lijonov take starosti, da gredo k spovedi. Vsi ti ljudje veT do, kaj je spoved ali zakra- a ment sv. pokore ? Za vsakega ? izmed nas je vir tolažbe fri E notranjega miru. Pa se vzdig- ; nete vi, "Mr." Kužnik. in ho- J čete prepričati te ljudi, da je zakrament svete pokore — | vir pohujšanja] Ja, res, če se mi "Henry" ustavi na potu, kar poklical vas bom. Tudi upam, da je vse res, kar ste dobrega rekli* o vaši hčeri. Toda, ali ne bi bilp bolj D«1J# na tretji »trmo« , Direktno t DUBROVNIK IN REKO T • ' • aa norem, krasnem (mrnikn TUSCANIA SO. JUNIJA V JUGOSLAVIJI v 9 DNEH V Aquitania .......45.647 ton MHnretania .....30.704 ton Berengaria .... .52.022 ton Odrto™ TsaJt torek eden teh reliluutor Krasne Kabine 3. raz. t 2—A—6 posteljami. Fina hrana, kadilnica in po- ( Šivalnica. Zaprta paluba, domača ku- j hinfa. Debar skoai Cunard se brio in> j zanesljivo izplačuje. Vpraiajte pri agentu (a. w.) j Hotel Cleve- - i^J^tfrf^B -land Bldf. Cle- T AB\ ^A " veland, O.' /LgTTMMjfc < " ■ ■ „ ■ , • A(tt»epfSci|o ^iiilo I Priporočljivo 2d odponpc pri zdrdVljeqjli srbečice Iq rozqih Ipžrpl) bolezrju CENASOt Vprdidtffc pri *iee| Idprfb. A|py | vaša obleka potrebuje čiščenja in likanja ter barvanja, pošljite ob-1 leko k Mike Eos, ' 1192 norwood rd. H kjer s« bo pojpravlla, da bo ?ot nova. J 4 ^iil^f^^^NM^jj^i ,., .....■ . Edina StOVENSKA lekarna v Clevelandu je WJL DRUG COMPANY JOHN KOMIN, lekarnar Mi imamo najboljia domača zdravila s točno postrežbo. St Clair-av. in Addison Rd ■ T'.Y4r>' LUNKA 6308 Carl Ave. Kanarčki in druge potrebMlne ta lih vsdrievanje. Cene jako zmerne; inarfld prve vrste. 6308 CARL AVE. JOS,%MODIC, Slovenska GROCEHIJA. 1033 E. 62iid St Pozorf :-: Pozoil Mi izdelujemo furnese, kleparska lela, splodna popravila, vsa dela z medenine in bakra. Tofina po-(tretba ob vsakem Času. Se pripo« ■očamo za obila naročila. Complete Sheet Metal Work* F. J. DOL1NAR 1403 E. SSth St. Randolph 47M. _(21. mty) Zs taftealjlvo dele In Mm poatreibo za shimberaka hi sh> k« dela pokliUte M A. J. BUDNICK k CO. 6703 ST. CLAIR AVE . <» * • Randolph 3289 Ree. Netttnghan 23«-M ' Odprto med tednom de 5. zvečer 1 soboto do 8. zvečer. (m.f) ■ ■ —————^ Malovrh & Surtz, SLOVENSKI ODVETNIKI 6233 St Clair Avenue Uradne ure: Od 0. dop. do 4. p. j 1 Od 7. do 8. zvečer Jjl j kPRODAJ JE fln Grand 8 avtomo-5« (90) NČKBŠfrvdfll fil krnM AirlidL pa mestno jo advertazirati na J® ||c bolj dostojen način? IMr/ Kužnik, pravite, da t naši ljudje vtičejo v.vaSe U(3 izmere. Garantiram, da prav ič. Vi ste velik domišljivec. R ako vas prt miru pustijo, ka- Bs or tisto reč na cesti, katero ro s konj .'pozabil. Kdo se briga m; a vas! Nikakor pa vam ne m! vetujetol, da bi se vas "prije- r0 ) vesrelje", katerega naSih p erkvenih mož "okrtačiti". m !a vaše otroke bi nikakor ne ^ ilo dobro ,da imajo pohab- 2C lenega očeta, ko so §e mladi. ifečno napadanje na poštene, elavske može od vaše strani na priti enkrat do konca. "Mr.n Kužnik, to sem napi- . al, da boste vedeli, kdo je Je isti, ki je "kozle streljal", fj fes, če se ranjenega počutite, ™ 0 ni bila moja krivda. Kakor vi mene niste misli- 21 1 žaliti, tako tudi jaz vas ne. * lamo povedati sem hotel, da nJ ne prav nič niste zadeli, ako VI te "streljali". Mogoče jih di >oste še naprej. Lahko, če P1 am je drago. Enakopravnost 31 lotrebuje kaj, cUt napolni šti- ki i strani. Pa streljajte jih do « odnjega dneva, farani sv. fr ^ovrenca ostanejo vam, ka- iz :or Enakopravnosti "udani" ol cot doslej. Če hočete vedeti, « :oliko je to, vprašajte upra- sc ritelja, ki ima pri Enakoprav- " losti naročnike "čez". « John Jeroftie Oman. k( _ k« KONVENCIJA K. S. K. « JEDNOTE. k( ! 