I[» DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« OEGONJE NA GORENJSKE fll« PlN V delavski svet podjetja za dvo-letno mandatno dobo so bili izvoljeni dne 27» aprila 1966 naslednji člani delovna skupnosti* 1* Knafelj Slavko 2» Janc Valentin 3. Janša Stanko 4» Peterman Pavel 5. Triplat Pavel 6. Erman Alojz 7. Kosmač Milan , 8. Finžgar Miha Za predsednika delavskega svetapodjetja je bil soglasno izvoljen tov. Knafelj Slavko, za namestnika predsednika delavskega sveta podjetja pa tov.. Golčman Anton. Za člane upravnega odbora so bili na 1. zasednju DSP izvoljeni sledeči člani kolektiva: 1. Dolar Filip 2. Janša Stanko 3. Krmelj Janko j 4. Berce Jože ) 5. Jamšek Majda j, 6. Mertelj Marjan za namestnike članov upravnega odbori pa: 1. Biček Stanko 2. Perkovič Franc / 3. Škofič Janez 4. Kaurin Štefan 5. Šlibar Avgust 6. Koselj Marta Novi- DSP je do sedaj imel dvoje zasedanj . Na prvem so se sprejeli sledeči sHepis 1. Program koriščenja poslovnega skla*-da iz sredstev, ki so še na razpolago. 2. Program koriščenja sklada skupne porabe. 3. Program investicijskega vzdrževanja. 4. Program reklame. 5. Program reprezentance. 6* Program zavarovanja. Na drugem zasedanju pa se je sprejelo nekaj sprememb in dopolnil kategoriza>-cij v novem pravilniku o nagrajevanju in detaljnejši program po vprašanju dodatnih del na parkirišču in ob vratarnici, predvsem v zvezi naših transportnih sredstev. Novi UO pa je iz svojih vrst izvolil za predsednika tov. Janša Staneta, za njegovega namestnika pa tov* Berce ■ Jožeta. Obravnaval je osebne kategorije po izvršeni kategorizaciji, stanovanjska in druga tekoča vprašanja. Jf (JPRAVL JANJE TOVARNE PREŠLO MA. DE L OVNI KOLEKTIV O = LETNO DELO D3P4J0 IZVLEČEK POROČILA PREDSEDNIKI UO i Samoupravni organi so v mandatni dobi I obravnavali tudi - predvsem sedaj - go~ j spodarske ukrepe, ki so se začeli izva— I jati z reformo in na osnovi tega zavze— l li stališča za iskanje vseh možnosti I čimboljšega poslovanja podjetja. Izva-| janje načel ekonomske reforme je več-I krat narekovalo hitro reševanje predv— . sem nabave repromaterialov na domačem j in tujem tržišču. Izredno problematična i je bila nabava jesenovega lesa, ker ni-I so bile urejene cene pa čeprav je Jugo— I slavija najbogatejša država s tem lesom* | Samoupravni organi so v zvezi z reformo I sprejeli akcijski program za izboljšanje poslovanja podjetja, ki je v glavnom 1 obsegal naslednje: 1. organizacijo, ki naj se prilagodi rekonstrukciji podjetja, 2. iz te organizacije iskanje zvišanja produktvinosti in ponovno obravnavanje delitve dohodka podjetja, 3. prehod na delitev osebnih dohodkov, kjer naj bi prišla do izraza sama rekonstrukcija tovarne in organizacija s povečanjem produktvinosti dela, | katere posledica pa bo realno zviša— nje osebnih dohodkov članom delovne skupnosti. Obravnavalo se je tudi vprašanje izobraževanja kadrov v podjetju. Na podlagi komisije za skupno potrošnjo sindikalne podružnice in drugih družbe— no-političnih organizacij se je reševalo vprašanje zadružne in individualne gradnje, obravnaval se je pravilnik o nadomestilu za letni oddih, katerega je delavski svet že sprejel in se tudi že izvaja. 