ekonomsko ogledalo št. 4/2020, letnik XXVI Ekonomsko ogledalo št. 4, letnik XXVI, 2020 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Glavni urednik: mag. Matevž Hribernik Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; Andrej Kuštrin, mag.; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; Nataša Todorović Jemec, MSc; mag. Ana Vidrih Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Eurograf d.o.o. Naklada: 130 izvodov ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf) Publikacija je brezplačna. © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno .........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja ...............................................................................................................7 Mednarodno okolje ......................................................................................................................................9 Gospodarska gibanja v Sloveniji ...........................................................................................................10 Trg dela ..........................................................................................................................................................14 Cene ................................................................................................................................................................15 Finančni trgi .................................................................................................................................................16 Plačilna bilanca............................................................................................................................................17 Javne finance ...............................................................................................................................................18 Statistična priloga ...................................................................................................................................21 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 5. junija 2020. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je v prvem četrtletju občutno znižala, mednarodne institucije pa evrskemu gospodarstvu za letos napovedujejo globoko recesijo. Pod vplivom širjenja epidemije COVID-19 se je v območju evra BDP v prvem četrtletju medletno znižal za 3,3 %. Gospodarska aktivnost v naših glavnih trgovinskih partnericah se je sicer umirjala že od sredine lanskega leta, zaradi ukrepov za zajezitev širjenja epidemije pa je marca močno upadla. Močno so se znižale tudi vrednosti kazalnikov razpoloženja (PMI, ESI), ki se je še poglobilo v aprilu. Mednarodne institucije (IMF, EK) že od aprila za letos napovedujejo upad BDP; zadnje napovedi ECB kažejo, da se bo evrsko gospodarstvo letos skrčilo za 8,7 %, brezposelnost pa zvišala na 9,8 %. V recesiji bodo vse države evrskega območja, pričakovana globina padca BDP letos in hitrost okrevanja v prihodnjem letu pa se po državah razlikujeta. Dinamika okrevanja bo odvisna od epidemioloških razmer in ukrepov ekonomskih politik držav, EK in ECB. Širjenje epidemije COVID-19 in nujni ukrepi za zaščito zdravja so od marca močno vplivali na gospodarsko aktivnost v Sloveniji. Marčno znižanje kratkoročnih kazalnikov aktivnosti je bilo občutno, realni BDP se je v prvem letošnjem četrtletju tako medletno zmanjšal za 2,3 %. Zaradi povečanja negotovosti in zaprtja vseh nenujnih storitvenih dejavnosti se je marca opazno znižala aktivnost v trgovini, prometu in dejavnostih povezanih s turizmom (gostinstvo, nastanitve). Znižala se je tudi vrednost opravljenih gradbenih del, vendar manj kot v drugih dejavnostih. Strogi omejitveni ukrepi v državah EU so pomembno vplivali na povpraševanje po našem blagu in storitvah in s tem na zunanjetrgovinska gibanja. Predvsem se je znižal izvoz v Italijo, kjer se je, poleg zaprtja večine trgovin, v drugi polovici meseca zaustavila tudi vsa nenujna proizvodnja. Zmanjšanje tujega povpraševanja, motene dobavne verige in zaustavitve proizvodnje v nekaterih podjetjih v Sloveniji so vplivale tudi na znižanje obsega proizvodnje predelovalnih dejavnostih. Za drugo četrtletje pričakujemo poglobljeni upad aktivnosti. Po podatkih, ki jih je SURS objavil 9. junija, se je izvoz blaga v države EU aprila pričakovano močno zmanjšal (medletno za okoli 40 %), še bolj pa se je znižal tudi uvoz. Močan upad prihodka pričakujemo v gostinskih in nastanitvenih storitvah, na kar bo vplivalo tudi strmoglavljenje turističnega obiska, ki se je začelo že v marcu. Opazen padec gospodarske aktivnosti kaže tudi poraba elektrike v Sloveniji, ki je bila aprila skoraj petino nižja kot pred letom. Manjša gospodarska aktivnost v Sloveniji in EU je izrazito negativno vplivala tudi na promet tovornih vozil po slovenskih avtocestah, ki je bil aprila medletno nižji za okoli 40 %. Razpoloženje v gospodarstvu se je, po velikem padcu v aprilu, maja nekoliko izboljšalo, kljub temu pa ostaja zaupanje v vseh dejavnostih in med potrošniki na zgodovinsko nizkih ravneh. Razmere na trgu dela so se v drugi polovici marca začele poslabševati, rast števila brezposelnih se je v drugi polovici maja ustavila. Marca se je medletna rast števila delovno aktivnih ustavila. Število registriranih brezposelnih se je začelo sredi marca hitro povečevati, med dejavnostmi z največjim prilivom pa izstopajo gostinstvo, trgovina in predelovalne dejavnosti. Do konca maja se je število brezposelnih povečalo na 90.415, kar je 25,6 % več kot pred letom. Naraščanje števila brezposelnih se je v maju ob manjšem prilivu in večjem odlivu v zaposlitev ustavilo (konec maja 2,0 % več kot aprila), v prvih dneh junija pa se je nekoliko zmanjšalo. . To povezujemo z odpravo zajezitvenih ukrepov pri nas in v sosednjih državah in s sprejetjem tretjega zakonodajnega svežnja za omilitev gospodarskih posledic krize. Cene življenjskih potrebščin so bile maja medletno nižje za 1,2 %. K temu so največ prispevale nižje cene energentov, predvsem cene naftnih derivatov zaradi zelo nizkih cen nafte na svetovnih trgih ter z ukrepom Vlade RS nižje cene električne energije. Zaradi večjega povpraševanja najhitreje rastejo cene hrane (predvsem svežega sadja in mesa). Rast cen storitev se je po umirjanju v preteklih mesecih v maju nekoliko okrepila. V prvih štirih mesecih letos je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja znašal 793 mio EUR. Znižanje prihodkov, ki je bilo v prvem četrtletju še omejeno na DDV in trošarine, je v aprilu zajelo vse večje davčne kategorije in socialne prispevke. Znižanje davčnih prihodkov je odraz ohromljene gospodarske aktivnosti, odobrenih odlogov in obročnega odplačevanja davčnih obveznosti, ki jih je omogočila interventna zakonodaja v času epidemije ter lani sprejete davčne reforme. Primanjkljaj se je povečal tudi zaradi rasti odhodkov, ki je bila višja kot v enakem obdobju lani in prvem četrtletju letos, ko večinoma še ni odražala učinkov epidemije in sprejetih podpornih ukrepov. Ti so v aprilu okrepili zlasti transfere posameznikom in gospodinjstvom, subvencije ter druge tekoče transfere (za nakup zaščitne opreme). Ukrepi - izplačila dodatkov za obremenitve v času epidemije in za delo v rizičnih razmerah - so v manjši meri vplivali tudi na rast mase plač. Ta je bila v prvih štirih mesecih glede na enako obdobje lani okrepljena zlasti zaradi povišanih izplačil na podlagi sprejetih dogovorov in sredstev za plače, ki jih je ZZZS izplačal javnim zavodom v zdravstvu v začetku letošnjega leta še za opravljene storitve v lanskem letu. Zaradi tako povečanih transferjev ZZZS javnim zavodom je bila v začetku leta močno okrepljena tudi rast izdatkov za blago in storitve. Mednarodne institucije napovedujejo evrskemu gospodarstvu globoko recesijo v 2020 in okrevanje v 2021. Močan upad aktivnosti v večini dejavnosti v Sloveniji v marcu. Razpoloženje v vseh dejavnostih in med potrošniki je ostalo tudi maja na zgodovinsko nizkih ravneh. V začetku junija se je število registriranih brezposelnih nekoliko zmanjšalo, a je bilo za petino višje kot konec februarja. Cene življenjskih potrebščin so bile maja medletno nižje predvsem zaradi nižjih cen naftnih derivatov in elektrike; cene hrane so se še zvišale. Posledice epidemije in sprejetih ukrepov so v prvih štirih mesecih letos vidne v povečanem primanjkljaju konsolidirane bilance javnega financiranja. tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je zaradi sprejetja zajezitvenih ukrepov, povezanih z epidemijo COVID-19, marca izrazito znižala. Marčno znižanje kratkoročnih kazalnikov aktivnosti in razpoloženja je bilo precej večje kot na vrhu gospodarsko finančne krize leta 2009. Močan upad prihodkov v trgovini na drobno (-11,2 % glede na februar) kaže na veliko zmanjšanje potrošnje gospodinjstev. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je zaradi zaprtja nekaterih obratov in motenj v dobavnih verigah v povprečju evrskega območja mesečno upadla za preko 11 %, zlasti se je zmanjšala proizvodnja trajnih proizvodov. Izrazito je marca upadla tudi gradbena aktivnost (preko 14 % glede na februar). Gospodarska aktivnost evrskega območja se je v prvem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej skrčila za 3,8 % (medletno 3,2 %), še mnogo večji padec pa se pričakuje v drugem četrtletju, ko naj bi po napovedih Evropske komisije BDP četrtletno upadel za okoli 12,0 %. Slika 2: Kazalnik ESI za evrsko območje Gospodarska klima v evrskem območju se je maja nekoliko izboljšala, a ostala znatno pod ravnjo iz začetka leta. Vrednost sestavljenega kazalnika PMI se je s sproščanjem ukrepov nekoliko zvišala iz zgodovinsko nizke aprilske vrednosti. Kazalnik nakazuje, da je tudi maja gospodarska aktivnost v evrskem območju precej upadla, vendar manj kot aprila. Tudi vrednost kazalnika ESI je po rekordnem aprilskem znižanju začela nakazovati stabilizacijo gospodarskih razmer. Zaupanje se je, sicer manj kot v preteklih dveh mesecih, nadalje zmanjšalo v storitvenih dejavnostih in gradbeništvu; v industriji, prodaji na drobno in med potrošniki pa se pričakuje okrevanje. Glede prihodnjih gospodarskih razmer so sodeč po kazalniku zaupanja inštituta Ifo optimistični tudi v naši najpomembnejši izvozni partnerici, Nemčiji. Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR povprečje sprememba, v %* 2019 IV 20 V 20 V 20/IV 20 V 20/V 19 I-V 20/I-V 19 Brent USD, na sod 64,28 18,47 29,12 57,7 -59,2 -40,1 Brent EUR, na sod 57,20 21,46 28,43 32,5 -54,9 -36,2 USD/EUR 1,119 1,086 1,090 0,4 -2,5 -2,9 3-mesečni EURIBOR, v % -0,357 -0,254 -0,272 -0,02 0,04 -0,04 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR. Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t. Gospodarska gibanja v Sloveniji Slika 3: BDP, 1. četrtletje 2020 Realni BDP se je v Sloveniji v prvem letošnjem četrtletju medletno zmanjšal za 2,3 %. K padcu je zaradi povečanja negotovosti in zaprtja vseh nenujnih storitvenih dejavnosti v povezavi z ukrepi za zajezitev širjenja epidemije COVID-19 sredi marca, največ prispeval upad v skupini dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva. Potrošnja gospodinjstev je opazno upadla. Znižale so se tudi investicije v osnovna sredstva, kar je bila predvsem posledica nižjih investicij v opremo in stroje. Zaradi padca svetovne trgovine in mednarodnih omejitev sta se zmanjšala tudi izvoz in uvoz. Med agregati potrošnje se je medletno okrepila le končna državna potrošnja. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2019 III 20/II 20 III 20/III 19 I-III 20/I-III 19 Izvoz blaga, realno1 9,2 -5,03 2,8 7,9 - v EU 4,2 -12,13 -11,5 -5,0 Uvoz blaga, realno1 11,5 -8,93 0,3 5,1 - iz EU 4,0 -7,73 -9,4 -5,6 Izvoz storitev, nominalno2 7,0 -22,23 -16,74 -2,84 Uvoz storitev, nominalno2 4,6 -5,93 -13,24 -3,34 Industrijska proizvodnja, realno 3,3 -10,73 -7,7 -2,0 v predelovalnih dejavnostih 3,8 -12,23 -7,6 -0,7 Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno 3,3 -11,93 -3,8 3,1 Trgovina – realni prihodek 4,3 -11,93 -14,54 -6,54 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 5,4 -14,93 -13,74 -4,14 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 plačilnobilančna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. Slika 4: Blagovna menjava z EU – realno Blagovna menjava, predvsem z državami EU, se je marca ob razmahu epidemije koronavirusa, zlasti v naši soseščini, opazno znižala. Potem ko se je izvoz blaga z državami EU postopno umirjal že več mesecev, so na marčno opazno znižanje vplivali predvsem ukrepi za zajezitev epidemije v naših glavnih trgovinskih partnericah. Najbolj se je znižal izvoz v Italijo, kjer se je, poleg zaprtja večine trgovin, v drugi polovici meseca zaustavila tudi vsa nenujna proizvodnja. Ob motnjah v mednarodnih prevozih, občutno slabših pričakovanjih glede naročil in sprejetju ukrepov za zajezitev epidemije v Sloveniji, se je marca opazno znižal tudi uvoz. Slika 5: Storitvena menjava – nominalno Storitvena menjava s tujino se je marca močno zmanjšala. Sprejetje ukrepov za zajezitev epidemije, še zlasti zaprtje meja, gostinskih in nastanitvenih obratov, je močno vplivalo na turizem, saj se je trošenje tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov, medletno zmanjšalo za skoraj 60 %. Strmoglavilo je tudi število vseh prenočitev tujcev, ki se je marca medletno zmanjšalo za več kot dve tretjini. Opazno nižja sta bil tudi izvoz transportnih storitev (okoli 12 %) ter gradbenih storitev (13,6 %), še naprej pa raste izvoz IKT storitev. Znižal se je tudi uvoz storitev, vendar manj kot izvoz, opazno je bilo predvsem manjše trošenje slovenskih turistov v tujini. Slika 6: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je marca s širitvijo epidemije koronavirusa v EU in Sloveniji močno znižala. Padec je bil podobno globok kot na začetku gospodarske krize konec leta 2008. K znižanju je prispevalo zmanjšanje tujega povpraševanja, motene dobavne verige in zaustavitve proizvodnje v nekaterih podjetjih po razglasitvi epidemije v Sloveniji. Proizvodnja se je najizraziteje zmanjšala v srednje nizko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah. Padec v visoko in nizko tehnološko zahtevnih panogah je bil skromnejši, a po naši oceni predvsem zaradi manjše prizadetosti posameznih panog (farmacevtska in prehrambena industrija). Slika 7: Aktivnost v gradbeništvu Po krepitvi na začetku leta se je marca s širitvijo epidemije in sprejetjem ukrepov za njeno zajezitev, aktivnost v gradbeništvu znižala. Vrednost opravljenih gradbenih del se je marca znižala v vseh segmentih gradbeništva. Znižanje je bilo najbolj intenzivno v gradnji inženirskih objektov (-17,6 %), nižje pa v gradnji stanovanjskih (-5,5 %) in nestanovanjskih stavb (-4,4 %). Zaradi visoke aktivnosti v prvih dveh mesecih je bila vrednost opravljenih del v celotnem prvem četrtletju sicer kar za 10,8 % višja kot v zadnjem četrtletju lani. V vseh treh segmentih gradbeništva so se marca močno znižali tudi kazalniki pogodb, najmanj v gradnji inženirskih objektov. Slika 8: Prihodek v trgovini Prodaja v trgovini je z razglasitvijo epidemije in zaprtjem prodajaln z nenujnim blagom marca močno upadla. Zmanjšanje je bilo marca, po predhodnih podatkih pa tudi aprila, največje v trgovini z motornimi vozili. S sprejetjem ukrepov za zajezitev širjenja virusa ter upadom prometa tovornih vozil, se je izrazito zmanjšal tudi prihodek v trgovini na drobno z motornimi gorivi. Medletno nižja je bila tudi prodaja v trgovini na drobno z neživili, kjer se je sicer ob zmanjšanju prihodka večine panog, povečala prodaja farmacevtskih in medicinskih proizvodov ter prodaja po internetu ali pošti. Prodaja v trgovini z živili, ki se je že februarja pod vplivom negotovosti močno povečala, je bila višja tudi marca, po predhodnih podatkih pa je bila aprila medletno že nekoliko nižja. Slika 9: Prihodek v tržnih storitvah Rast prihodka tržnih storitev je marca v večini storitev strmoglavila. Ob uvedbi ukrepov za zajezitev epidemije in s tem zaprtjem vseh nastanitvenih in gostinskih obratov ter državnih mej, se je najbolj znižal prihodek v gostinstvu. Posledično so bile prizadete tudi dejavnosti potovalnih agencij, ki so skupaj z zaposlovalnimi agencijami prispevale k močnemu padcu tudi v drugih poslovnih dejavnostih. Zaradi občutnega znižanja prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah je bil znaten padec prisoten tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih. Prihodek se je znižal tudi v prometu, predvsem zaradi popolne ustavitve javnega potniškega prometa. Najmanjše znižanje je bilo v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, ki je po naši oceni povezano predvsem s prodajo na domačem trgu. Slika 10: Izbrani kazalniki zasebne potrošnje Trošenje gospodinjstev se je v prvem četrtletju zmanjšalo zaradi uvedbe ukrepov za zajezitev epidemije. Medletno je bilo nižje za 6,4 %, na kar je vplivalo predvsem zaprtje vseh storitvenih podjetij in prodajaln z nenujnim blagom sredi marca ter povečana previdnost potrošnikov. Negotovost se je izkazala tudi pri poslabšanju kazalnika zaupanja potrošnikov, ki se je aprila še dodatno izrazito zmanjšal. Razpoložljivi dohodek v prvem četrtletju so je sicer povečal, na kar je vplivala nadaljnja rast mase neto plač (tudi zaradi zvišanja minimalne plače v januarju in sprememb pri dohodnini) in socialnih transferjev. Ob zmanjšanem trošenju se je tako močneje povečalo varčevanje gospodinjstev, ki se že kaže tudi v povečanih stanjih vlog na depozitih. Slika 11: Gospodarska klima Po znatnem poslabšanju razpoloženja v gospodarstvu v aprilu, so se kazalniki pričakovanj maja rahlo izboljšali, a ostajajo znatno pod ravnjo v začetku leta. Zaradi širjenja epidemije so se aprila poleg precejšnjega poslabšanja kazalnikov stanj, v vseh dejavnostih močno znižala tudi pričakovanja. Zaupanje se je najbolj zmanjšalo v storitvenih dejavnostih in v trgovini na drobno, na najnižjo raven, odkar so na voljo podatki (od leta 2005), pa je padlo tudi zaupanje potrošnikov. V maju so se kazalniki pričakovanj sicer nekoliko izboljšali, a še naprej ostajajo precej nižji kot v začetku leta. V vseh dejavnostih (z izjemo gradbeništva) je bilo zaupanje maja nižje, kot v času ekonomsko finančne krize pred desetletjem. Slika 12: Poraba elektrike v izbranih državah EU in Zdr. kraljestvu Po občutnem znižanju v marcu in aprilu se je medletni padec tedenske porabe elektrike maja začel postopoma zmanjševati. Poraba elektrike, ki je eden izmed pokazateljev gospodarske aktivnosti, je bila v Sloveniji v maju na tedenski ravni v povprečju za 14 % nižja glede na enako obdobje lani (v aprilu, ob razmahu epidemije, je bil upad 20 %).1 Tudi v večini drugih držav se je ob vse večjem sproščanju ukrepov padec porabe v maju glede na tedne prej zmanjšal. Izjema je Nemčija, ki je imela v povprečju za 12 % nižjo tedensko porabo, kar je več od povprečnega tedenskega upada od začetka krize pa do konca aprila, ko je znašal 9,5 %. 