6 Meseca avgusta se bo vriH-1 a konvenciji K. S. K. Jtd- sj lote v na9 nietrojpoli, v Cle-, relandu. Kakih 160 glavnih iradnikov in delegatov pride r na5o naselbino. Mnogo je 6 ned njimi takih, ki so že T nnofeo slišali o Clevelandu in n lašin Slovencih tukaj, pa ni-, n io Se nikdar imeli prilike biti t< , Clevelandu. I n Časprir hitro beži, treba je H nnogo predpriprav, zato kot v predsednik pripravljalnega v jdbora apeliram na pomoč k >ratov in sester. Apeliram pa tudi na vse rodoljube v na-jelbini, da pokažejo bratskim lelegatom prijaznost in naklonjenost, ko prihitijo od vseh strani med nas. da smo napram njim gostoljubni in prijazni. V naselbini se bo potrebovalo veliko stanovanj in restavracij. In ker je naša slovenska metropola znana kot Slovenska Ljubljana y Ameriki kjer imamo mnogo pevskih in dramatičnih društev, zato apeliram že sedaj, da nekaj ukrenejo za priredi- ; lev ob času konvencije. Po- ; novno apeliram v naselbini \ na vse, da smo složni in edini ; napram našim gostom. Ka- ; dar smo sami ,se lahko neko- j liko zrahljamo med seboj, na- ; pram našim bratskim gostom ; pa bodimo složni in naklo- ; njeni. Tu ne gre za nikogar i korist, pač pa za gostoljub- j nost in prijaznost napram ! najstarejši slovenski podpor- ! ni organizaciji, ki že skoro j trideset let tolaži udove in si- ■ rote. Začasno naj se vsakdo obrne za pojasnila in nasvete na mene ali na Mr. John Žuliča. Javite se oni, ki imate pripravna stanovanja, za enega, dva več delegatov. Naše slovenske restavracije bodo šle gostom gotovo na roke v času konvencije. Več o tem prihodnjič. Anton Grdina, 1053 H. 62nd St., John ŽuMč, 6424 St. Clair ave. Barberton, Ohio. Cenjeno uredništvo. Dovolite mi nekako prostora v priljubljp-nem listu "Ameriška Domovina", ki ga z veseljem čitam In dobim v njem mnogo zanimivih stvari, torej me tudi veseli Citati. Skoda, da so bolj redko novice iz naše naselbine. No, saj je tukaj ravno tako kot po drugih naselbinah. Delo Je teško in naporno, in slabo bo za nas, dokler ne bo sloge med nami. Pri vsaki organizaciji je tako. ako ni stage in napredka. Pri nas imamo še precej društev, ki spadajo k raznim Jednotam, in društva tudi dobro napredujejo. Imamo tudi samostojno društvo "Domovina", ki la-stuje svojo dvorano in Jako lepo napreduje. V svoji dvo- $7.500 HIŠA za dve družini. 10 sob, klet, dva furneza. Na 148. cesti, bUizu Jordan Avtomobil šape. Nenavadno ugodna prilika. Kdor prej pride, tistega bo. Oglasite se pri ; HAFFNER & CO. 6106 St. Clair Ave. ali pri L. Recherju doma v Euclid. j Band's Trgovina jj j MODNO BLAGO. ČEVLJI ji 6529 ST. CLAIR AVE. VOGAL 66. CESTE/ |j ! Dvojne znamke ob torkih. Posebnosti za ta teden: ;! ! O. N. T. Crochet Cotton.............klopčič I Clark's sukanec (cvirn) ...............§puhj I Žensko nočno perilo, krila in bloomers......48< j; I Vabilo-PLES 11 Članice dr. marije Magdalene, „ , St. 162. K. S. K. J. uljudno vabijo cenjeno občinstvo na njih "Veselicni Vrtec" ; katerega priredijo na soboto, dne 26. maja, 1923. V GRDIN0VI DVORANI Veselja bo dovolj za stare in mlade. Za ples pa domača godba ,da -bo moralo vse plesati In se . veseliti. Ne zamudite tega, vi fantje, ker bo toliko I zalih deklet, da se boste kar čudili. VSTOPNINA JE SAMO 35c ZA OSEBO. Torej vsi na veselje! Članice, pripeljite svoje prijatelje in prijateljice, da se bodo vsi z nami ve- Na svidenje vsoboto 26. maja ob 7:30 zvečer. ODBOR- m l ______,_—■ tni prireja tf knftlitjsfcb sir eifaVHf?' » avno rnlzo, kjer naj lezi 24 ur Died dvema mokrima robcema. NAPRODAJ. So loti v velikosti 100*185, na treh b vinska trta. Loti so polet ljudske ole na Arlic Rd. In 200th St. t luclid, O. Prodajo se po ntekl ceni. )glastte ce fna 922 B. 70th St. ali na 157 E. 61 st Ž>'t. »predal. (82) )KKLE DOBI, TAKOJ DELO za v millinery trgovino. Oglasi naj se na 6111 St. Clair ave. (62). MORA PRODATI Idano