2 Spremljalo se je delo Instituta podje- , tja in njegova poročila. Na predlog T komisije za sprejem in odpust delovne i sile so se razpisovala prosta vodilna | delovna mesta in se je potrjevalo pre— j dlagane kandidate na posamezna delov- I na mesta. Razpravljalo se je o slaš- : benih potovanjih naših delavcev v ino- | zemstvo. Spremljala so se poročila o izvršenih službenih potovanjih in ob- j ravnavalo uspeh teh potovanj. Obrav- I navalo so jo komercialne zaključke sk- i lenjeno na domačem in tujem tržišču. FINANČNO POROČILO V zadnjih dveh letih, to je v času trajanja mandata dosednjih članov DS, ; je bil dosežen bistveni naj:>redok v ra/- I zvoju podjetja* Poleg tega je v tem obdobju nastala v našem gospodarstvu še važna sprememba, to je gospodarska | reforma^ Broz dvoma lahko zato zadnji I dve leti ocenjujemo kot razmeroma naj— | bolj razgibano obdobje v zadnjih letih, poslovanja. Na razvoj podjetja je predvsem vplivala rekonstrukcija, ki je bila začeta v letu 1963 in kjer so rezultati vidni ravno v obdobju zadnjih dveh let. Ni pretirano, če trdimo, da je ravno rekonstrukcija rešila podjetje in da smQ se saino zaradi izvedene rekonstrukcije lahko uspešno uveljavili v novih pogojih poslovanja. Za rekonstrukcijo samo najosnovnejši podatek s Vložili smo nekaj nad 700 milijonov starih dinarjev, od tega 300 milijonov din za dela gradnje, 400 mi- lijonov din pa za opremo in projekte. Na finansiranje rekonstrukcije odpade 470 milj. din na posojila, 230 milj. din pa na lastna sredstva. Za najeta posojila so sicer obveznosti v letošnjem letu in v prihodnjih letih precejšnja, vendar pa računamo iz efekta, ki ga omogoča investicija, da so obveznosti več kot pokrite. Pri ocenjevanju efekta investicije pa seveda ne smemo pozabiti, da je velik del povečanega efekta namenjen tudi za povečanje osebnih dohodkov. Razvoj poslovanja v zadnjih dveh letih jo razviden iz sledečih podatkov: (v starih dinarjih) proizvodnja fakturirana prodaja izvoz v dolarjih število zaposlenih proizvodnja na zaposlenega osebni dohodek na zaposlenega na mesec — netto stanje osnovnih sredstev stanje poslovnega sklada stanje sklada skupne porabo stanje rezervnega sklada 1963 1.470.555.000 1.517.161.000 846.340 483 3,044.627 33.924 415,178.000 412,826.451 32,178.776 43,130.533 1965 2,671,333.000 2,555,178.850 998.328 551 4,848.154 60.018 761,119.051 863,031.767 59,146.926 73,022.837 Iz navedenih podatkov se vidi, da se je proizvodnja v zadnjih dveh letih skoraj podvojila, da pa se je premoženje, to so skladi, več kot podvojili. Osebni dohodki so kljub izrazitim težavam v finalni lesni industriji visoko porastli in je povprečje v našem podjetju najvišje v finalni lesni industriji in med največjimi v lesni industriji industrija neprimerno boljše pogoje poslovanja. Za osebne dohodke je značilno, da je v letu 1963 84 % zaposlenih imelo nižje osebne dohodke od 40.000 Sdin netto na mesec, v letu 65 j sploh, kljub temu, da ima primarna lesna pa ni nihče zaslužil manj kot 40.000 3 j Sdin. Z zadnjo korekturo pravilnika o J delitvi osebnih dohodkov se je položaj I zaposlenih ponovno bistveno izboljšal j in računamo, da bo povprečje osebnih I dohodkov v letu 1966 znašalo 76.000 Sdin. I | Povečane osnove po novem pravilniku o i delitvi osebnih dohodkov in pa prehod j na 42—urni delovni teden, pa nalaga ko— I lektivu nemajhno nalogo, da s poslovnimi rezultati to tudi opraviči. i I ! TEHNIČNO POROČILO i I . i V notranji organizaciji je tehnološka | služba dobila povdarka in pomembnost« i Število tehnologov je povečano in samo J delo je usmerjeno predvsem na študij l tehnologije, pomoč proizvodnji in načU | zor izvajanja osvojenih tehnoloških pos— : topkov. Cilj pa je postavljen, da se te—\ : hnologi čimbolj razbremene pisarniškega i administrativnega dela in da zaživijo s \ | proizvodnjo. Izkušnje so pokazale, da i prav to proizvodnja pogreša in da je j tu še mogoča vrsta izboljšav, ki preda— i