1 V tem času je prišlo do spremembe metodologije v delu, ki se nanaša na popravek za temperaturo. Namesto linearne metode se od sedaj naprej uporablja metoda, ki temelji na polinomski funkciji. Slika 13: Promet elektronsko cestninjenih vozil2 na slovenskih avtocestah Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah, ki se je z ukrepi ob epidemiji občutno zmanjšal, je bil zadnji teden maja medletno za okoli petino nižji. Po več kot 40-odstotnem upadu v tednih od sredine marca do druge polovice aprila, se je promet do konca maja postopno povečeval, a je ostal nižji kot v enakem obdobju lanskega leta3. Obseg prevoženih kilometrov domačih tovornjakov je bil nižji za okoli desetino, promet tujih prevoznikov pa za okoli četrtino. Znižanje prometa tujih tovornjakov, ki je bilo na začetku tudi precej večje kot pri domačih, se je zmanjšalo pod vplivom ukrepov EU za prosti pretok blaga na mejah ter z rahljanjem ukrepov v nekaterih državah. 2 Elektronsko se cestninijo vozila, pri katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone. Ker prevladujejo, poenostavljeno govorimo o tovornih vozilih oz. tovornjakih. 2 V tednih z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki je bila medletna primerjava nekoliko manj zanesljiva zaradi različnega števila in razporeditve delovnih in prostih dni (kljub delni prilagoditvi), tako da ocenjujemo primerjavo v zadnjih tednih za realnejšo. Trg dela Slika 14: Število registriranih brezposelnih oseb Hitro poslabševanje razmer na trgu dela se je v zadnjih tednih nekoliko umirilo. Po relativno ugodnih prvih dveh mesecih, ko se je zaposlenost povečevala predvsem zaradi zaposlovanja tujcev, se je medletna rast števila delovno aktivnih marca močno zmanjšala (0,6 %; lani marca 3,1 %). Registrirana brezposelnost se je po izbruhu epidemije začela povečevati v drugi polovici marca, hitro naraščanje pa se je nadaljevalo v prvi polovici aprila. Do konca maja se je število brezposelnih povečalo na 90.415, kar je 25,6 % več kot pred letom. Po neuradnih (dnevnih) podatkih ZRSZ je bilo 4. junija brezposelnih 89.765 oseb, oz. 0,7 % manj kot konec maja. K umirjanju razmer na trgu dela v zadnjih tednih je, poleg sprostitve zajezitvenih ukrepov in ponovnega zagona večine dejavnosti, prispevalo tudi sprejetje prvega zakonodajnega svežnja interventnih ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo, v začetku junija pa tudi sprejetje tretjega svežnja. Slika 15: Povprečna bruto plača na zaposlenega Medletna rast plač se je zaradi znižanja plač v zasebnem sektorju marca močno znižala. V prvih dveh mesecih je bila medletna rast v zasebnem sektorju še visoka (4,7 %), predvsem zaradi dviga minimalne plače in vpliva splošnega pomanjkanja delovne sile. Ob napotitvi precejšnega dela zaposlenih oseb na začasno čakanje na delo, pa je bila marca plača medletno nižja za 1,4 %, kjer še posebej izrazito izstopa gostinstvo z 18,8-odstotnim znižanjem. V javnem sektorju se je ob zmerni rasti v prvih dveh mesecih, marca letos rast nekoliko okrepila (3,5 %), na kar je vplivala tudi začasna uvedba dodatka zaposlenim v kriznih razmerah. 4 4 Na medletno spremembo so vplivala tudi napredovanja ob koncu lanskega leta, kar je bilo sicer vidno že v prvih dveh mesecih. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2019 III 20/II 20 III 20/III 19 I-III 20/I-III 19 Delovno aktivni2 2,5 -0,81 0,7 1,3 Povprečna nominalna bruto plača 4,3 -4,21 0,3 3,2 zasebni sektor 3,9 -5,91 -1,4 3,3 javni sektor 5,4 0,51 3,5 3,3 v tem sektor država 6,5 1,11 4,9 4,2 v tem javne družbe 2,7 -0,51 0,2 1,0 2019 III 19 II 20 III 20 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 7,7 7,8 7,3 7,8 v % 2019 V 20/IV 20 V 20/V 19 I-V 20/I-V 19 Registrirani brezposelni -5,5 2,0 25,6 7,3 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. Cene Slika 16: Cene življenjskih potrebščin Medletni padec cen se je maja ohranil pri 1,2 %. Skupno so k deflaciji največ prispevale nižje cene energentov (naftnih derivatov in električne energije), ki so po naši oceni inflacijo znižale za 2,4 odstotne točke. Brez proticikličnega prilagajanja trošarin na pogonska goriva bi bil negativni prispevek še nekoliko večji. Medletno nižje ostajajo cene poltrajnega in trajnega blaga (za 2,9 oz. 2,3 %), nadaljuje pa se rast cen hrane. Maja se je zaradi nadpovprečne sezonske rasti precej povečala medletna rast cen svežega sadja, ki je bila 23,4-odstotna. To je po naši oceni posledica večjega povpraševanja in slabše letine (pozeba). Visoka ostaja tudi rast cen mesa. Rast cen storitev se je po umirjanju v preteklih mesecih v maju nekoliko okrepila. Slika 17: Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile aprila medletno nižje (za 0,4 %). Nižje so predvsem cene na tujih trgih, in sicer v vseh namenskih skupinah. Njihov povprečni medletni padec nekoliko presega 1 %. Na domačem trgu so bile cene nekoliko višje, predvsem zaradi višjih cen blaga za široko porabo. V zadnjih mesecih se je zaradi širjenja epidemije povečala potrošnja netrajnih dobrin, kar je po naši oceni vplivalo na okrepljeno rast cen tovrstnega blaga, ki tako presega 3 %. Rast cen trajnega blaga za široko porabo pa se ohranja okrog enega odstotka. Občutno nižja gospodarska aktivnost in ukrep vlade, ki je znižal ceno elektrike gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem, sta vplivala na medletni padec cen v namenskih skupinah surovin in energentov. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % XII 19/XII 18 VI 19-V 20/ VI 18-V 19 V 20/IV 20 V 20/V 19 I-V 20/I-V 19 Skupaj 1,8 1,2 0,9 -1,2 0,4 Hrana 3,5 3,4 2,6 5,4 4,7 Goriva in energija 1,2 -3,7 -0,6 -20,8 -9,2 Storitve 2,9 2,7 1,1 2,0 2,1 Ostalo1 0,4 0,5 0,5 -0,6 0,2 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,6 1,5 0,7 0,5 1,0 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 1,5 1,2 0,2 0,3 0,9 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju. Finančni trgi Slika 18: Medletne stopnje rasti kreditov v slovenskem bančnem sistemu Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je aprila na mesečni ravni izrazito znižal, zaradi solidne kreditne aktivnosti v prejšnjih mesecih pa se je še nadaljevala umirjena medletna rast. Mesečni upad je presegel 180 mio EUR, kar je daleč največje znižanje po avgustu 2016. Zmanjšal se je tako obseg kreditov podjetjem kot tudi gospodinjstvom. Že šesti mesec zapored se je zmanjšal obseg potrošniških kreditov, ki je tako na medletni ravni beležil le še 1,5-odstotno rast. Od izbruha epidemije pa se je najizraziteje znižal obseg ostalih posojil gospodinjstvom, kamor spadajo tudi negativna stanja na bančnih računih. To povezujemo predvsem z izrazitim padcem trošenja, saj se je po uvedbi zajezitvenih ukrepov zaprl pomemben del trgovin, lokalov in storitvenih dejavnosti. Rast depozitov gospodinjstev se je aprila ob tem še okrepila in se približala 10 % na medletni ravni. Celotna rast je ob nizkih depozitnih obrestnih merah izhajala iz vlog čez noč. Slika 19: Donosnost do dospetja 10-letnih državnih obveznic Donosnost do dospetja slovenske državne obveznice je maja ostala na doseženih ravneh. Na gibanje donosnosti do dospetja obveznic držav evrskega območja je pomembno vplivala napoved Evropske komisije o ustanovitvi sklada z okrevanje po pandemiji. To je vplivalo na znižanje donosnosti večine držav evrskega območja, izraziteje pa perifernih držav. Donosnost do dospetja slovenske obveznice se ni bistveno spremenila, njen razmik do nemške obveznice pa je še nekoliko povečal, na 126 b.t. Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 30. IV 19 31. XII 19 30. IV 20 30. IV 20/31. III 20 30. IV 20/30. IV 19 Krediti skupaj 22.628,1 23.168,1 23.436,1 -0,8 3,6 Krediti podjetjem in NFI 10.375,2 10.538,1 10.931,3 -1,0 5,4 Krediti državi 1.683,2 1.649,4 1.622,9 0,0 -3,6 Krediti gospodinjstvom 10.569,7 10.980,6 10.881,9 -0,7 3,0 Potrošniški 2.797,2 2.922,3 2.838,7 -1,6 1,5 Stanovanjski 6.331,2 6.587,2 6.654,8 0,2 5,1 Ostalo 1.441,3 1.471,1 1.388,5 -2,5 -3,7 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 19.554,1 20.804,7 21.448,0 1,8 9,7 Čez noč 14.775,4 16.259,4 17.253,4 3,2 16,8 Vezane 4.778,7 4.545,2 4.194,6 -3,6 -12,2 Bančne vloge centralne države skupaj 795,1 691,7 685,2 -1,6 -13,8 Vloge nefinančnih družb skupaj 6.643,3 6.792,9 7.137,5 0,3 7,4 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. Plačilna bilanca Slika 20: Tekoči račun plačilne bilance Ukrepi za zajezitev širjenja epidemije so opazno vplivali na menjavo blaga in storitev s tujino v prvem četrtletju, na ostalih segmentih tekočega računa pa vpliva še ni bilo zaznati. Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v prvem četrtletju medletno znova višji, k rasti pa je največ prispeval blagovni presežek. V veliki meri je bilo to posledica gibanj v marcu, ko se je zaradi sprejetih ukrepov blagovna menjava občutno znižala, padec uvoza pa je bil večji od izvoza. Po večletni rasti je bil storitveni presežek v prvem četrtletju medletno nižji, predvsem v menjavi potovanj ter pri zračnem in železniškem transportu. Neto odlivi primarnih dohodkov so se nadalje znižali večinoma zaradi manjših neto plačil dohodkov od lastniškega kapitala in obresti na zunanji dolg. Manjše neto odlive sekundarnih dohodkov so zaznamovala predvsem manjša vplačila sredstev v proračun EU. Tabela 6: Plačilna bilanca I-III 2020, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-III 19 Tekoči račun 10173,0 9259,2 913,8 666,5 Blago 7824,0 7240,1 583,9 415,9 Storitve 1748,7 1172,2 576,5 585,6 Primarni dohodki 405,5 510,6 -105,1 -119,7 Sekundarni dohodki 194,7 336,2 -141,5 -215,3 Kapitalski račun 328,0 375,3 -47,3 -21,1 Finančni račun 2406,6 2898,8 492,3 607,9 Neposredne naložbe 167,3 13,9 -153,4 -441,0 Naložbe v vrednostne papirje 1735,6 -234,3 -1969,9 548,2 Ostale naložbe 524,7 3072,0 2547,3 663,3 Statistična napaka 0,0 -374,3 -374,3 -37,6 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. Javne finance Slika 21: Konsolidirana bilanca javnega financiranja V prvih štirih mesecih letos je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja5 znašal 793 mio EUR. Znižanje prihodkov, ki je bilo v prvem četrtletju še omejeno na DDV in trošarine, je v aprilu zajelo vse večje davčne kategorije in socialne prispevke.6 Znižanje davčnih prihodkov je odraz ohromljene gospodarske aktivnosti, odobrenih odlogov in obročnega odplačevanja davčnih obveznosti, ki jih je omogočila interventna zakonodaja v času epidemije7 ter lani sprejete davčne reforme. Primanjkljaj se je povečal tudi zaradi rasti odhodkov, ki je bila višja kot v enakem obdobju lani in prvem četrtletju letos, ko večinoma še ni odražala učinkov epidemije in sprejetih podpornih ukrepov. Ti so v aprilu okrepili zlasti transferje posameznikom in gospodinjstvom, subvencije7 ter druge tekoče transferje (za nakup zaščitne opreme). Ukrepi - izplačila dodatkov za obremenitve v času epidemije in za delo v rizičnih razmerah - so v manjši meri vplivali tudi na rast mase plač. Ta je bila v prvih štirih mesecih glede na enako obdobje lani okrepljena zlasti zaradi povišanih izplačil na podlagi sprejetih dogovorov8 in sredstev za plače, ki jih je ZZZS izplačal javnim zavodom v zdravstvu9. Zaradi povečanih transferjev ZZZS javnim zavodom je letos močno okrepljena tudi rast izdatkov za blago in storitve. 5 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku. 6 Zaradi velikega obsega nerazporejenih davkov in socialnih prispevkov v aprilu 2020 (202 mio EUR) podatki po posameznih davčnih kategorijah ne odražajo dejanskih vplačil. Nerazporejeni davki in socialni prispevki so v KBJF zajeti v kategoriji drugi davki (konto 706). 7 V skladu z Zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (7. člen) lahko davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Dovoli lahko tudi odlog plačila davka zaradi epidemije tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj. 7 Mesečni temeljni dohodek, enkratni solidarnostni dodatek študentom višjih in visokih šol, enkratni solidarnostni dodatek upokojencem (podrobneje gl. Pregled javnofinančnih gibanj, MF, maj 2020). 8 Septembra 2019 je pri določenih skupinah javnih uslužbencev prišlo do povišanja plač za tretji plačni razred (Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, UL RS, št. 80/18). 9 Zaradi omejitve izdatkov ZZZS v letu 2019 ZZZS javnim zavodom v zdravstvu ni izplačal vseh sredstev za zdravstvene storitve (plače, izdatke za blago in storitve, itd.), sredstva so bila zato nakazana v začetku leta 2020. Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija I-IV 2019 I-IV 2020 Kategorija I-IV 2019 I-IV 2020 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 6.221,6 5,7 5.963,0 -4,2 SKUPAJ ODHODKI 6.181,7 6,8 6.755,8 9,3 Davčni prihodki1 3.358,1 6,2 3.126,8 -6,9 Plače in drugi stroški dela2 1.425,3 9,1 1.563,1 9,7 Dohodnina 904,9 8,7 822,1 -9,2 Izdatki za blago in storitve 821,5 6,5 939,3 14,3 Davek od dohod. pravnih oseb 371,9 23,5 250,6 -32,6 Plačila obresti 519,0 -10,7 485,7 -6,4 Davki na nepremičnine 27,3 -7,6 27,4 0,6 Rezerve 51,3 9,3 56,8 10,7 Davek na dodano vrednost 1.257,2 4,1 1.119,9 -10,9 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 2.397,6 6,5 2.645,1 10,3 Trošarine 473,4 -1,8 410,6 -13,3 Ostali tekoči transferi 468,1 1,2 551,5 17,8 Prispevki za soc. varnost 2.290,3 7,2 2.204,5 -3,7 Izdatki za investicije 263,3 32,7 318,1 20,8 Nedavčni prihodki 250,6 -10,6 333,9 33,2 Plačila v proračun EU 235,7 41,4 196,3 -16,7 Prejeta sredstva iz EU 279,3 3,3 252,6 -9,6 JAVNOFINANČNI SALDO 39,9 -792,8 Ostalo 43,3 8,2 45,1 4,3 PRIMARNI SALDO 557,9 -312,0 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opombi: 1 Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. statistična priloga Pomembnejši kazalci 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Covid-19 scenarij Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -1,0 2,8 2,2 3,1 4,8 4,1 2,4 -8,1 3,5 BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.454 37.634 38.853 40.367 42.987 45.755 48.007 45.586 47.843 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.700 18.253 18.830 19.551 20.809 22.083 22.983 21.672 22.647 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.000 22.800 23.800 24.200 25.500 26.900 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)1 82 82 82 83 85 87 Stopnja brezposelnosti, registrirana 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 9,1 9,0 Stopnja brezposelnosti, anketna 10,1 9,7 9,0 8,0 6,6 5,1 4,5 5,4 5,1 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,1 2,4 0,9 1,3 1,8 0,9 0,1 -6,3 3,0 Inflacija2, povprečje leta 1,8 0,2 -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,6 0,7 2,7 Inflacija2, konec leta 0,7 0,2 -0,4 0,5 1,7 1,4 1,9 1,1 2,6 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 3,1 6,0 4,7 6,5 10,5 6,1 4,4 -19,4 10,0 Izvoz proizvodov 3,3 6,3 5,3 6,2 10,6 5,8 4,4 -19,2 9,6 Izvoz storitev 2,0 5,0 2,4 7,7 10,2 7,4 4,2 -20,1 11,6 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 2,1 4,2 4,3 6,7 10,1 6,6 4,2 -19,4 7,8 Uvoz proizvodov 2,9 3,8 5,1 7,0 10,4 7,3 4,6 -20,5 7,8 Uvoz storitev -2,3 6,1 0,1 4,7 8,6 3,0 2,0 -13,1 8,1 Saldo tekočega računa plačilne bilance3, v mio EUR 1.204 1.924 1.482 1.942 2.635 2.593 3.159 3.101 4.093 - delež v primerjavi z BDP, v % 3,3 5,1 3,8 4,8 6,1 5,7 6,6 6,8 8,6 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 41.143 46.779 46.148 44.293 43.191 42.100 44.043 - delež v primerjavi z BDP, v % 112,9 124,3 118,8 109,7 100,5 92,0 91,7 Razmerje USD za 1 EUR 1,328 1,329 1,110 1,107 1,129 1,181 1,120 1,107 1,108 DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -3,9 1,6 2,0 4,4 2,0 2,8 2,7 -3,1 -0,4 - delež v BDP, v % 56,1 55,0 54,0 53,9 52,5 51,9 51,7 53,2 51,7 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,0 -0,2 2,3 2,5 0,3 3,2 1,6 3,0 1,0 - delež v BDP, v % 19,6 18,9 18,8 19,1 18,4 18,3 18,4 21,1 20,4 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,4 -0,1 -1,2 -3,7 10,4 9,1 3,2 -18,5 7,0 - delež v BDP, v % 19,6 19,1 18,7 17,4 18,3 19,2 19,3 16,5 17,0 Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Covid-19 scenarij, april 2020). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih. Proizvodnja 2017 2018 2019 2018 2019 2020 2018 2018 2019 2020 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,7 5,1 3,3 8,4 5,5 3,4 3,0 2,6 4,5 4,3 2,1 -0,6 9,7 6,3 1,1 8,0 5,2 -2,2 7,2 2,6 -1,2 3,3 3,8 0,8 11,8 3,9 -1,7 8,3 -1,5 5,3 2,6 -0,6 4,6 -2,4 5,6 -4,5 - - B Rudarstvo 2,5 -0,9 -3,0 -16,8 6,6 6,5 0,5 8,8 -1,2 -10,4 -7,2 -18,9 6,3 6,5 7,0 4,7 15,2 0,2 19,1 -7,0 -15,3 -8,0 13,5 22,1 5,6 -0,6 -8,3 -7,1 -14,8 -9,1 -9,9 -1,8 -9,2 -18,5 -22,8 -16,0 - - C Predelovalne dejavnosti 8,2 5,7 3,8 9,3 5,9 3,6 3,9 2,7 4,7 5,1 2,8 0,8 10,6 6,8 1,0 8,7 5,4 -2,3 7,6 2,6 1,2 2,6 4,4 1,3 12,8 3,9 -2,1 9,2 -1,0 6,2 3,7 0,1 5,0 -0,6 7,8 -4,1 - - D Oskrba z elektriko, plinom, paro 3,2 -0,3 -0,8 4,1 0,6 0,4 -5,8 0,2 3,6 -2,0 -4,7 -13,5 0,7 0,2 0,9 1,5 2,0 -2,2 -0,4 3,7 -18,0 10,1 -2,9 -6,8 1,2 4,3 5,5 0,9 -3,8 -3,1 -7,3 -8,8 2,0 -17,6 -13,9 -8,3 - - GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 17,7 19,8 3,3 18,6 17,1 28,8 14,9 23,1 8,6 -5,2 -3,8 3,1 12,7 30,7 9,8 25,8 34,0 26,9 18,5 19,5 4,3 2,9 39,0 29,1 9,7 11,2 5,1 -0,3 -7,8 -7,2 -3,2 -8,7 2,9 8,0 7,2 -3,8 - - Stavbe 27,6 16,8 3,5 25,5 16,5 28,5 2,4 18,7 5,9 -9,4 3,0 -1,4 13,1 29,3 8,5 27,7 29,6 28,5 7,0 6,4 -7,5 -4,0 44,9 20,7 6,7 5,7 5,3 -15,1 1,5 -13,4 -4,2 2,9 12,9 4,6 -7,8 -0,1 - - Gradbeni inženirski objekti 14,4 21,1 3,2 13,3 17,8 29,4 20,5 24,1 10,0 -3,1 -6,2 5,3 12,5 31,5 11,2 25,1 36,5 26,8 23,6 25,4 9,6 5,8 32,9 32,7 11,0 13,8 5,5 7,2 -11,6 -4,3 -2,3 -12,2 -2,0 9,2 17,8 -6,6 - - TRŽNE STORITVE, medletna nominalna rast v % Storitve skupaj 8,2 8,2 5,4 7,3 8,5 8,8 8,2 7,4 5,3 6,3 2,9 -2,2 9,9 8,4 7,3 9,0 10,0 7,3 11,6 7,7 5,7 7,0 10,2 5,3 9,9 4,2 2,2 9,1 4,2 5,5 2,9 1,5 4,3 2,5 5,3 -13,1 - - Promet in skladiščenje 10,8 9,3 4,2 8,6 10,1 9,6 9,0 8,3 5,7 3,7 -0,7 -5,1 11,8 8,0 10,7 12,3 8,7 7,8 13,8 9,3 3,6 8,6 12,5 4,5 12,8 5,0 0,1 8,2 2,2 0,6 -0,9 -4,0 3,4 -2,1 -0,7 -11,7 - - Informacijske in komunikacijske dejavnosti 5,8 3,9 4,9 6,1 1,0 4,2 4,6 4,8 5,8 3,4 5,4 3,2 2,2 2,6 -1,6 7,0 4,2 1,6 6,1 3,5 4,3 8,2 3,8 2,6 8,2 7,5 1,9 2,3 4,2 3,7 2,2 5,2 8,3 3,5 8,3 -1,4 - - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 3,7 16,1 8,6 10,9 18,5 16,5 17,3 11,4 3,2 16,5 5,4 6,9 23,0 19,4 13,8 11,5 24,1 14,7 22,0 16,7 14,2 8,0 13,4 12,6 8,5 -1,7 3,1 25,5 8,9 15,5 8,2 6,0 2,4 9,0 19,8 -5,1 - - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 12,2 7,3 4,7 8,5 11,2 7,9 2,0 2,5 4,6 6,8 4,3 -6,3 8,7 13,6 11,3 8,1 11,4 4,3 4,7 -2,73 3,99 0,85 4,01 2,60 7,13 3,7 3,4 7,5 4,6 8,4 6,0 2,3 4,5 3,8 0,8 -21,7 - - TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj 8,5 8,1 4,3 3,9 7,8 8,3 11,7 10,1 5,2 4,5 -1,5 -4,8 8,3 8,9 6,4 10,9 7,6 6,5 16,0 9,2 9,9 10,4 14,3 6,3 11,9 4,2 0,0 7,5 0,6 5,2 -1,1 -2,9 -0,4 0,2 -0,5 -13,0 - - Trgovina na drobno 7,4 4,6 3,4 -0,9 2,5 4,2 11,9 9,1 6,7 4,1 -4,7 -5,0 -0,3 4,8 2,9 3,0 4,3 5,2 15,9 8,9 11,0 9,8 12,9 5,2 14,7 4,7 1,4 7,5 2,9 1,8 -5,0 -3,8 -5,3 -1,6 0,6 -13,3 - - Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 14,1 11,6 3,8 12,3 15,9 15,8 3,3 9,0 2,7 0,0 3,6 -13,5 19,2 16,8 12,0 27,4 18,5 2,3 5,3 3,1 1,4 9,8 13,0 5,3 6,7 5,4 -4,0 0,1 -10,4 10,6 3,9 0,9 6,4 2,9 0,5 -38,9 - - Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 6,9 9,3 5,2 4,1 8,8 9,2 14,6 11,2 5,1 6,5 -0,8 -1,1 10,8 8,8 7,1 11,8 7,0 8,9 20,1 11,8 11,9 11,2 15,9 7,4 12,0 3,3 0,7 10,6 2,5 6,1 0,1 -3,8 1,3 0,3 -1,8 -1,8 - - TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 12,3 10,5 0,5 2,4 10,7 11,8 14,4 3,1 4,4 -0,1 -5,6 -24,0 5,4 20,2 7,6 11,5 10,3 15,4 13,1 17,0 13,9 -2,1 10,7 0,9 8,6 -4,4 8,5 0,9 1,2 -4,0 0,0 -7,8 -10,4 1,8 -2,5 -69,9 -98,9 - Domači gostje, prenočitve 5,0 -0,1 -2,5 -2,9 3,2 -1,8 2,4 4,4 -3,8 -5,1 -4,1 -23,9 7,5 0,5 2,2 -3,4 -2,4 2,1 -1,3 5,5 3,8 -8,8 12,7 6,9 -14,4 4,0 -1,6 -7,6 -2,7 -5,2 2,4 -7,4 -7,8 3,2 -9,0 -65,0 -99,5 - Tuji gostje, prenočitve 16,1 15,4 1,7 6,4 14,0 16,7 21,7 2,2 7,5 1,4 -6,3 -24,1 4,5 28,4 9,9 17,1 14,6 20,1 20,8 24,9 20,2 2,0 8,8 -2,7 19,2 -7,2 12,5 3,6 2,3 -3,7 -1,0 -8,0 -11,8 1,0 3,7 -73,2 -98,7 - Nominalni prihodek v gostinstvu 8,9 7,1 7,6 6,5 6,7 8,0 6,7 10,1 7,5 6,8 6,6 6,7 8,5 5,2 6,3 8,4 9,6 5,3 7,9 7,0 5,0 15,8 10,0 7,7 4,4 10,2 6,2 7,2 6,8 9,7 5,7 4,5 8,7 7,5 -53,5 - KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 518,7 524,8 553,7 110,9 122,0 140,9 151,0 118,4 127,0 145,6 162,6 120,2 39,6 41,5 40,9 42,9 42,2 55,8 59,3 45,3 46,4 39,8 36,7 42,0 42,9 42,8 41,3 52,3 42,1 51,3 56,9 50,0 55,7 40,4 37,8 42,0 - - POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime 12,5 11,9 6,4 13,9 12,9 9,8 10,8 9,9 6,6 5,8 3,1 1,8 13,0 12,2 13,4 10,6 10,6 8,2 11,6 9,9 11,0 12,0 8,9 8,7 6,6 7,7 5,4 6,8 6,0 4,7 4,1 2,3 3,0 4,0 5,0 -3,7 -39,6 -33,1 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 10 8 0 11 8 5 8 4 0 0 -2 -3 8 8 9 6 6 2 10 7 6 7 2 3 0 3 -3 0 0 -1 -1 -3 -2 -1 0 -8 -39 -27 v gradbeništvu 25 24 21 24 25 25 24 24 21 20 19 16 25 25 24 24 25 25 24 23 26 25 25 23 23 20 20 21 19 20 19 20 18 20 19 8 -38 -38 v storitvenih dejavnostih 12 22 11 22 25 21 19 17 13 10 6 7 25 25 26 23 22 17 19 23 16 17 17 16 12 13 13 10 9 10 6 6 6 8 7 6 -26 -28 v trgovini na drobno 22 14 19 18 12 13 14 23 20 20 14 18 12 2 23 11 11 16 18 9 15 27 16 25 13 27 19 18 23 19 18 4 19 13 33 8 -28 -22 potrošnikov -4 -2 -8 0 1 -5 -6 -5 -6 -8 -14 -15 1 0 1 -2 -4 -9 -7 -6 -4 -3 -5 -6 -7 -7 -5 -5 -7 -11 -13 -15 -14 -13 -15 -18 -48 -43 Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS; . Trg dela 2017 2018 2019 2018 2019 2020 2018 2018 2019 2020 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 934,1 951,2 968,4 943,1 948,8 949,2 963,9 965,3 967,8 965,6 974,9 974,9 949,0 949,6 947,7 948,4 951,7 961,9 964,1 965,7 964,0 965,4 966,5 967,2 968,1 968,0 965,6 964,7 966,6 973,7 974,1 976,8 975,2 975,7 973,8 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 845,5 872,8 894,2 858,1 872,0 874,0 886,9 885,3 895,5 894,6 901,5 896,5 872,3 874,6 871,6 872,4 877,9 885,7 888,0 887,2 881,2 884,7 890,0 893,2 896,1 897,2 893,8 893,2 896,8 901,3 901,7 901,5 895,4 898,3 896,0 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 25,0 26,3 24,9 24,7 27,2 25,2 27,9 25,6 25,4 23,8 24,8 26,3 27,2 27,2 25,3 25,2 25,2 27,9 27,9 27,9 25,5 25,5 25,7 25,4 25,4 25,4 23,8 23,8 23,8 24,8 24,8 24,7 26,3 26,3 26,4 V industriji in gradbeništvu 269,1 280,9 291,7 273,7 279,6 283,0 287,1 287,5 292,7 292,7 294,0 291,2 279,6 281,1 281,8 282,7 284,5 286,5 287,3 287,5 285,5 287,0 290,0 292,0 292,9 293,2 292,9 292,4 292,9 293,8 293,7 294,4 290,5 291,2 291,9 - v predelovalnih dejavnostih 193,9 202,6 207,9 199,3 201,6 203,2 206,4 207,4 208,5 207,6 208,4 206,2 201,6 202,4 202,5 203,1 204,1 205,6 206,3 207,4 206,9 207,3 207,8 208,5 208,5 208,5 207,6 207,4 207,7 208,3 208,1 208,8 206,2 206,3 205,9 - v gradbeništvu 55,7 58,4 63,9 54,9 58,1 59,8 60,7 60,4 64,2 65,1 65,8 64,3 58,1 58,8 59,4 59,7 60,4 60,9 61,0 60,3 58,9 59,9 62,3 63,5 64,3 64,7 65,2 65,0 65,1 65,6 65,8 65,9 63,6 64,2 65,2 V storitvah 551,3 565,7 577,6 559,7 565,2 565,8 571,9 572,2 577,5 578,0 582,8 579,0 565,5 566,3 564,6 564,6 568,2 571,3 572,7 571,8 570,2 572,2 574,4 575,8 577,9 578,7 577,1 577,0 580,0 582,7 583,2 582,4 578,6 580,8 577,7 - v javni upravi 48,8 49,0 49,0 48,8 49,1 49,1 49,0 48,7 48,9 49,0 49,2 49,0 49,2 49,2 49,0 49,1 49,1 49,0 49,1 48,9 48,7 48,8 48,8 48,6 49,1 49,0 49,0 49,0 49,1 49,2 49,2 49,1 48,9 49,0 49,1 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 131,6 135,0 137,8 134,3 135,0 133,9 136,7 137,0 137,8 137,0 139,6 140,4 135,0 135,1 133,3 133,1 135,4 136,3 136,9 136,8 136,5 137,0 137,4 137,7 137,9 137,8 136,5 136,3 138,2 139,1 139,8 139,9 139,4 140,6 141,0 ZAPOSLENI (C)1 755,3 780,2 801,9 767,5 778,9 782,5 792,0 792,7 803,0 803,3 808,6 802,4 779,0 781,4 780,3 781,0 786,1 790,9 792,9 792,3 788,7 792,1 797,3 800,7 803,5 804,6 802,7 802,0 805,3 808,4 808,9 808,7 801,2 804,0 801,9 V podjetjih in organizacijah 704,3 729,3 749,2 718,1 727,7 730,9 740,3 741,6 749,7 750,0 755,5 751,3 727,8 730,0 728,8 729,6 734,4 738,9 740,8 741,2 738,3 741,3 745,2 747,8 750,3 751,2 749,4 748,7 751,9 754,7 755,4 756,3 749,9 752,5 751,6 Pri fizičnih osebah 51,0 50,9 52,7 49,4 51,2 51,5 51,7 51,1 53,2 53,4 53,2 51,1 51,2 51,4 51,5 51,4 51,7 52,1 52,1 51,1 50,4 50,7 52,1 53,0 53,3 53,4 53,4 53,3 53,5 53,7 53,5 52,4 51,4 51,5 50,3 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 90,2 92,6 92,3 90,6 93,2 91,5 94,9 92,6 92,6 91,2 92,9 94,1 93,2 93,2 91,3 91,5 91,8 94,8 95,1 94,9 92,5 92,6 92,7 92,5 92,6 92,6 91,0 91,2 91,4 92,9 92,9 92,9 94,1 94,2 94,1 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 88,6 78,5 74,2 84,9 76,7 75,3 77,0 80,0 72,2 71,1 73,4 78,4 76,7 75,0 76,1 75,9 73,8 76,2 76,1 78,5 82,8 80,8 76,5 74,0 72,0 70,7 71,9 71,5 69,8 72,4 72,4 75,3 79,8 77,5 77,9 88,6 90,4 Ženske 45,4 39,9 37,5 42,1 39,3 38,9 39,2 39,6 36,8 36,6 36,8 38,3 39,3 38,4 39,4 39,5 37,9 39,3 39,1 39,1 40,4 39,7 38,6 37,7 36,7 36,1 37,1 37,1 35,7 36,9 36,8 36,9 38,6 37,8 38,5 44,4 45,6 Mladi (15 do 29 let) 17,5 15,1 14,1 16,4 14,1 13,7 16,1 15,5 13,1 12,6 15,0 15,3 14,0 13,4 13,8 13,8 13,5 16,3 15,9 15,9 16,2 15,7 14,5 13,7 13,1 12,6 12,8 12,6 12,4 15,1 14,8 15,2 15,6 15,1 15,3 18,2 18,6 Starejši od 50 let 34,3 31,5 29,7 33,8 31,7 30,5 29,9 31,5 29,6 29,0 28,7 30,6 31,7 31,1 31,0 30,6 29,9 29,7 29,6 30,5 32,3 31,7 30,6 30,0 29,6 29,3 29,3 29,1 28,6 28,4 28,4 29,3 31,2 30,4 30,1 31,8 32,0 Osnovnošolska izobrazba ali manj 26,7 24,3 23,4 26,6 23,7 23,0 