poslopje za 0 družin in dve ►rodajalnl, blizu bulevarda, rent 1390 na mesec, 2 leti staro, moderno, « proda ali zamenja za mortgage, all ia lahka odplačila. Proda se radi od-loda v Evropo. Gospodar proda tudi estavrrfnt In dtugo posestvo. Za po-Irobnosti se hitro oglasite na 15813 Vaterloo Rd. D. Staklch. (62) POZIV! Podpisani pozivam Mr. In Mrs. Žit-tik In Mr. Andrej Rahotina, da pride-o v Chicago, 111. tekom enega tedna, la se pogovorimo v resnici, kar ieli-:e. To pa raditega, ker je drugje ne-mogoče. Priti morate, )tko he, sem >risiljen se drugam obrniti. Tiče se nadeve pokojnega Antona Rahotina. LOUIS PREZELJ. [z urada dr. Jugoslav Camp št. 293 W. O. •e naznanja, da se vrii izvanredna seja v soboto, 26. maja v navadtnih prostorih. Prosim, da se vdeležite vsi, ker Imamo nekaj važnega na programu. Bratski pozdrav — tajnik. (may 25.) ^ Naznanilo. Cenjenim članom dr. Srca Jezusovega uljudno naznanjam, da sem se preselil iz 1364 E. 36th St. NAPRODAJ JE dobro upeljapa Slovenska mlekarija. Proda 20 kant mleka na dan. Zmerni cena. Po-zvejte na 1568 E. 49th St. (63) ŽELIM FARMO. Rad bi zamenjal mojo hlSo za 4 družine v Lakewoodu bljzu Madison ave. za dobro farmo z orodjem In živino. Pifiite mi podrobnosti. Pridem sam na farmo na ogled. H. A. SmU», 403 Ulmer Bldg._ DELO DOBI TAKOJ dekle, da bi pomagala v kuhinji. Dobra služba. Vpraiajte na 694 E. 152nd St. Col-linvood.-^'— I Pes Roland ki ima boljšo pamet kot pa mornariški častniki. Slika predstavlja "Rolanda", policijskega psa, ki je "nadzornik" skrivnih potnikov na ameriški ladji "President Roosevelt". Ta pes ima to lastnost, da izvoha na ladji vsako osebo, ki je prišla na parnik, ne da bi plačala vožnjo. In pes se nikdar ne zmoti pri tem. Par ur predno parnik odplove iz pristanišča, "predstavijo" Rolandu vse nove moštvo na parniku. Roland vsakogar povoha in zamahne z repom v znamenje "o. k." Potem pa ga peljejo na rot ladje, kjer prihajajo potniki I. razreda na krov. Roland vsakogar pozdravi z gobcem in je prepričan, da je plačal vožnjo. £o ladja odplove iz pristanišča, gre mrcina v tretji razred, kier so zbrani vsi potniki. Kot inšpektor koraka od osebe do osebe ter si zapomni vse potnike. Potem se ps začne lov na "skrivne potnike". Od vrha do tal prevohs ves parnik, in v skritih kotih, med kovčki, prtljago, pod po steljami dobi osebe, ki so se utihotapile na parnik. Renčei in lajajoč privabi ladijske uradnike, ki takoj vedo, kaj t( pomeni. Taki "potniki" morajo potem med mornarje, kjei dobijo delo, da si zaslužijo za prevoz. Uspeh "Rolanda" j< tako velik, da misli United Shipping Board preskrbeti zs vsako ameriško ladjo po enega takega psa. slovenski fotografski zavod Se priporoča Slovencem za vse pri- HjHHHH like, kadar potrebujete dobrega, za- ■ nesljivcga fotografa, ki yam napravi ■ najfinejše slike po zmernih cenah. John Btikovnik, Htfl 7033 SUPERIOR AVE. mF^M blizu Addison Rd. Odprto ob nedeljah od 10. dop. do 5. pop. * ................................minimi.......................................iiiniiiiinmm ^—am Frank J. Lausche — od'OetniK Cez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING Ob torkih in četrtkih zvečer M 6:30 do 8. se oglasite na M^p 6131 ST. CLAIR AVENUE Randolph 7510 Od zibeli do groba nr NAJSTAREJŠI SLOV. POGREBNI ZAVOD, fl if Cleveland, Ohio. I^flj AMBULANCA, INVAUDNI VOZ, AVTOMO- DDIlirCTAM BILI IN DK. MOJA DELA IN MNOGOŠTE- PRINCETON VnJn POGREBI SO VAM DOKAZ NAJBOU ^ , SEGA PODJETJA. 1381 ANTON GRDINA Pogrebni direktor, balsamlat I OO1 ! Urad in stanovanje: 1053 E. 62nd St — Druga hifta od St. Clair Avenue proti j«eru. mmmmmmmmm I ^......... Tr" V-- —1——mm I Make Your Trip More Enjoyable by a II • R^te^r ^ H II ^ ' KIUE** — **CITY Of WUTTAljr II Dally. May 1*1 to Narwnb«- 15th M "»^'ISstfse^rulft k. •M'" ■1 Gnat Ship Swedb* -fg tartrt*"« ' jBajHLJ^w RM aassniisisrm Mb. 15523 Sarantc M. Trtjlon i »»t«Lh™«; "»«11» .