tavljajo naše rezelrvre. I I i Po rekonstrukciji objektov, strojnih na-prav in opreme moremo ugotoviti, da l zraven nekaterih uspehov, ki jih je da— | la rekonstrukcija, ostajajo še nekatera i vprašanja, ki jih je treba čimprej reši-j ti» I j stiskalnice za lepljenje smuči, i I preureditev obstoječih stiskalnic za le— J pljenje oblog metalnih smuči, J sistem ogrevanja in hlajenja, j sistem mehaniziranega dodajanja kuriva I v kotlovnici, vpihovalne naprave, notranji transport, 4 j nabava malega 0,6 t viličarja na olj. pogon za dostavo neposredno v obrate, brez dodatnih prekladanj, vpeljevanje v proizvodnjo polivalni sistem lakiranja, novo konstrukcijo ter sistem ogrevanja in hlajenja stiskalnic, utrditev dela na stroju za dolžinsko spajanje frizov in cepljenja blokov na tračnih žagah. Prav tako se je utrdilo v tehnologiji ro— bničenje z avtomati ter brušenje lamel na valjčni brusilki, prav v zadnjem času sta bila aktivirana dva visokotuma rezkarja, ki o-mogočita hitrejše in kvalitetnejše rezkanje žlebičev lesenih in metalnih smuči, \ omeniti je treba funkcionalnost in korist novozgrajenega hladilnega sistema, ki nam omogoča izvajati hladilne^ tehniko stiskanja, it novozgrajena lakirnica s sušilnico preživlja še nekaj začetniških težav in upamo, da jih bomo s sistematičnim prizadevanjem odpavili, samo lakiranje preživlja še vedno precej težav - vsa dosedanja stremljenja in ves trud še ni zagotovil 100 °/o gotovost -.izboljšanje pričakujemo z u-vedbo novih, specialnih, za proizvodnjo smuči konstruiranih polivalnih strojev, ki so se šele pojavili na tržišču, I ostali proizvodni oddelki, razen razre-i za, niso bili ddležni izboljšav in je I seveda to vprašanje ostglo odprto za i prihodnost. S preselitvijo remontne de-j lavnice problematika še ne bo rešena, l temveč le začasno omiljena, i izredno povečana proizvodnja obrata plo-I stike bo po ustaljenju obsega prav tako I dovedla zahteve za izboljšanje in raci— I onalizacijo in morali se bomo lotiti tu— I di tam rekonstrukcije. [ prodaja I (izvoz smo že obdelali v zadnji števil— | ki) I Domači trg mora biti že v mesecu oktob-j ru 50 °/o založen za sezono. S 25. oktob-l rom moramo odpremiti 50 $ naročenih rekvizitov. Za to sezono bomo morali pravo-i časno urediti montažo smuči. j Kljub višji ceni telovadnega orodja in | močni konkurenci smo sicer uspeli s kva— I liteto. Pokazale so se gotove napake pri | modelih bradlje "CUP 63" (puše), pri I lestvinah - slaba kvaliteta jekla in j včasih premalo izbran les sta vzrok, da j se lestvine lomijo. Smatramo, da je nuj-j no preštudirati ustrezajočo kvaliteto I jekla. Paziti je treba na boljšo izbiro j suhega in kvalitetnega lesa za izdelavo I ribstolov, klopi, gredi, lestev, sicer I pride v telovadnicah — če ne že v našem I skladišču - do deformacij. j Trenutno imamo v delu 35 telovadnic, od I teh je 6 že zaključenih, V Skopju smo I se dobro plasirali preko trg. podjetja I "Slovenijales" Ljubljana. Nujno bi bilo I treba organizirati potniško službo, I predvsem za opremo telovadnic, ki bi s j stalnim kontaktom s šolami, občinami in I projektivnimi biroji branila budno konkurenco v južnih republikah. ; S planirano prodajo badminton reketov j (32.000 kom) bomo žal uspeli plasirati i le 27.000 kom. Glavni vzrok je, da je "Ribomaterial" prenehal z izdelavo i reketov in svoji dovolj veliki zalogi j močno znižal ceno. Prav tako so se na I trgu pojavili cenejši "pakistanski" | reketi (vezana trgovina), l | S plastičnimi čolni smo doma lepo us-I peli. Na žalost pa ne moremo priti na j zeleno