24,0 25,8 22,8 22,1 23,0 25,2 23,7 23,2 23,1 23,0 23,0 23,3 23,6 25,1 26,8 26,2 24,4 23,4 22,8 22,3 22,3 22,1 22,1 22,4 22,5 24,2 25,9 25,1 24,7 27,6 28,0 Brezposelni več kot 1 leto 47,0 40,6 38,1 42,9 40,8 39,5 39,1 39,2 38,3 37,9 37,2 37,3 41,0 40,1 39,9 39,6 39,1 39,3 39,2 39,0 39,7 39,1 38,7 38,4 38,4 38,0 38,0 37,8 37,9 37,6 37,2 36,8 37,8 37,3 36,8 37,1 37,6 Prejemniki nadomestil in pomoči 21,5 20,0 19,3 24,4 18,7 18,3 18,5 23,5 17,4 17,9 18,5 24,5 18,6 18,1 18,0 18,9 17,9 17,0 18,2 20,5 24,8 23,8 21,8 17,3 17,7 17,1 17,5 18,4 17,9 18,2 18,7 18,5 25,6 24,1 23,7 24,7 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,5 8,3 7,7 9,0 8,1 7,9 8,0 8,3 7,5 7,4 7,5 8,0 8,1 7,9 8,0 8,0 7,8 7,9 7,9 8,1 8,6 8,4 7,9 7,6 7,4 7,3 7,4 7,4 7,2 7,4 7,4 7,7 8,2 7,9 8,0 Moški 8,5 7,5 6,9 8,4 7,3 7,0 7,2 7,7 6,7 6,5 6,8 7,5 7,3 7,1 7,1 7,1 6,9 7,1 7,0 7,5 8,1 7,8 7,2 6,9 6,7 6,5 6,6 6,5 6,5 6,7 6,7 7,2 7,7 7,5 7,4 Ženske 10,6 9,2 8,5 9,7 9,0 9,0 8,9 9,0 8,4 8,4 8,3 8,6 9,0 8,8 9,1 9,1 8,8 9,0 8,9 8,9 9,2 9,0 8,8 8,6 8,4 8,2 8,5 8,5 8,1 8,3 8,3 8,4 8,7 8,5 8,7 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -14,6 -6,5 -0,3 -3,8 -6,2 -1,2 4,8 -0,7 -1,9 -0,3 1,8 0,9 -1,9 -1,7 1,1 -0,1 -2,1 2,5 -0,1 2,4 4,3 -2,0 -4,2 -2,6 -2,0 -1,3 1,1 -0,3 -1,7 2,6 0,0 2,9 4,5 -2,4 0,4 10,8 1,8 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 12,3 11,4 0,8 2,1 1,6 2,1 5,6 0,6 0,4 0,6 1,6 0,6 0,6 0,5 0,4 0,5 1,1 4,1 1,0 0,6 0,8 0,5 0,6 0,4 0,4 0,4 0,4 0,3 1,0 3,6 0,8 0,5 0,7 0,6 0,5 0,5 0,4 Izgubili delo 70,0 65,1 5,4 19,5 13,4 14,9 17,4 6,5 4,1 4,8 6,2 7,5 4,5 4,2 6,0 4,2 4,6 5,5 5,2 6,7 10,6 4,6 4,5 4,5 4,1 3,8 5,8 3,9 4,8 5,9 5,3 7,4 10,6 4,6 7,4 13,9 7,5 Brezposelni dobili delo 68,6 61,5 4,7 20,0 16,4 12,7 12,4 6,2 4,8 3,9 3,9 5,5 5,3 4,6 3,6 3,2 5,9 4,8 4,4 3,3 5,3 5,6 7,6 5,9 4,7 3,8 3,3 2,9 5,4 4,6 3,9 3,2 4,7 5,8 6,0 2,4 5,0 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,3 21,6 1,8 5,4 4,8 5,5 5,8 1,7 1,7 1,8 2,1 1,7 1,6 1,8 1,8 1,7 2,0 2,3 1,9 1,6 1,8 1,6 1,7 1,6 1,7 1,6 1,8 1,6 2,0 2,3 2,1 1,8 2,0 1,7 1,4 1,3 1,1 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 18,0 24,0 32,9 21,0 23,6 24,2 27,0 29,6 32,3 34,2 35,7 35,6 23,6 24,6 23,3 24,2 25,1 26,2 27,1 27,9 28,6 29,5 30,6 31,6 32,3 32,9 33,5 34,1 35,0 35,4 36,4 35,8 36,2 35,2 35,4 35,5 Od vseh formalno aktivnih, v % 1,9 2,5 3,4 2,2 2,5 2,5 2,8 3,1 3,3 3,5 3,7 3,6 2,5 2,6 2,5 2,5 2,6 2,7 2,8 2,9 3,0 3,1 3,2 3,3 3,3 3,4 3,5 3,5 3,6 3,6 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Plače v EUR 2017 2018 2019 2018 2019 2020 2018 2019 2020 2019 Q1 20 mar. 20 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.754 1.788 1.758 2,7 3,4 4,3 3,6 3,6 3,0 3,3 4,6 3,9 4,5 4,2 3,2 3,6 3,5 1,8 3,4 3,2 3,4 4,2 4,7 4,9 4,0 3,9 3,9 5,2 3,4 4,9 3,9 4,7 4,1 4,5 5,0 0,3 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.685 1.711 1.669 2,7 3,8 3,6 3,8 4,0 3,4 4,1 4,0 3,2 4,0 3,1 2,8 3,9 3,6 2,5 4,6 3,9 3,9 3,6 4,2 4,4 3,4 3,3 2,9 5,0 2,7 4,4 2,9 3,5 2,9 4,5 5,5 -1,3 Dej. javnih storitev (OPQ) 1.979 2.037 2.047 2,8 2,4 6,5 3,2 3,0 2,2 1,3 6,4 6,1 6,0 7,6 4,2 3,2 3,2 0,2 0,5 1,1 2,3 6,3 6,3 6,6 5,8 5,8 6,7 6,2 5,4 6,3 6,7 8,6 7,6 4,3 3,4 4,8 Industrija (B-E) 1.754 1.806 1.744 3,2 3,8 3,4 4,0 4,0 3,8 3,5 3,5 3,2 3,9 3,0 4,3 5,0 4,2 2,2 4,7 4,0 1,8 3,3 4,4 2,9 4,2 3,2 2,3 4,9 2,2 4,5 3,0 2,7 3,4 4,9 6,6 1,2 Trad. tržne stor. (GHI) 1.540 1.530 1.469 2,7 4,0 3,4 3,7 4,3 3,5 4,5 4,3 3,1 3,8 2,5 1,1 3,9 3,4 3,3 4,5 3,0 6,0 4,5 3,9 4,6 2,4 3,1 3,8 4,4 3,0 3,8 2,5 4,4 0,6 3,6 4,7 -4,9 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.885 1.927 1.932 2,1 3,9 5,1 3,8 3,9 2,7 5,1 5,7 4,4 5,4 4,8 3,2 2,3 3,7 2,2 4,8 5,2 5,2 4,4 5,5 7,3 4,3 4,9 4,0 6,8 3,9 5,7 3,9 4,9 5,5 5,6 5,4 -1,2 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.423 1.453 1.438 0,2 5,3 3,0 1,1 5,6 6,0 7,8 5,4 3,0 3,8 0,3 5,2 6,8 4,1 7,0 8,5 7,5 7,4 6,0 5,4 4,8 3,8 2,7 2,6 5,4 2,3 3,6 5,8 -4,8 0,3 4,1 6,6 5,0 B Rudarstvo 2.246 2.360 2.318 1,2 7,6 0,3 12,6 4,7 3,9 9,1 -3,0 -1,8 2,6 3,8 4,3 4,0 5,5 2,2 8,3 7,3 11,8 -11,9 3,6 1,5 -2,0 -1,7 -1,8 5,8 -2,5 4,6 3,8 4,8 2,8 1,2 8,2 3,7 C Predelovalne dejavnosti 1.717 1.769 1.696 3,2 3,9 3,5 4,2 4,1 4,1 3,5 3,6 3,5 3,9 2,9 4,2 5,2 4,5 2,5 4,6 4,1 2,0 3,5 4,7 2,8 4,6 3,5 2,4 5,0 2,3 4,5 3,0 2,6 3,2 5,0 6,9 0,6 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.629 2.691 2.848 4,3 2,9 4,3 1,5 6,5 1,3 2,2 4,6 2,4 4,7 5,6 6,4 3,1 1,9 -1,2 7,5 3,3 -3,2 4,2 2,7 6,9 4,1 1,4 2,0 5,2 3,9 5,0 2,9 8,1 5,6 6,9 5,3 6,9 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.669 1.686 1.668 3,5 3,0 2,7 2,2 1,4 3,7 4,5 3,7 2,0 3,9 1,6 2,9 4,9 3,7 2,6 5,4 4,8 3,4 6,2 2,4 2,3 0,6 2,7 2,9 5,2 2,2 4,3 3,0 -2,0 4,0 1,6 3,5 3,6 F Gradbeništvo 1.318 1.309 1.279 2,7 4,2 2,2 4,8 4,3 4,0 3,9 2,0 1,6 2,8 2,3 2,0 5,1 2,6 4,2 4,8 3,7 3,2 1,0 2,1 3,0 2,2 1,0 1,6 3,1 2,3 3,0 2,4 1,9 2,4 3,5 3,9 -1,4 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.608 1.624 1.586 3,3 4,2 3,9 4,2 4,7 3,6 4,4 4,9 3,2 4,5 3,2 2,3 4,0 3,4 3,4 4,3 4,3 4,6 5,0 4,5 5,3 2,0 3,4 4,1 4,4 3,9 5,1 3,3 3,6 2,7 4,6 5,5 -3,1 H Promet in skladiščenje 1.567 1.532 1.484 1,7 3,3 1,6 2,4 3,1 2,9 4,6 2,7 2,3 2,0 -0,2 0,3 3,4 2,8 2,4 4,4 0,2 9,1 3,2 2,6 2,4 2,8 1,8 2,4 4,1 1,1 0,8 -0,2 5,3 -5,1 0,9 2,8 -2,9 I Gostinstvo 1.226 1.160 977 2,8 4,9 4,8 4,4 5,2 4,9 5,1 5,2 4,6 4,3 5,2 -3,0 4,7 5,1 4,8 5,5 3,3 6,4 4,8 4,7 6,0 3,7 4,8 5,3 5,0 3,3 4,7 4,5 7,1 3,9 5,1 4,7 -18,8 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.373 2.430 2.449 2,4 4,1 5,7 1,8 3,6 4,4 6,3 6,8 5,9 4,6 5,4 4,0 5,5 5,5 2,2 8,1 3,8 7,1 5,0 6,4 8,8 5,9 6,0 5,9 4,3 3,3 6,4 2,9 6,9 6,4 5,9 5,1 1,2 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.593 2.707 3.008 3,2 4,8 4,6 6,3 5,8 2,1 4,8 6,0 2,8 5,3 4,3 2,7 2,7 0,8 2,8 4,4 5,0 4,8 0,6 3,8 12,5 0,6 5,9 1,8 5,9 3,5 6,7 2,0 4,4 6,4 5,6 7,7 -3,1 L Poslovanje z nepremičninami 1.609 1.622 1.603 1,8 0,9 5,2 1,1 0,1 0,2 2,3 3,7 5,8 5,4 5,5 3,6 1,0 -1,3 0,8 2,1 2,5 2,5 4,1 3,8 3,3 6,5 4,8 6,2 5,3 5,6 5,4 5,8 6,7 3,9 5,5 4,6 0,7 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.970 1.981 1.911 3,9 4,2 4,6 5,7 4,2 2,8 4,1 4,3 4,1 5,0 5,0 2,4 3,6 3,3 1,4 3,2 4,6 4,4 4,4 5,0 3,5 5,6 2,9 3,7 5,4 4,5 5,1 5,2 5,6 4,2 5,2 3,4 -1,5 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.201 1.230 1.205 2,5 5,8 5,1 5,7 5,6 4,9 7,0 6,1 4,4 6,1 3,6 4,0 1,2 8,3 5,6 6,5 9,0 5,6 7,4 5,2 5,7 5,7 3,9 3,7 11,1 3,2 4,1 4,0 1,4 5,4 4,8 5,9 1,2 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.189 2.235 2.197 4,0 3,2 8,9 4,0 2,6 2,9 3,4 9,5 9,4 8,6 8,1 3,0 4,0 3,6 1,0 2,9 2,3 4,9 10,1 9,4 8,9 9,1 9,3 9,6 10,3 7,4 8,0 8,0 8,9 7,5 4,4 2,1 2,6 P Izobraževanje 1.837 1.889 1.879 1,7 0,9 6,1 1,3 0,9 0,5 0,8 5,3 5,4 5,3 8,1 3,8 1,6 1,4 -1,3 0,5 0,5 1,2 5,0 5,2 5,8 5,6 5,3 5,4 5,1 5,0 5,8 6,0 9,4 8,9 4,5 4,1 2,8 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.973 2.052 2.123 3,1 3,4 5,1 4,6 5,6 3,5 0,1 5,0 4,1 4,5 6,9 5,7 4,5 4,9 1,1 -1,6 0,6 1,3 4,4 4,8 5,6 3,4 3,5 5,6 3,8 4,4 5,4 6,3 7,6 6,6 4,1 4,0 9,0 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.779 1.741 1.608 1,7 1,7 4,3 1,0 2,4 0,5 2,8 5,1 2,7 3,8 5,4 -1,1 1,3 1,8 -1,5 2,1 1,3 4,9 4,1 5,0 6,3 -1,3 5,1 4,6 3,8 3,7 3,7 3,0 9,2 4,0 2,7 3,0 -9,1 S Druge dejavnosti 1.427 1.413 1.335 0,9 1,2 4,7 1,3 0,1 1,3 2,3 4,5 3,2 4,5 6,1 0,1 1,6 2,2 0,0 2,0 2,5 2,4 4,4 5,0 4,1 2,1 3,1 4,4 4,2 3,9 5,4 4,1 6,0 8,3 3,3 2,3 -5,0 Viri: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proračunskih uporabnikih, so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprečne plače v treh dejavnostih javnih storitvah (OPQ) in posledično tudi povprečne plače v državi. Cene in indikatorji konkurenčnosti 2017 2018 2019 2018 2019 2020 2018 2018 2019 2020 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 CPI, medletna rast v % 1,7 1,4 1,9 1,3 1,9 1,9 1,9 1,3 1,6 2,0 1,5 1,5 2,0 2,1 1,9 1,8 2 2,2 2 1,4 1,1 1,2 1,6 1,7 1,4 1,8 2 2,3 1,7 1,4 1,4 1,8 2,1 2 0,5 -1,2 -1,2 Hrana in brezalkoholne pijače 2,9 0,6 3,3 3,0 3,5 2,6 1,7 0,4 1,1 2,5 2,4 4,0 3,4 3,3 2,5 2,8 2,5 2,7 1,9 0,6 0,8 0,4 0,1 0,5 0,7 2,2 2,9 2,9 1,7 1,5 2,4 3,3 3,4 4 4,6 5,1 5,1 Alkoholne pijače in tobak 3,0 0,4 1,9 2,6 2,5 1,1 0,8 0,4 0,4 1,6 1,6 1,7 2,7 2,5 1,2 0,9 1,1 1,2 0,9 0,4 0,8 0,3 0,1 0,2 -0,2 1,1 1,6 1,7 1,6 1,4 1,6 1,9 1,4 1,7 2 1,7 1,8 Obleka in obutev 1,3 0,3 0,5 0,1 -1,6 -1,3 -0,2 0,7 0,5 3,6 0,5 1,3 -1,4 -1,8 -1,8 -1,1 -1 0,1 -1 0,3 0,5 -0,5 2,1 -0,2 0,1 1,5 3,2 5,2 2,3 0,6 0,5 0,5 1,4 1,8 0,7 -3,4 -4,2 Stanovanje 3,6 4,7 2,7 3,1 3,3 4,3 5,4 4,2 5,3 4,5 2,6 0,7 3,3 3,4 4 3,8 5,2 5,9 5,5 4,7 3,5 3,9 5,1 5,1 5,6 5,2 4,8 4,9 3,9 2,9 2,1 2,7 4,1 3,4 -5,4 -7,8 -8,6 Stanovanjska oprema 0,4 0,9 0,4 0,2 1,5 0,6 0,9 0,9 1,0 1,9 0,9 1,0 1,4 1,4 0,4 0,3 1 0,4 1,4 0,9 0,5 1,5 0,7 0,9 0,5 1,5 2,2 2,7 0,7 1,3 1 0,4 0,8 0,6 1,6 -0,8 -0,8 Zdravje 0,2 1,3 1,4 1,0 1,7 1,3 1,1 1,7 2,0 1,3 1,5 1,0 1,7 1,4 1,6 1,5 0,9 0,8 1,3 1,3 1,6 1,5 2 1,9 2,1 2,1 1,2 1,4 1,4 1,7 1,4 1,4 1,4 1,7 -0,1 0,1 0,1 Prevoz 1,6 -0,7 0,0 -0,2 0,8 1,9 0,6 -1,3 0,1 -1,3 -0,8 -0,2 0,5 2,2 2,1 1,9 1,6 1,5 1 -0,7 -2 -1,6 -0,2 0,8 0,3 -0,9 -1,3 -0,7 -2 -0,9 -1,6 0,1 1,3 -0,3 -1,5 -7,6 -7,8 Komunikacije -2,3 3,3 -0,4 -1,6 0,2 0,8 2,0 3,0 0,0 -0,2 0,4 -1,5 1,5 0,6 0,2 0,8 1,3 1,4 1,2 3,3 2,1 3,9 3,1 1,7 -0,9 -0,7 -0,5 -1,2 1,1 0,5 1,2 -0,4 -0,1 -2,3 -2 -1,5 0,9 Rekreacija in kultura 0,8 1,9 0,6 -0,6 1,8 1,2 2,5 2,4 1,3 2,1 0,5 -0,1 2,8 1,6 1,4 1 1,2 2,6 3 1,9 2,7 2,5 1,9 2 0,7 1,3 2 2,1 2,2 0,8 0,2 0,6 -0,9 0,7 -0,2 -0,8 0,2 Izobraževanje 3,7 1,7 5,6 3,9 4,1 4,4 1,8 2,2 3,5 4,2 5,6 4,8 4,1 4,4 4,4 4,4 4,5 1,8 1,8 1,7 1,6 2,5 2,6 3,1 3,8 3,5 3,5 3,5 5,6 5,5 5,6 5,6 5,5 4,5 4,3 3,8 3 Gostinske in nastanitvene storitve 1,6 2,4 3,2 2,6 2,5 2,7 2,6 2,8 3,3 3,0 3,0 2,0 2,6 2,6 2,6 2,5 3,1 2,6 2,7 2,4 3,1 2,7 2,6 3,2 3 3,6 2,9 3,3 2,8 2,9 2,8 3,2 1,9 2 2,2 2 1,6 Raznovrstno blago in storitve 1,3 1,7 4,7 1,5 1,9 1,8 1,7 1,3 2,1 2,4 4,1 4,9 2,0 2,1 2,3 1,6 1,6 1,5 1,9 1,7 0,8 1,2 2 2,5 1,9 1,8 1,8 2 3,5 3,4 4,5 4,4 5,3 5,4 4 3,5 3,7 HICP 1,9 1,4 2,0 1,5 2,1 2,1 1,9 1,4 1,8 2,0 1,6 1,7 2,2 2,3 2,1 2 2,2 2,3 2,1 1,4 1,2 1,3 1,6 1,8 1,6 1,9 2 2,4 1,7 1,5 1,4 2 2,3 2 0,7 -1,3 -1,4 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 0,9 1,2 1,6 0,6 0,9 0,8 1,0 1,5 1,5 2,1 1,7 1,5 1,2 0,9 0,8 0,7 0,9 1 1 1,2 1,3 1,4 1,7 1,7 1,2 1,7 1,9 2,3 2,1 1,8 1,8 1,6 1,4 1,7 1,3 0,3 0,5 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 2,2 1,4 0,6 2,2 2,1 2,4 1,6 1,1 0,9 0,3 0,4 -0,1 1,9 2,3 2,4 2,5 2,2 1,9 1,6 1,4 1,1 1,2 1,1 1,2 1 0,5 0,2 0,2 0,4 0,2 0,5 0,6 0,3 0,1 -0,6 -0,4 Domači trg 1,8 1,2 2,1 2,1 2,0 2,2 1,4 1,5 2,1 1,9 2,0 1,3 1,7 2,2 2,2 2,3 2,0 1,7 1,4 1,2 1,2 1,6 1,6 2 2,2 2 1,8 1,9 2,1 1,9 2 2,1 1,9 1,5 0,4 0,3 Tuji trg 2,6 1,6 -0,9 2,2 2,2 2,6 1,8 0,9 -0,3 -1,4 -1,2 -1,4 2,2 2,6 2,6 2,8 2,5 2,1 1,8 1,6 1,1 0,8 0,7 0,3 -0,3 -0,9 -1,3 -1,5 -1,3 -1,5 -1,1 -0,9 -1,3 -1,2 -1,7 -1,2 Na evrskem območju 2,3 1,6 -0,7 2,1 2,4 2,9 1,9 1,2 -0,3 -1,6 -1,2 -1,7 2,4 2,7 2,9 2,9 2,8 2,3 1,8 1,6 1,5 1,1 1 0,3 -0,3 -0,9 -1,6 -1,8 -1,5 -1,7 -1,1 -0,7 -1,5 -1,7 -2 -1,2 Izven evrskega območja 3,6 1,7 -1,2 2,5 1,6 2,1 1,7 0,0 -0,3 -0,7 -1,1 -0,5 1,7 2,1 2,0 2,4 2,0 1,6 1,7 1,7 0,1 0,1 -0,2 0,3 -0,4 -0,9 -0,5 -0,8 -0,8 -1 -1 -1,2 -0,6 0 -0,9 -1,1 Indeks uvoznih cen 1,6 1,7 -1,4 0,5 2,4 4,3 2,8 1,4 0,2 -1,9 -1,9 -2,3 2,1 3,8 4,0 4,4 4,4 4,1 2,6 1,7 1,6 1,3 1,4 1,2 0,5 -1,2 -1,3 -2,2 -2,2 -2,4 -2 -1,4 -1,5 -1,7 -3,6 -4,9 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 0,5 0,7 -0,3 1,6 0,9 0,3 0,1 -0,5 -0,1 -0,3 -0,3 0,1 0,7 0,5 0,6 0,1 0,2 0,2 0,1 0,0 -0,3 -0,5 -0,7 -0,6 0,2 0,2 -0,5 0,0 -0,4 -0,3 -0,3 -0,3 -0,3 -0,3 1,0 0,9 0,6 Realni (deflator HICP) 0,4 0,8 -0,2 1,6 1,2 0,3 0,1 -0,7 -0,1 0,2 -0,3 -0,1 0,9 0,7 0,6 0,0 0,2 0,2 0,3 -0,2 -0,5 -0,8 -0,9 -0,6 0,0 0,4 -0,1 0,8 0,0 -0,2 -0,4 -0,2 -0,1 -0,3 0,1 -1,4 -2,8 Realni (deflator ULC) 0,0 1,0 1,2 2,2 1,2 -0,3 1,0 0,3 1,9 1,4 1,1 USD za EUR 1,1293 1,1815 1,1196 1,2294 1,1922 1,1631 1,1412 1,1357 1,1239 1,1116 1,1072 1,1023 1,1812 1,1678 1,1686 1,1549 1,1659 1,1484 1,1367 1,1384 1,1416 1,1351 1,1302 1,1238 1,1185 1,1293 1,1218 1,1126 1,1004 1,1053 1,1051 1,1113 1,1100 1,0905 1,1063 1,0862 1,0902 Viri: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 18 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Plačilna bilanca 2017 2018 2019 2018 2019 2020 2018 2018 2019 2020 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 2.689 2.784 3.151 704 713 837 530 667 849 787 848 914 299 258 186 269 277 239 321 270 190 70 269 147 250 263 318 268 330 247 210 418 315 115 260 367 287 Blago 1.617 1.281 1.327 331 431 399 120 416 433 201 277 584 187 168 63 200 189 98 112 54 93 -28 107 159 150 42 147 244 138 40 23 208 133 -64 136 255 193 Izvoz 28.372 30.816 31.984 7.479 7.861 7.555 7.921 7.983 8.293 7.831 7.877 7.824 2.771 2.494 2.648 2.719 2.719 2.227 2.609 2.874 2.808 2.239 2.544 2.589 2.850 2.785 2.837 2.672 2.870 2.199 2.762 2.896 2.738 2.242 2.567 2.682 2.574 Uvoz 26.756 29.535 30.656 7.148 7.430 7.155 7.801 7.567 7.860 7.630 7.599 7.240 2.585 2.326 2.585 2.519 2.529 2.129 2.497 2.819 2.715 2.267 2.437 2.430 2.700 2.743 2.689 2.428 2.732 2.160 2.739 2.688 2.605 2.306 2.431 2.428 2.382 Storitve 2.258 2.716 3.030 539 651 812 713 586 747 918 779 577 199 221 211 219 266 265 281 294 230 190 211 170 205 300 229 219 318 321 280 318 240 221 212 210 155 Izvoz 7.305 8.001 8.559 1.659 1.927 2.295 2.120 1.798 2.100 2.437 2.224 1.749 609 647 622 657 788 781 726 744 654 722 568 576 653 738 660 702 859 816 762 761 697 766 603 601 544 Uvoz 5.047 5.285 5.529 1.120 1.276 1.483 1.407 1.213 1.352 1.519 1.445 1.172 410 426 411 439 522 516 444 451 424 532 357 407 449 438 431 483 541 496 482 443 457 545 391 391 389 Primarni dohodki -886 -807 -700 -28 -296 -254 -228 -120 -234 -206 -141 -105 -40 -93 -62 -141 -131 -79 -44 -45 -98 -85 21 -78 -62 -54 -33 -148 -71 -74 -61 -60 -46 -35 2 -52 -55 Prejemki 1.374 1.592 1.563 421 438 320 414 418 398 336 412 406 117 130 145 164 113 96 112 116 110 188 204 94 119 123 151 124 115 106 115 119 138 155 172 124 109 Izdatki 2.260 2.399 2.264 449 734 574 642 537 632 541 553 511 157 223 206 305 244 175 155 161 208 273 183 173 181 176 183 272 186 179 176 180 183 190 170 176 165 Sekundarni dohodki -299 -406 -506 -138 -73 -120 -75 -215 -98 -126 -67 -141 -47 -38 -27 -8 -47 -45 -28 -32 -35 -7 -70 -103 -42 -25 -26 -48 -54 -40 -32 -48 -12 -7 -90 -46 -5 Prejemki 828 789 795 175 201 172 241 182 185 201 227 195 61 67 60 73 59 53 60 81 65 96 58 66 58 70 59 55 66 61 74 69 73 84 65 54 76 Izdatki 1.127 1.196 1.301 314 274 292 316 397 283 326 294 336 108 105 87 81 106 97 89 113 100 103 128 169 100 95 85 103 120 101 105 117 86 91 155 100 81 Kapitalski račun -324 -225 -169 -41 -35 -28 -120 -21 -6 -27 -115 -47 -15 -9 -8 -18 -24 7 -11 2 -7 -115 -15 -17 11 -7 17 -17 -8 -10 -9 -7 31 -139 -16 -16 -15 Finančni račun 2.088 2.527 2.282 915 701 699 213 608 383 558 733 492 -54 217 536 -53 313 77 309 334 251 -372 451 361 -204 141 283 -41 533 -288 313 484 229 20 131 287 74 Neposredne naložbe -495 -933 -692 -25 -226 -465 -217 -441 -130 -122 1 -153 -4 -57 20 -189 -226 -147 -91 112 -89 -240 -2 -445 6 -106 -54 29 44 -68 -97 119 -14 -104 9 -50 -113 Imetja 570 362 533 259 -10 18 94 415 -86 43 160 14 103 0 -48 38 108 -210 121 231 -20 -117 73 172 169 -30 38 -94 95 -95 43 151 56 -47 104 132 -223 Obveznosti 1.065 1.295 1.224 284 216 483 311 856 45 165 159 167 107 57 -68 227 334 -63 212 119 69 123 75 617 163 76 92 -123 51 -27 141 32 71 56 95 182 -110 Naložbe v vrednost. papirje 2.987 750 843 -1.290 1.559 996 -515 548 -108 -107 510 -1.970 -156 320 1.281 -42 233 455 308 90 -687 82 -1.506 2.166 -112 168 34 -310 -287 -22 202 114 -21 417 -858 -168 -944 Finančni derivativi -185 -86 -178 2 -76 24 -36 -184 5 -8 9 20 -4 -28 -26 -23 5 12 7 -11 -14 -11 -62 -56 -66 3 -2 5 -1 -9 3 3 2 4 3 0 17 Ostale naložbe -308 2.743 2.272 2.239 -534 73 965 663 573 828 208 2.547 84 -11 -741 218 296 -260 38 131 1.031 -196 1.994 -1.272 -58 51 298 223 814 -200 214 236 277 -305 956 492 1.100 Imetja -1.381 2.031 3.474 814 374 -371 1.214 701 1.415 1.000 357 3.072 366 -101 71 404 -61 -411 101 285 1.038 -108 1.769 -1.302 234 197 748 470 823 74 103 210 451 -304 766 737 1.569 Ostali lastniški kapital 72 68 83 42 35 16 -25 45 15 12 11 -51 14 12 11 11 5 6 5 -8 -8 -9 4 37 5 5 5 5 3 5 4 4 4 4 -50 -1 0 Gotovina in vloge -2.076 1.590 2.930 227 137 -286 1.512 19 1.146 1.082 683 2.609 221 30 4 103 -63 -30 -193 131 1.005 376 1.300 -1.454 173 207 572 368 912 204 -34 45 402 235 641 486 1.482 Posojila -115 207 420 -6 91 50 72 51 324 53 -9 68 -22 8 28 55 5 -17 62 38 7 27 31 14 5 12 133 180 -5 29 29 -27 14 4 15 29 24 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 5 -7 11 1 1 -1 -8 8 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -3 -3 -3 3 3 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Komercialni krediti in predujmi 615 303 68 463 105 54 -318 569 -61 -146 -294 329 257 -46 -17 168 24 -196 226 93 25 -436 179 195 195 17 -29 -49 -82 -178 115 185 -10 -469 56 252 21 Ostale terjatve 118 -130 -38 87 5 -205 -18 9 -10 -3 -34 117 -104 -106 45 67 -32 -174 1 34 13 -65 253 -97 -147 -44 68 -34 -6 15 -12 2 42 -78 104 -29 42 Obveznosti -1.073 -713 1.202 -1.426 908 -444 249 38 842 173 150 525 282 -90 811 186 -356 -151 64 154 6 88 -224 -30 293 145 450 246 9 274 -110 -25 174 1 -190 246 469 Ostali lastniški kapital 20 2 2 0 0 0 2 0 -1 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 -1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 Gotovina in vloge 365 -524 1.217 -1.318 187 242 365 110 425 322 360 480 196 -78 365 -100 65 131 46 121 5 239 -70 105 75 124 149 152 75 218 29 152 29 180 26 88 367 Posojila -1.853 -490 -169 -237 131 -85 -299 -109 144 55 -259 22 -59 32 84 15 0 -55 -31 -51 -3 -245 8 -186 69 52 69 23 151 175 -271 -240 30 -50 -17 105 -66 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 5 20 62 27 21 -14 -14 40 13 9 0 0 9 7 7 7 -5 -5 -5 -5 -5 -5 13 13 13 4 4 4 3 