« Randolph 8518-J. («) St cto" • • Tja in sem. AKO STE NAMENJENI ▼ etari kraj na pomlad, bo«t« v New Yorku najbolje poatreienl, Ce potujete "ikoti tvrdko ZAKRAJSEK & CESARK. KADAR 2ELITE DOBITI kako osebo ix »tare«* kraja, je » njeno in Vi*o koriat, če potuje "tkoii" tvrdko ZAKRAJSEK 4 CESARK. KADAR POŠILJATE DENAR v atari kral, gA poiliije "skozi" tvrdko ZAKRAJSEK & CESARK In prejemnik ga bo prejel toCno in brei vsakega odbitka na sroji domaČi poiti. IZakrajšek & Češark 70—9th Ave., NEW YORK CITY. PRIPOMBATwdka Jota L. Mikelkk Co. UU St Chfk Ava^ CleTelaad. OUp le a n«d v poriovni ireii! ObrmlU •e nanjo v omenjenih alaCajih. ako Vaai i« ***** ZNIŽANE CENE KNJIGAM. V naši 2alogi imamo še nekaj lepih povestnih in drugih knjig, katere bi radi razprodali. Nudimo jih po znižanih cenah Pridite in vzemite, dokler je še kaj v zalogi. Angelj sužnjev ...................... prej % -a5. sedaj $.15 Bob za mladi zob ................... prej -3o, sedaj •»<> Boj in zmaga ....................... P"j -a5. »daj .15 Dve sliki, Meško .................... P^j -45. sedaj .35 Darovana ........................... PreJ -60* sedaj -35 Dedek je pravil ...................... prej -4<>» »edaj .2} Dekletom ........................... P^j -5®» sedaj .»5 Gospodinjstvo...................... prej *'S0, sedaj .75 Hudo brezno ........................ prej -35, sedaj .20 Juan Miseria ........................ prej sedaj .40 Jernač Zmagovač .................... prej .35N**daj .20 Kako sem se jaz likal, I. zv...........prej .50, sedaj .25 Kako sem se jaz likal, III. zv.........prej .50, sedaj .25 Korejska brata ...................... prpj -25, sedaj .15 Knjiga o lepem vedenju.............. prej 1.00, sedaj .50 kraljičin nečak ....................... prej .25, sedaj .15 Maron, krščanski deček .............. prej .25, sedaj .15 Marijina otroka ..................... P"j .25, sedaj .15 Mladeničem, I. zv....................prej .60, sedaj .25 Mladeničem, ll. zv. ................. prej .60, sedaj .25 Ne v Ameriko ..................... prej -75. sedaj .40 Patria .............................. prej -3°» sedaj .15 Praški judek ........................ prej -35» sedaj .15 Prisega huronskega glavarja ...... . prej .25, sedaj .15 Povesti in slike ...................... prej .35» sedaj .20 Preganjanje indijanskih misijonarjev .. prej .25, sedaj .15 Pravilo za oliko ..................... prej- .65. sedaj .35 Rdeča in bela vrtnica ................ prej .25, sedaj .15 Romarica ........................... prej .60, sedaj .30 Sosedov sin ....................... prej 1.25, sed*j .50 „ Sisto e sesto ........................ prej .30, sedaj .15 Student naj bo ...................... prej .25, sedaj .15 Vojnimir ........................... prej .35. sedaj .20 Zlatokopi ........................... prej .25, sedaj .15 Znamenje štirih, ..................... prej .75. sedaj 40 KAKO LJUDJE NAPREDUJEJO. I Uprava amerlAke zakladnice v Washington« je na vfralaaj« "Kdo J« skopuh" odgovorila tako-le: Skopuh je oni. ki od vsakega dolarja prlltadi 60 centov ter ed ostalih tapravl 39 centov za iivei in vsega I cent *a izobrazbo, zabavo In dobrodelne nsmene. Varčen je oni, ki od vsakega dolarja prlitedi 20 centov ter od ostalih zapravi 50 centov za Uvei In po 10 cenfov za Izobrazbo, zabavo In dobrodelne namene. Zapravljiv je oni, ki sploh nič ne prifttedl ter od vsakega dolarja zapravi 58 centov za 2fvež, 40 centov za iabavo in po I cent za izobrazbo In dobrodelne namene. .t Prvi pogoj neodvisnosti in napredka so urejene denarne prilike. To velja enako za posameznika, kakor za društva, občine in driave. Pot do uspeha je