vejo, da bi imeli pred sezono i in v času sezone dovolj zaloge za us-! pešnejši plasman. V kvaliteti so še manjše pomanjkljivosti predvsem lepo-! tne napake,, na katere so kupci poseb-| no pozorni. Zaupanje pri kupcih smo I si pridobili tudi z organizirano ser-i visno službo. i . L I REŠEVALNE NAPRAVE \ I Pri pasovih'tipa "A" in "B" je proda-| ja močno padla. Vzrok visoke cene. I Povpraševanje po lestvah je letos mo-I čno porastlq, tako da nismo več kos i prontni dobaVi. Za lestve bi bilo nujno treba povečati kapacitete vsaj za 3 mesece, sicer bo trgovina primorana obračati se na manjše izdelovalce cenejših, vendar ne toliko kvalitetnih lestev. Pogoj za uspešno realizacijo plana je dobra obdelava trga, predvsem pa kva^~ J liteto izdelko^ in stalna zaloga. Le | s tem si bomo obdržali na* renome in | zaupanje naših potrošnikov. j To je glavna problematika s katero se I bo moral v bodoče posvetiti nov delav-i ski svet, predvsem pa upravni odbor podjetja. \ maja Slavko Knafelj Nič kaj zadovoljiv rezultat proizvodnje v maju nas resno opozarja na to, da bo treba v drugem polletju nadoknaditi zc^-mujeno , Na splošno je smučarski obrat v preteklem mesecu z 122 milj. Sdin proizvodnje v primerjavi z preteklimi meseci letošnjega leta ustvaril najman j. Tudi število izdelanih smuči cca 9000 parov potrjuje gornji vrednostni pokazate1j. Zakaj? Vsi vemo za problem premehkega jjovršinskega laka, ki je porsrz-ročal pri manipulaciji smuči predvsem na transportu in v skladišču gotovih izdelkov ob najrianjšem dotiku in pakiranju lepotne napake, raze, odrgnine, itd. To je opazil tudi naš kupec Colombo in je pošiljko reklamiral. Na osnovi tega in drugih manjših napak (robniki, itd.) je bila izredno poostrena ko: .trola in drugi prijemi za odpravo teh trenutno nastalih problemov. Seveda je to predvsem čutil smučarski obrat, ki je dnevno dobival zavrnjene večje količine smuči v popravilo. Tako je nekako teklo prvo polbvico meseca, brez pravega proizvodnega efekta, dočim je druga polovica meseca bila zopet normalna..Drugo, kar pa je najbolj zaskrbljujoče, da na novo angažirane naprave in novi delavci pri metalnih smučeh še niso v polnem razmahu, da bi mogli zadostiti mesečnim potrebam 2000 parov. Vemo, da imamo letos v roku pet in pol mesecih izdelati še 11.500 parov prodanih metalnih smuči, t.j. povprečno le malo več, kot po 2000 parov mesečno. Od tega nam zavis.tudi devize za to, predvsem pa za naslednje leto (bančni kreMti). V kolikor ne bi bilo proizvodnje, potem tudi od banke ne moremo zahtevati sredstev. Zdaj to zavisi samo od nas samih. Pa še nekaj. V mesecu maju so delno botrovali k slabšemu poslovnemu usj^ehu tudi prazniki, se pravi manj delovnih dni. Najbolj nesmiselno pa bi bilo to, da bi tu pa tam še delno nezaupanje naših delavcev v nov pravilnik o nagrajevanju imel svoj delež pri sami proizvodnji. Nove — višje osebne postavke so v maju že obračunano, prav tako nove norme. K samemu nagrajevanju po učinku, t.j. presežku plana proizvodnje pa iz objektivnih vzrokyv nismo pristopili iz tehničnih razlogov, pač pa je TJ0 potrdil akontacijo na ta rar-čun in sicer: 6 t fft^'^s^ww;nmffiCTliiUHtUWWTT^nwTmtywnn»mniiuuuiuuw».7m smučarija +■ 5 % telovadno orodje - lesni + 5 % režijci + 5 1o kovinska + 16 io sedlarska t + 18 % plastika + 12 % Izračun je pokazal H) 111 za SO 113 % in za plastiko 107 %, za ostale po. minus. UD je dodatno k temu namenil še za vse obrate po 5 % akontacije. Vendar se bo ta akontacije izravnalo pri fiksnem izračunu plana skupno za mesoc maj in junij po novih kritetijih