dolga In mučna, zato ne odlašajte a prvim korakom. — Vložite del Vafiih zaslužkov v sigurno, domačo banko, kjer Vam je Vai denar dnevno na razpolago za nepričakovane potrebe. VLOGE NA m -v "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" A% se obrestujejo pri nas po JL / FRANK SAKSEF STATE BAfK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. M 1 >■[ I t I I ZAHVALA I žalujoča družina si jemlje y dolžnost, da izrazimo prisrčno H zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali v smrti natega ljubega ■ H I ANTON KUHEU J kateremu je angolj miru naznanil 10. maja ob 12. uri opoldne ■ ■ konec zemeljskega trpljenja ter mu zatlsnil oči za vedno. Globoko ganjeni vam izrekamo zahvalo, najprvo Rev. Hribar za obisk in pogrebno opravilo in Rev. Jos. Skur za obisk in molitev. Zahvala družinam za krasne vence in cvetlice ter udeležbo pri pogrebu: John Hrovat, Fr. Zupančič, A. Zupančič, Konrad ■ I Laurlč, Artt. SatkoviČ, Fr. Marinko, Jos. Zupančič, John Dely, Louis Lavtižar, Fr. Tomlič, Fr. Terčelj, John Kržmanc, Fr. Pe- ■ tek, Louis Roje, Rihard in Milnar. Zahvala učiteljici in soflolcem za krasni venec in zadnji obisk. Zahvala za udeležbo In spremstvo pri pogrebu, M. Strumbel, Fr. Vfdemšek, J. Zaplata, in vsem deklicam in dečkom ter vsem posameznikom. Zahvala vsem, ki B so ga obiskali In imajo sočustvo z nami ter Mr. A. Grdina za lepo vodstvo pogreba. Bog vam plačaj stotero vsa vata dobra ■ dela, tebi, nepozabljeni sinček pa lahka ti žemljica, dokler se ■ H ne vidimo tam gori nad zvezdami. 2aiujoči ostali: ANTON In IVANA KUHELJ, stariši, JENNIE In FLORENCE, sestre. ! Cvet in sad j IZVIREN ROMAN ( I Spisal Josip Jurfič. j Ko je Šepec to izgovoril, skočil je naglo pokoncu. Pred seboj je zagledal žan-darma z nataknenim bodalom. Hotel je preko žage na drug kraj vode skočiti in bežati, ali komaj se je obrnil, zavpil mu je tam že drug "stoj!" in udal se je. Žandar-ma ga ukleneta in mu ukaže-ta z njima iti. "Kdo bode mater pokopal? Vsaj tako dolgo bi ga pustili," reče Grahovec, a čuvaja javnega miru in reda sta imela svoj ukaz, po katerem sta se ravnala. Kaj je nju brigal mrlič v hiši. • Pred odhodom reče Šepec starcu: "Oče, prosite ljudi, naj mater pokopajo. Kadar me bodo izpustili, storim vam vse, kar boste hoteli za ljubo." Stari Grahovec se zasmeje na ves glas. kakor da bi bil kaj veselega čul, ter reče: "Bom že, bom že, le brez skrbi bodij pokopana bodel Ali kadar bodo tebe izpustili, bodo ljudje povedali ti, da je tudi stari Grahovec že pokopan, tudi, tudi, ha-ha-ha!" To se je menda starcu veselo zdelo, ker smehljal se je Se, ko je že sam sedel na hlodu. ko sta bila žandarma Šep-ca odvela. Potem pa je stari vstal in šel v izbo k umrli. Dotipal je tam oljnato svetilnico in luč prižgali. A videl je. da je jako malo olja v njej, doliva pa nič. Iskaje poslednjega, najde dve buči, jedno izprazneno, drugo Še polu polno žganja. "Zdaj bom pa že lažje va-soval," reče mož zadovoljen, sede na nizki stolec ob steni, nastavi bučo in se nagrgra žgane pijače. Ko odstavi, hvaleč prikima z glavo, pa bučo s silnimi svojimi prsti objemajoč, zacmaka. Ko je dve uri kasneje luna vzhajala in posvetite v izbo, bila je oljnata svetilnica dogorela, samo mesečina je raz-svetlala izbo: skozi jedno okno £vit upirajoč na bledo upalo lice mrtve stare Sepče-ve matere, skozi drugo pa osemdesetletnega' deda Gra-hovčevega, ki je na svojem stolcu bil zadremal, vedno z glavo in cincal in hrbet krivil pa ga zopet vzpostavljal. In ko bi bil ta ali oni izmej nas ta prizor videl, pa čul otlo ukanje sov nad žago, lajanje lisice z bližnjega Suhega bro-da, koža bi se mu bila zježila in bežal bi bil, ne čakaje Gra-hovca, ki je bil baš vzbudil se, ker bi bil skoro s stola omahnil in mu je bila prazna buča