nagrajevanja. Začetek je sicer malce zaskrbljujoč. Plačni fond bo od prejšnjega meseca s tem presežen (cca od 5 - 15 fo), dočim je proizvodnja v maju manjša za cca 30 %• Vendar računamo, da je to le prehodU-nega značaja. Vrnimo se k obratom! S E B L A R S KA — Potrebe operativnih planov narekujejo poživitev dela v tem oddelku. Tako je bilo nujno angažirati manjše povečanje, do sedaj zelo minimalne delovne sile. Tapici-ranje telovadnega orodja, pasovi, žoge, vrvi, itd. Vse to je nujno povezano z ostalimi obrati in telovadnicami in se delo mora opraviti doma. Sam plan proizvodnje v majico 4 delavci opravili zadovoljivo. OBRAT PLASTIKE - Poživitev izvoza in s tem povečanje kadra je dalo temu obratu svojstven pečat in dober poslovni uspeh. Vendar se je v programu, ki v glavnem obsega izvozne zadolžitve, upoštevalo tudi najnujnejše potrebe domačega trga in kasneje JA. Za predviden razmah pa bo potrebno napraviti na Fortuni delno rekonstrukcijo. TELOVADNO ORODJE jesi-i cer vrednostno nižji kot prejšnji mesec,j toda to le iz razloga, ker ima v poliz— i delku več proizvodov, ki bodo gotovi in j v planu upoštevani šele meseca junija, j Močna zasedenost z lestvam^in telovadnim' orodjem terja novih delovnih moči in pa nadurno delo. KOVINSKA - Poslovni rezultat za- i dovoljiv. Tu ni bistvenih pripomb. Edi- j n£* da domača proiz-j vodnja robnikov I stoji. 7 ■ Zvišanje povprečja osebnih dohodkov v I proizvodnji se predvsem pripisuje večji J proizvodnji v marcu., Povprečje osebnih | dohodkov posameznih gospodarskih panog, i pa je bilo marca naslednje: t j najvišji so bili v trgovini 842 Ndin (+ 57° 1 I inaigozdarstvp promet jkmetij st industr* barvna ; lesna ; kovinSKaT metalurg.; industr. j industr. I i gozdarstvo 837 Ndin (-> 8 /4 promet 798 Ndin (+ 5 kmetijstvo 777 Ndin (+26 na 5. mestu ^a je industrija, kjer znaša povprečje osebnih dohodkov v raoS' cu 754 Ndin (zvišal1 so se osebni dohodki od februa*' ja za 4 /o) Najvišje povprečje osebnih dohodkov i' ma barvasta metalurgija 1042 Ndin (+ 12 fo). Med zadn jimi, za gradbenimi ma< teriali pa je lesna industrija, kjer so se osebni dohodki zvišali za 13 in prišli na povprečje - 672 Ndin - Povprečje za "Elan", pa je znašalo v ®0'’ seGU marcu 673 Ndin z nadurami 715 Interesantno pa je, da je malenkosti o za lesno industrijo kovinska industri'' ja, kjer so se dohodki celi znižali 2 °/o in je pristala na - 670 Ndin - Jože ingc Osterman POVEČANJE OSEBNIH DOHODKOV V MARCU Povprečni osebni dohodki v naši republiki so se po podatkih Zavoda SRS za statistiko mnseca marca (izplačani torej v aprilu) v primerjavi z mesecem februarjem dvignili za cca 4 od 738 Ndin na 771 Ndin. Povprečje osebnih dohodkov je v prvem tromesečju znašalo 737 Ndin ali 38 °/o več kakor Irmi v istem času, V go-. spodai’stvu se jo povprečni osebni dohodek povzpel na 748 Ndin (od 712 Ndin v februarju ali ?a 5 $) v negospodarskih dejavnostih pa je znašal 901 Ndin, februarja 888 Ndin - torej povečanje za 1 % 8 elan vozi slalom na ' ZUNANJI TRG" i PROIZVODNI PROGRAM PREDVIDEVA IZDELAVO 160.000 PAROV SMUČI - PODPISANE POGODBE ZA IZVOZ 120»000 PAROV SMUČI - ZARADI VELIKIH NAROČIL PRISILJENI ZAPOSLITI NOVE : DELAVCE (Glas 25. maja 1966) Pod gornjim naslovom in podnaslovom smo zopet brali v "Glasu" prispevek novino^-rja Jožeta Vidica. Že v eni zadnjih številk "Naše smučine" smo pisali o tem, da nam taki in podobni članki v dnevnem časopisju ne koristijo preveč in da je tega in takega pisanja vedno več. Rekli smo, da je prav da se obvešča javnost o rezultatih in ; uspehu podjetja o rekonstrukciji in izgradnji. Ni pa prav, da se stvarnost potencira. Konkretno: v zadnji številki našega lista je bilo jasno in glasno povedano, da za nas letna proizvodnja do 200.000 parov smuči ni nikakršna utopija. Ugotavljali pa smo, da za naš poslovni rezultat ni merilo število parov izdelanih smuči, pač pa vrednost izdelanih smuči. Predvsem zato, ker prehajamo na kvalitetnejše tipe, n.pr. metalne, ki so mnogo dražje od mladinskih smuči, Pametnejše bi bilo vsekakor govoriti o vrednosti proizvodnega programa, še bolj pa izvoza in njihove realizacijo, kot pa o nekih količinah, ki phdejo v oči, so pa za poslovni rezultat lahko take ali popolnoma drugačne.' i Pa še nekaj.. Delavski svet podjetja je sklenil, da se sprati zapora sprejemanja nove delovne sile, predvsem glede na povečanje proizvodnje čolnov. Zadolžil je tehnično vodstvo, da izdela program potreb novih delavcev po strokovnosti. Pri tem naj bi se upoštevalo tiste delavce, ki so bili že v podjetju začasno zaposleni. Da je to število ravno 25 novih delavcev, smo najprej izvedeli iz "Glasa". Ni torej slučaj, da se v kadrovskem oddelku vrstijo prijave, predvsem nekvalificira^-nih delavcev in delavk, ki so že zaposleni v drugih podjetjih. Bodimo objektivni in stvarni! Slavko Knafelj 9 temu Bojan ing. MarinšekI I o o o o o o! DOBRA OCENA NAŠIH SMUČI Hiter tempo življenja, trušč v mestih in vedno večja delitev dela, katera ima za posledico enostransko obremenitev človeškega organizma in s tem v zvezi naraščajočo hiperstrofijo (oz. hipotro— fijo na drugi strani', nezadovoljstvo in živčnost, silijo ljudi v rekreacijo — v naravo. Pravi prikaz resnične masovne rekreacije, nam nudi ravno smučanje. V tem zimskem športu, so široke množice našle možnost vsaj delne oblašitve duševnih in telesnih posledic sodobnega — prehitrega utripa življenja. Za zadovoljitev masovnosti se je morala v svatu razviti močna industrija smuči, ki mora slediti ne samo zahtevam po kvaliteti izdelkov, temveč tudi po zunanjem izgle— du. Smučka je postala več ali manj tudi modni artikel in ravno zaradi tega podvržena vsestranski kritiki strokovnjakov; še več laikov. Strokovno utemeljena in dobronamerna kritika je vedno dobrodošla. Naša dolžnost je, da jo ne omalovažujemo, temveč da jo upoštevamo. Kot primer naj navedemo kritiko naših smuči, ki je bila objavljena v "V - 7" številki "Naše smučine" pod naslovom "Prodano že, toda V tem članku so bile nanizane pripombe, ki jih imajo naši stalni tuji odjemalci z ozirom na napake, kato-re se najpogosteje pojavljajo. Članek sam je morda izpadel dokaj pesimistično, vendar nam pravilno pojmovanje njegove vsebine in njena aplikacija na samo proizvodnjo, ogromno koristi. Čestokrat z lahkoto odpravimo stalno ponavljajočo se napako, ki ima lahko usoden vpliv na zaključni račun podjetja. To so ponavadi napake, ki so odvisne od prizadevnosti oz. od vestnosti delavcev (od razvoja, preko proizvodnje do prodaje), zopet pa za odstranjevanje nekaterih drugih napak in pomanjkljivosti, čestokrat moramo pritegniti zunanje sodelavce k sodelovanju. Da pa ne bi vedno priobčevali samo članke s kritikami naših proizvodov, bi želeli v tem članku posredovati bralcem strokovno oceno testov naših smliči. Povdarili pa bi, da je to oceno !strokovnjakov, oziroma bolje rečeno ekspertov, za smuči. Objavljena je bila v italijanski reviji SCI. Članek vsebuje podatke pri preiskusu naših metalnih smuči SUPER VSL. Vsebina članka pa v prevodu glasi: ! i Smuči model Riesenslalom - 3 pari dol-| žina 2,?.0 m metalne - neprekinjeni skriti