z rok pala. Ni se domislil, kje je. Tipajoč je storil tri korake in dotipal v temi — mesec je baš za oblačkom plaval—mrliča in rakev, katero je bil naredil pred mrakom. Zdaj je znal, kje stoji.. "Kam sem neki svojo škat-Ijo in žago prislonil?" to je bila jedina misel, katera je v tem prizoru moža obvzela. Začne torej — ker je bil pozabil, da je zunaj izbe osta-vil svoje orodje — ob steni tipati, al pri tem opazi, da ga noge ne nosijo prav trdno. "Hudika." razjezi se, "po-iŠČem pa potlej, kadar se bo dan naredil. . . Še olja nema pri hiši, pa umrje." Rekši leže po trdi, ozki klopi, dene komolec pod glavo in že spi. OSEMINDVAJSETO POGLAVJE. Bližan je. Z ranjencem je šlo hitro na bolje, bolj hitro, nego, je zdravnik sodil. Prve dni je bila Pavlina noč in dan pri njem, potem pa. ko se je okreval, prihajala je bolj poredko vprašat po njegovi želji, drugo postrežbo je imel od poslov. Kako naj bi ranjen in zakaj, vedel je Veseli zdaj sam. Sodnik je bil že prišel k nje- mu, narejal protokol ž njim in pri tej priliki je Vesel zvedel, da ga je na prigovor Neže udaril Šepec, katerega je zopet Neža, ob tisti uri v ho-sti skrita, prepodila, da je nekova pisma dobila, katera so mu obljubili nazaj poslati. Da so ta pisma v tujih rokah, to se mu je zdaj močno sitno zdelo. Zdaj — rečemo. Bil je namreč ves drug človek postal, mehak, dober z vsa-cim, prijazen, hvaležen. Leh-ko bi se biTže prenesti dal v svoje stanovanje, zdravnik je že dovolil bil, a vendar se je dal od gostoljubnega gospoda Gorca dasi vprvič ni bil dobrega vtisa nanj naredil, rad pregovoriti, da je ostal še na pošti. In tako nahajamo Leona pri njem, kateri ga je, izvzem-ši one dni, ko je s pogrebom stare tete komtese imel posla, vsak dan obiskal. "O, hva)a vam. da ste prišli. Dobro ste mi storili, kar sem vas prosil," reče Vesel Leonu, ko ga zopet pred seboj vidi, podpre obvezano glavo in pripoveduje, kako je dobil odpust za celega pol leta, več nego je treba, da se ozdravi, da bode torej mogel ostati do predpusta in tedaj navzočen biti pri Leonovem svatova-nju, če ga le ta ne bode zarad smrti stare tete na kasneje preložil: / "Tudi brez smrti moje tete ne bi bilo mogoče," reče Leon hladno,/ker bralec bode uganili kaj mu je na misel prišlo, namreč ono, kar mu je bila Pavlina zaupala. "Vi včasi o tej zadevi niste tako hladno mislili," ugovarja profesor s smehom. 'Morda se mi zdaj zato z ogovo-rom izogibljete ker sem vam tudi jaz včasi preosorno o tem predmetu govoril. Sram me je skoro malo, ali resnici na ljubo vam moram povedati, da sem zadnje dni svoje bolezni nekoliko izpremenil misli." ' "Glede žensk?" "Tudi. A poleg tega tudi sploh sem se svojega pesimizma skoro sramovati začel. Zdi se mi, da filozofija o slabosti sveta vendar ni prav zdrava. In če je nemara da meni v mladosti starši prijatelj nekoliko tega mišljenja vlil, ne bi hotel, da bi vi meni kasneje za enacega kaj imeli zahvaliti se." "Prav veseli me, ko vas sMšim tako govoriti, ali . . ." "Ne veste, zakaj ? No, spominjam se, da ste mi enkrat, ko sem mislil, da se to jesen zadnjikrat vidiva, o svojem ženitovanju govorili. Vem, kako sem vam odgovarjal. Tačas vaše neveste še nisem poznal. Posneje sem . . . slišal več in uganil. . . Zdaj, ko me je ta čudna usoda doletela in sem tu bolan ležal, videl sem. kaj dobra ženska premore. Obe deklici, sosebno starejša . . . vam namenjena . . . stregfi sta mi, kakor bi jima brat bil, in to s tako Iju-beznjivostjo. kakršne je vendar res le sama ženska zmožna. Povem vam, da boste srečni ž njo. Blago srce mora imeti. Če ima tudi kako napako, no: meni se zdaj zdi, da dobrota odvaga vse drugo po dvojno." Tako je profesor govoril, mehko in nenavadno, pa Leona nič pogledal, nego v strop zrl in nazaj položeno glavo z obema rokama