robniki - drsna ploskev P-tex, zgornja ploskev v rdeči plastiki. I Preskušnja 90 zaporednih dni uporabe, J vsak dan povprečno 5,30 ur. 10 To so metalne smuči tradicionalne oblike in strukture. Smučka faima napisa* 1 par ima klasične mere za veleslalom. Končava je dobra in videz povsem normalen. Na videz bi torej lahko rekli, da gre za povprečne smuči, toda čim smučke pripnemo, spoznamo, da temu ni tako. Na progi in posebno na zmrznjenem snegu pokažejo vse svoje dobre lastnosti. "Drž-ijd' se odlično, hitre so in relativno malenkostno vibrirajo. Moramo povedati, da so trije pari, ki smo jih uporabljali,, nekoliko trdi (posebno Zadnji del), toda raje smo imeli take prav zaradi tega, ker smo imeli namen preskusiti jih na zmrznjenih terenih ter kot tekmovalne smuči. Niso nas razočarale . Kot tekmovalne smuči so so odlično drža*-le. V ovinek vstopijo z lahkoto in pri izpeljavi ovinka so mehke "ubogljive", ter občutljive na najmanjši premik roba. Zadnja lastnost se je pokazala kot posebno pomembna pri ‘'diagonali". Pri nenadnem prehodu iz mehkega na zmrznjen sneg, odlično obdržijo smer ne da bi najmanj iztirile in ni potrebno kakorkoli manevrirat z robom. * Na trdih progah so torej dobre smuči v vsakem pogledu, tudi na izboklinah in dolih. Njihove dobre lastnosti pa se zmanjšajo na mehkih terenih in na svežem snegu. Toda to je tudi odvisno od zgoraj navedenega dejstva, da smo izbrali relativno trde smuči. Se razume, če bi uporabljali bolj prožne smuči, bi odkrili, da so boljše na mehkem terenu. V Toda v celoti se ne moremo pritoževati. Na mehki progi (da se bolje razume, tisti, kjer se peš pogrezamo), smo imeli z njimi težave na začetku ovinka, dobro pa so se izkazale pri izpeljavi ovinka. Več kot dobre so za obdržanje smeri pri velikih hitrostih. Nimajo najmanjšega znaka nestabilnosti in tako dajo zelo pomemben občutek, gotovosti. V globokem snegu se obnašajo kot vsaka metalna smučka, precej trda: lahka za obračanje na ravnem in na pravilnem terenu s težnjo, da se posadijo na tire. Če na kratko ponovimo, torej na trdih in zmrznjenih terenih so odlične, na mehkih progah zadovoljive, v globokem snegu, povprečne. Stabilnost pri velikih hitrostih je dobra. Dodati moramo še, da po dolgem in napornem preizkušanju niso pokazale znake izrabljenosti - neodpornosti. Izgubile so 14 $ mostičenja in nekaj več kot 5 % svoje torzijske odpornosti (povsem zanemarljive številke). 1 Njihov videz se je dob ro ohranil ne da bi se bilo treba zateči k vzdrževanju. Edina prilika: v korači so "me-hfcv " (stvar, ki je skupna mnogim smučem) 4 Obrabile so se (2 — 4 mm) tam, kjer robniki drgnejo dvignjen rob ko-nioe. Robniki so zahtevali normalne operacije brušenja. Drsna ploskev prevlečena s P—tex je ponovno pokazala svojo izredno odpornost ter, da je mnogo manp občutljiva kot ostale prevleke (Naften, Kofix) glede na kamne in hrapavost terena. Teža metalne smučke za veleslalom je [ normalna l• GORENJKA | 5, VERIGA II. - liORENJKA [ 6. OBČINA ~ AIMIRA I 1 Mesto jr predtekmovanju: 11 1 3 1 9 0 lo AIMIRA 2, OBČINA 30 GORENJKA 4o VERIGA II. 23 : 13 (+ 10) 22 i 15 (+ 7) 23 i 21 (+ 2) 14 : 33 (- 19) Finale l Za Ii in II. mesto: ALMIRA - GORENJO E "J7 : 2 : 11 : 11 : 11 : 11 : 11 13 : 9 Za III. in IV. mesto: OBČINA - ELAN 13 : Vrstni red po končanem tekmovanju: le 2, AIMIRA GORENJO (nadaljevanje na str. 19> 17 SINDIKALNO MOŠTVENO SAHOVSKO PRVENSTVO ZA LETO 1966 2 0 -> e\ V. 2. Kamna gorica 4 81 U. 2 i / 12 III. 3. Radovljica 3 ii 3 4 16 I. 4. JNA Bohinjska Bela 12 2 • 1 ■? o-v 4 _ 11 IV. 5c ELAN Begunje 4 3 i l-i mC % 13 _ II, 6. Osemletka ”ATL" Radovljica 1 0 0 0 ^ rr ji i t 1 •_ ?■ 71. 18 Rezultati članov podjetja "Elan" Begunje: Zap. št, Priimek in ime kat r— Nasprotne ekipe JJMA k kg it JJP Ej i ATL 1. Prestrl Jožof II. 1 1 2 0 0 1 2 2. Jerala Vinko III. 1 1 1 0 1 3. Resman Andrej III. 1 1 2 0 1 2 1 ’4„ i Kopač Tomaž III. 1 1 0 1 1 Zmagovalna ekipa Radovljica je prejela v trajno last osvojen Pokal Dneva Mladosti in diplomo za I, mesto. Naša ekipa je dobila za II. mesto diplomo, diplomo za III. mesto pa je prejela še e-kipa Kamna gorica. Z/ našim uspehom pa ano lahko še več kot zadovoljni. ^UNOt-^^otiHoMiMMUSuHDiiniiimiiinniiiiiiimtHiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHuiHnHiiimmiiimmHMHiiim^iinn l Nadaljevanje s str. 17 ) 3. OBČINA 4„ ELAN 5. GORENJKA. 6. VERIGA I. 7. TIO in 8» VERIGA II. Zmagovalna ekipa je prejela Prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta Radovljica in spominsko diplomo, prav tako tudi ekipi za II* in III. mesto. Naša ekipa v postavi KLLER Andrej, GRI-OVSKL Ciril, BLAŽIČ Valentin, PRESTRL Jožef in rezerve MIHGLIČ Jožef, je v teh prvih dvobojih dokazala, da lahko v prihodnjih lotih doseže še veliko več U3p«~' hov. Čotrto mesto je res odlično in mnogo več kot smo lahko v začetku pričakovali. 4 JULIJ DAN BORCA : { \ KRVODAJALSKA. AKCUA Darujto svojo lori za dragocena življenja! S tem boste pokazali pripravljenost pomagati svojemu bližnjemu v nesreči. iininnmiiiiiiHiimmmmiiiiUMniMuihiMUiiiiiinihiiiiiiiihiinHiniihnunnHiiniMmHuiuiiinniiimiHiiiinniii »' w>m. 19 KINO RADOVLJICA RIO KDNČOS - ameriški barvni film 16. 6. 1966 ob 20 uri 18. 6. 1966 ob 18 uri 19. 6. 1966 ob 16 in 20 uri NEVARNE ZVEZE - francoski film 17. 6« 1966 ob 20 uri 18. 6. 1966 ob 20 uri 19. 6. 1966 ob 18 uri IRANSOAZA - francoski film 21. 6. 1966 ob 20 uri 22. 6. 1966 ob 18 in 20 uri TRIJE NAREENIKL — ameriški barvni film 23. 6. 1966 ob 20 uri 25. 6. 1966 ob 18 uri 26. 6. 1966 ob 16 in 20 uri ŽAN MARK - francoski film 24. 6. 1966 ob 20 uri 25. 6. 1966 ob 20 uri 26. 6. 1966 ob 18 uri PREZIR - francoski barvni film 28. 6. 1966 ob 20 uri 29. 6. 1966 ob 18 in 20 uri ČAST ODPADNIKOV — ameriški barni film 30. 6. 1966 ob 20 uri 2. 7. 1966 ob 18 uri 3. 7. 1966 ob 16 in 20 uri MUKTAR - sovjetski film 1. 7. 1966 ob 18 uri ZARCČENKA V ČRNEM — španski barni film 1« 7. 1966 ob 20 vari 2e 7o 1966 ob 20 uri 3 o 7. 1966 ob 18 uri KONJIH PLANIN0M 4. 7. 1966 5. 7i 1966 - jugoslovanski film ob 18 in 20 uri ob 20 uri MRAK SREDI DNEVA - madžarski film 6. 7. 1966 ob 18 in 20 uri OSEDLAJ VETER — ameriški barvni film 7. 7. 1966 ob 20 uri 9* 7» 1966 ob 18 uri 10. 7« 1966 ob 16 in 20 uri ZLATI TRIUMF - francoski film 8. 7. 1966 ob 20 uri 9» 7. 1966 ob 20 uri 10« 7. 1966 ob 18 uri NAROČITE DELAV. > ENOTNOST Delavska enotnost v- prihodnje ne bo ; le glasilo sindikalne organizacije in njenih članov, ampak tribuna samoupra*-vljoj-cev, časopis, v katerem bodo lahko imeli možnost vsi delovni ljudje izmenjavati mnenja in svoje misli ob posameznih družbenih pojavih in problemih ter predlagati, kako bi jih la*-hko rešili. Predsedstvo RS sindikatov je v tej zvezi priporočilo redakciji tčasopisa Delavska enotnost, naj zaprosi za sodelovanje uredništva časopisov delovnih kolektivov, ker lahko ljudje, ki se ukvarjajo z novinarskim delom, hkrati pa dobro poznajo razmere v svoji delovni aganizaciji, največ pomagajo«. pri oblikovanju takšnega koncepta časopisa DE, kakršnega si vsi skupaj prizadevamo doseči. 20 Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna Prehodi morajo biti vedno prosti!