objemal si. Leonu je bilo baš prav, da ga profesor ni gledal. Kajti on |e imel jako ra&fičnih čutov! in misli na kopo. Videl je. da i se prijatelju stara • ljubezen j in mladost povrača, slišal pa, da mu lastno ljubezen ponuja, videl, da izgubi Svojo na-do. a zopet radoval se, da v tem prijatelju nahaja vendar blago dušo. — To so bili vtisi lepi, veseli, pa tudi — sme- I Snosti jim ni manjkalo. r j "In, ne vem, če sem vam Že ) povedal, ali ne," nadaljuje ) profesor, "jaz sem to deklico ) poznal že prej kot študent, ) pred osmknijetl, človek ol ji ) ne poznal, da je mogoče toli-) ko let." ) "Vem dobro," odgovori ) zdaj Leon glasno. > "Veste? Kaj veste?" vpra- II ša profesor in se sklone v postelji. | "Da ste meli prej znanje| z njo," odgovori Leon in se1 nekako pikro nasmehne. [ "Kdo vam je to povedali?" ; "Ona." "Sama? A kako je pripovedovala?" 1 "No ,da sta si dopisovala nekdaj, vi in ona, a vi ste potem obmolknili in do letos ste bili izginili za njo." "Tako!" reče profesor, leže na zglavje nazaj in molči. Obmolči tudi potem, ko Leon začne druge reči govoriti,' tako da poslednji zapazi, da1 i je dobro oditi. Zunaj sreča Leon gospoda; ekspeditorja Kompleza, ki hoče po površnem, malo pri-1 Ijaznem pozdravom mimo iti.; Sploh je bil gospod Komplez še bolj malobeseden in nezadovoljen tu na pošti in je svojemu prijatelju lovcu celo misel razodel, da pojde proč, drugam. Leon ga vpraša, kje sta gospodični. "Ka jaz vem?" odgovori Komplez neuljuden. Tudi Leon je stavil že več-i [krat to vprašanje z večjim zanimanjem nego danes in odšel bi bil brez iskanja gos-1 pic in slovesa od njiju, ko ne bi bila dva nova gosta v vežo stopila in ga pozdravila kot stara znanca: sodnik in baron Bremern. ! "A, gospod Retelj, on more tudi slišati tisto mesto, pokažite." Tako govoreč se baron obrne k sodniku in ta mu s smehljanjem izroči nekaj papirjev, i "A to se more in sme le mej prijatelji pokazati; pojmo tu notri h Gorcu," reče sodnik in vsi stopijo v veliko pritKčno izbo. Tam je bila slučajno Matilda. Baron je,1 pismo v rokah držeč, niti za-1 gledal ni bil, temuč na sredi izbe stoječ, z zavzdigneno roko, klical: "Poslušajte, klasično." In zdajci je začel čitati visokoleteče, hladnim in ne-zanimanim ljudem — kako bi rekli — malo "pametno" mesto ter se je na koncu branja na glas Smejal.ter vprašal: "Ali ni lepa pisma dobival ta kislo-obrazni profesor?" "Meni se ne zdi tako smešno, kar ste čitali." reče Matilda vsa rdeča od nevolje in odide. Tudi Leon je bil nevoljen. On je vedel, kdo je ta pisma pisal. | "Jaz menim, da se morajo ta pisma lastniku nečitana nazaj dati," reče on. "Res, res," izpregovori sodnik, čigar indiskretnost je bi-j la vsega kriva, in barpn je brez ugovora dal si pismo iz rok vzeti, ker ni mu bilb prav, j da je Matilda jezna nanj proč < šla. . \ V tem hipu pride Goreč. J Njemu sodnik pisma izroči, j naj jih da profesorju. Goreč ' pogleda pisma, odstavi od j očesa in zopet pristavi bliže, 1 pa vsklikne Pavlini, katera J je bila baš po stopnicah doli prišla: |] "Deklica, pisava teh pisem, i katera je gospod sodnik pri-! nesel, je prav taka kakor tvoja, vendar ni li?" "Je. moja," odgovori Pavlina odločno ter ijtti vzame pi- , srna z rok in ši v$ie po stop- 1 nicah, sicer sil|io zajdela, ijt J s ponosom. ^ \ »-■ Vsi so naredili d6J$e obraze. Goreč je obrv?; stilnil skup, a takoj obrnil se in kli-j cal vina. vabeč gospode, naj I sedejo. Sodnik in baron sede- J ta, Leon pak se poslovi. Nih- * če ga ni zadrževal, ker položaj je bil vsem nevšečen. Ba- \ ron je bil dvakrat osramočen. Gorcu je bila cela ceč neprijetna uganka, sodnik je pa videl, da je nediskretno rav- !n Leona je imela po potu do- k mov le ena misel. Ona je bila J zanj izgubljena.vPoleg vsega i NATIONAL DRUG STORB SLOVENSKA LEKARNA ^ogal St. Clair ave. in 6i»t c®-ita. S posebno skrbnostjo izde ujemo zdravniške predpise. V calogi imamo vse, kar je trebi t najboljši lekarni. DOBRA PRILIKA! Hiša naprodaj za 2 družini, v Col-inwoodu, 2 porča, furnes, elektrika etaa samo $5600, takoj $1000, druge la lahka odplačila. Pozve se takoj na 1122 St. Clair ave. <60) _ - ' SOBA SE OBDA v najem zastonj dekletu, da bi svečer pomagala pri . hišnih opravilih. 1220 E. 61st St. _ (61) i DOBRA KUPČIJA! . Hiia 10 sob, 2 kopališča, 2 furneaa, . elektrika, plin, lot 50X171, garala, i hiša stara 5 let. Cena hitremu kupou' I $8800, gotovine $2000. Hiša S sob/ . furnes, kopališče, garata, elketrika, plin, lot 40X195. cena $4800, gotovine ! $1500. 15813 Waterloo Rd. v Collln-. woodu, J. Krall. _(62) i VABILO! ' Kdor hoče pristopiti k enemu največjih društev v Clevelandu, je vabljen, da pristopi k dr. sv. Janeza Krat. 1 št. 37. J. S. K. Jednote. Društvo ima : prost vstop le za kratko dobo še, torej če se vpišete takoj, pridete poceni ' v dobro društvo. Za podrobnosti se oglasite pri tajniku FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd. (*) Priporočilo! Cenjenim rojakom in rojakinjam priporočam, da sedaj v obilem številu obiščejo našo trgovino, kajti sedaj je zaloga polna najfinejšega spomladanskega blaga. Posebno se priporočam ženskam in dekletam za lepe spomla-dne obleke, katere imam v obili zalogi po cenah, da jih ne dobite tako poceni niti v mestu. Tudi najmodernejše pomladne suknje (spring imam i daj v zalogi po jako zmernih cenah. Nadalje se priporočam ženskam in dekletom v nakup lepih slamnikov, najnovejše mode po vašem okusu in izberi. Pridite v našo trgovino in dajte, da vam pokažemo. Z našo postrežbo boste zadovoljni, z našimi cenami še bolj, najbolj pa boste veseli radi dobrega blaga. Imam popolno zalogo lepih obleke za dečke in deklice, za delovnik kot za praznik. Tudi otročje pomladne suknjiče so sedaj v zalogi po jako znižanih cenah. ;Vabim tudi moške v trgovino, kajti zaloga je ve-diio polna dobrih srajc, ovratnikov in ovratnic ter lepega perila. Pridite sedaj, oblecite se na novo, z blagom in cenami bosle zadovoljni. Neveste in družice. Karkoli potrebujete za slavnostni dan, ko vas fant pelje pred oltar, dobite pri nas, kar se tiče obleke in opreme. Najfinejše obleke po vašem okusu za neveste in družice dobite pri nas vedno v zalod. Tančice, šlajerje in drugo po zmernih cenah. Na dan poroke vas brezplačno opravimo. Le oglasite se pri nas! Se priporočam rojakom in rojakinjam v obilen obisk. A. Anzlovar 6202 ST. CLAIR AVE. , «», e) 1 Norwood CLEDAUSČE"'i'iS" Pondeljek, torek in sreda, 21, 22. in 23. maja Frank Mayo, Richard Dix in Lew Cody Eleanor Boardman Mae Busch Povest, ki je pretresla vso Ameriko! Duše naprodaj KOLIKO PRILOŽNOSTI IMA DEKLE? t ' Vsako leto zaznamuje statistika, da se zgubi stotine mladih deklet kar naenkrat, zapustijo tišino svojih domov, da se vdeležijo razburkane drame življenja. Kaj je njih usoda? Kam greido? Kako se borijo za obstanek same? Senzacijonelna povest Rupert Hughoea o dekletu, kako se je borilo, da s^ndobi slavo na pozorišču premikajočih slik ]e v resnici presunljiva in čudovito odkrita drama sijajne gledališke naselbine in nje očarujočih oseb. JAKO PREDRZNO! —toda resnično Najbolj odkritosrčno razkrinkanje modernega življenja v premikajočih slikah. H TU VIDITE: . [ Življenje v Hollywood t Nevarnosti ignuija I Pobeg deklice pred brzim vlakom I Nočno življenje igralcev I Ogenj v cirkusu, ki grozi stotinam In mnogo drugih pretresljivih dogodkov. Pridite in oglejte si sliko "COUNTRY GROCERY STORE". I Vsak torek zvečer. I 20 daril se da zastonj. V Komad mila dobi vsaka žena vsak torek in 1 sredo zvečer zastonj. 7 ^ I VSTOPNINA: j Odrastli 20c, Otroci 10c j