3 3 0 0 0 0 0 0 Komercialni krediti in predujmi 411 331 65 112 243 -201 179 2 116 -140 87 -70 226 -13 -5 260 -53 -227 78 67 52 60 -288 151 139 -70 153 33 -174 -107 140 48 111 -72 -257 76 111 Ostale obveznosti -21 -52 27 -10 327 -385 16 -5 144 -72 -41 93 -90 -38 361 4 -364 4 -25 22 -43 37 113 -114 -4 36 74 34 -46 -15 -11 14 4 -59 59 -23 56 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja 89 52 37 -12 -22 70 16 21 44 -33 5 49 26 -6 1 -17 6 18 47 13 10 -7 27 -33 27 25 7 12 -37 11 -7 12 -15 7 22 13 14 Neto napake in izpustitve -277 -32 -700 252 23 -110 -197 -38 -459 -203 0 -374 -339 -32 359 -304 61 -169 -2 62 68 -327 197 230 -465 -115 -52 -292 211 -525 112 73 -116 43 -113 -64 -197 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 3.201 3.556 3.823 831 892 853 980 925 947 947 1.003 n.p. 319 278 308 306 305 252 296 319 332 328 288 310 327 310 323 314 339 256 351 335 342 326 237 307 n.p. Blaga za vmesno porabo 15.335 16.670 17.042 4.086 4.207 4.103 4.274 4.323 4.393 4.245 4.082 n.p. 1.469 1.337 1.419 1.452 1.454 1.228 1.421 1.609 1.536 1.129 1.424 1.395 1.504 1.489 1.496 1.408 1.557 1.228 1.460 1.545 1.435 1.102 1.367 1.383 n.p. Blaga za široko porabo 9.730 10.632 12.654 2.623 2.775 2.534 2.701 3.007 3.250 3.112 3.285 n.p. 992 872 937 965 948 730 856 947 956 798 985 967 1.055 1.027 1.146 1.076 1.127 827 1.157 1.203 1.164 917 1.361 1.214 n.p. Uvoz investicijskega blaga 3.660 4.237 4.366 1.016 1.023 1.028 1.171 1.044 1.101 1.050 1.171 n.p. 356 315 367 341 351 298 379 376 405 390 337 321 386 368 371 362 385 265 401 372 387 412 314 285 n.p. Blaga za vmesno porabo 16.185 17.868 18.491 4.307 4.549 4.297 4.716 4.628 4.788 4.633 4.442 n.p. 1.549 1.397 1.596 1.556 1.529 1.241 1.527 1.755 1.646 1.314 1.494 1.506 1.628 1.732 1.620 1.436 1.655 1.312 1.666 1.590 1.543 1.309 1.453 1.415 n.p. Blaga za široko porabo 7.761 8.601 11.187 2.076 2.127 2.058 2.340 2.427 2.820 2.717 3.224 n.p. 759 691 729 707 718 663 678 826 786 728 807 771 849 1.065 853 902 1.030 748 938 1.246 967 1.011 1.009 1.073 n.p. Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Denarna gibanja in obrestne mere 2017 2018 2019 2017 2018 2018 2019 2020 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 6.247 6.290 7.719 6.247 6.290 6.273 6.471 6.524 6.600 6.791 6.915 7.042 7.041 7.059 7.088 7.165 7.256 7.023 7.152 7.219 7.327 7.606 7.631 7.913 7.791 7.819 7.817 7.719 7.624 7.744 7.399 7.662 Centralna država (S.1311) 5.170 5.154 4.696 5.170 5.154 5.099 4.927 4.859 4.904 4.912 4.870 4.877 4.831 4.905 4.939 4.937 4.980 4.805 4.819 4.944 5.089 5.058 5.070 5.007 5.037 4.959 4.928 4.696 4.410 4.455 4.753 4.859 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 571 576 602 571 576 571 563 568 565 564 560 562 554 559 558 580 588 587 583 577 581 577 570 567 574 573 577 602 613 616 613 614 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.733 9.765 10.981 9.733 9.765 9.778 9.860 9.905 9.996 10.033 10.075 10.161 10.231 10.296 10.339 10.370 10.397 10.426 10.507 10.570 10.628 10.642 10.703 10.781 10.833 10.950 10.978 10.981 10.982 11.005 10.954 10.882 Nefinančne družbe (s.11) 9.644 9.682 9.589 9.644 9.682 9.687 9.598 9.628 9.582 9.627 9.648 9.647 9.647 9.656 9.628 9.496 9.665 9.676 9.681 9.637 9.571 9.749 9.738 9.878 9.868 9.869 9.882 9.589 9.794 9.871 10.070 9.971 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.566 1.627 1.661 1.566 1.627 1.621 1.528 1.547 1.616 1.611 1.605 1.592 1.593 1.497 1.503 1.502 1.503 1.490 1.486 1.484 1.482 1.496 1.503 1.493 1.486 1.479 1.481 1.661 1.674 1.674 1.675 1.663 Denarni sektor (S.121, 122) 3.886 3.682 5.230 3.886 3.682 3.798 3.884 3.955 3.800 3.954 4.269 4.186 4.060 3.614 3.904 4.275 4.247 4.380 4.207 3.963 4.099 4.001 4.335 4.067 3.894 4.011 4.531 5.230 5.403 5.138 5.461 5.889 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 25.496 25.363 27.913 25.496 25.363 25.448 25.461 25.580 25.444 25.584 25.959 26.051 25.973 25.600 25.921 26.181 26.367 26.516 26.385 26.138 26.329 26.381 26.725 26.651 26.509 26.728 27.331 27.913 27.860 27.687 28.145 28.388 V tuji valuti 528 545 391 528 545 535 529 498 518 533 489 491 485 467 451 446 435 432 434 420 422 419 416 420 412 398 392 391 389 390 389 390 Vrednostni papirji skupaj 4.450 4.487 4.382 4.450 4.487 4.474 4.266 4.266 4.399 4.481 4.477 4.381 4.356 4.354 4.393 4.429 4.475 4.397 4.433 4.580 4.659 4.685 4.727 4.666 4.704 4.642 4.581 4.382 4.554 4.608 4.910 5.015 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 28.021 28.115 31.109 28.021 28.115 28.191 28.201 28.253 28.453 28.499 28.888 28.940 28.943 29.065 29.227 29.442 29.468 29.903 29.916 29.994 30.177 30.260 30.709 30.733 30.585 30.678 30.838 31.121 31.237 31.171 31.785 32.271 Čez noč 17.331 17.476 21.278 17.331 17.476 17.601 17.727 17.889 18.084 18.260 18.664 18.752 18.740 18.786 19.014 19.440 19.389 19.615 19.717 19.830 20.009 20.099 20.474 20.521 20.676 20.611 20.911 21.278 21.243 21.291 22.144 22.628 Vezane vloge – kratkoročne 3.398 3.294 3.478 3.398 3.294 3.287 3.260 3.232 3.184 3.160 3.147 3.214 3.280 3.333 3.299 3.261 3.212 3.353 3.320 3.316 3.343 3.342 3.408 3.423 3.340 3.448 3.369 3.478 3.442 3.511 3.473 3.540 Vezane vloge – dolgoročne 6.734 6.679 5.723 6.734 6.679 6.664 6.566 6.550 6.497 6.419 6.414 6.349 6.275 6.276 6.228 6.166 6.210 6.175 6.127 6.047 6.042 6.054 6.059 6.010 5.823 5.806 5.770 5.735 5.792 5.677 5.506 5.420 Kratkoročne vloge na odpoklic 558 666 630 558 666 639 648 582 688 660 663 625 648 670 686 575 657 760 752 801 783 765 768 779 746 813 788 630 760 692 662 683 Vloge v tuji valuti skupaj 636 638 634 636 638 641 660 665 690 670 661 636 657 644 644 651 625 634 645 643 674 686 681 686 685 646 658 634 632 647 677 670 Čez noč 547 542 577 547 542 540 552 573 585 568 585 562 583 568 570 581 552 564 575 575 606 621 616 622 620 585 598 577 573 588 622 617 Vezane vloge – kratkoročne 45 53 26 45 53 58 66 49 61 61 36 34 34 36 33 31 33 29 29 28 28 29 28 27 28 26 25 26 27 29 26 25 Vezane vloge – dolgoročne 44 43 31 44 43 43 42 43 44 41 40 40 40 40 41 39 40 41 41 40 40 36 37 37 37 35 35 31 32 30 29 28 Kratkoročne vloge na odpoklic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .. .. .. .. .. .. OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 Vezane vloge do 1 leta 0,13 0,16 0,17 0,14 0,14 0,15 0,16 0,16 0,16 0,16 0,15 0,18 0,16 0,16 0,17 0,17 0,16 0,18 0,17 0,16 0,19 0,17 0,15 0,16 0,16 0,16 0,17 0,18 0,1 0,04 0,15 0,21 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 2,63 2,65 2,66 2,65 2,60 2,57 2,56 2,58 2,63 2,65 2,79 2,62 2,69 2,66 2,71 2,74 2,81 2,72 2,69 2,66 2,80 2,65 2,7 2,75 2,62 2,51 2,50 2,5 2,43 2,33 2,34 2,47 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 1,53 2,02 1,68 1,15 1,06 1,78 2,02 2,53 1,68 4,27 0,85 1,36 4,59 2,23 1,15 0,75 .. 1,28 2,63 1,21 0,65 1,32 1,37 .. 3,56 2,32 1,65 0,85 0,97 1,31 1,35 - OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EURIBOR 3-mesečni -0,329 -0,322 -0,356 -0,328 -0,329 -0,329 -0,328 -0,329 -0,325 -0,322 -0,321 -0,319 -0,319 -0,318 -0,316 -0,312 -0,308 -0,308 -0,309 -0,311 -0,312 -0,329 -0,365 -0,408 -0,418 -0,413 -0,401 -0,395 -0,391 -0,409 -0,417 -0,254 6-mesečni -0,260 -0,266 -0,302 -0,271 -0,274 -0,275 -0,271 -0,270 -0,270 -0,269 -0,269 -0,267 -0,268 -0,264 -0,257 -0,241 -0,236 -0,232 -0,230 -0,231 -0,237 -0,279 -0,347 -0,405 -0,394 -0,362 -0,337 -0,336 -0,330 -0,355 -0,365 -0,192 LIBOR za CHF 3-mesečni -0,732 -0,735 -0,737 -0,755 -0,740 -0,745 -0,740 -0,733 -0,726 -0,732 -0,725 -0,726 -0,731 -0,741 -0,745 -0,735 -0,704 -0,713 -0,707 -0,715 -0,713 -0,717 -0,751 -0,817 -0,812 -0,774 -0,712 -0,711 -0,679 -0,707 -0,761 -0,589 6-mesečni -0,658 -0,653 -0,684 -0,653 -0,644 -0,662 -0,657 -0,650 -0,647 -0,645 -0,647 -0,649 -0,652 -0,662 -0,667 -0,659 -0,639 -0,652 -0,648 -0,650 -0,656 -0,673 -0,719 -0,802 -0,771 -0,711 -0,650 -0,639 -0,624 -0,663 -0,703 -0,540 Vira: BS, EUROSTAT. Javne finance 2017 2018 2019 2018 2019 2020 2018 2018 2019 2020 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 16.803,3 33.111,9 19.230,8 4.170,8 4.712,5 4.607,9 5.102,5 4.518,9 4.944,0 4.671,6 5.096,3 4.648,0 1.418,4 1.577,0 1.461,6 1.682,9 1.463,3 1.790,8 1.542,8 1.768,8 1.547,5 1.401,3 1.570,2 1.702,7 1.622,5 1.618,9 1.461,5 1.556,0 1.654,1 1.669,3 1.612,6 1.814,3 1.678,4 1.483,4 1.486,2 1.315,0 Tekoči prihodki 16.251,4 17.575,9 18.292,1 3.994,9 4.525,9 4.251,7 4.803,5 4.276,0 4.730,5 4.478,2 4.807,4 4.408,9 1.391,2 1.552,0 1.390,2 1.471,5 1.390,0 1.764,5 1.498,0 1.541,0 1.529,5 1.372,4 1.374,1 1.623,1 1.542,0 1.565,5 1.438,2 1.539,6 1.500,4 1.626,9 1.576,5 1.604,1 1.638,2 1.437,9 1.332,8 1.256,3 Davčni prihodki 15.162,0 16.225,3 17.178,5 3.782,0 4.230,9 3.914,8 4.297,6 4.103,3 4.350,6 4.169,7 4.554,9 4.159,4 1.275,0 1.440,8 1.237,8 1.367,4 1.309,6 1.418,4 1.435,5 1.443,7 1.473,5 1.315,3 1.314,5 1.545,1 1.400,4 1.405,1 1.308,2 1.461,2 1.400,2 1.535,2 1.498,3 1.521,5 1.581,5 1.358,8 1.219,1 1.171,9 Davki na dohodek in dobiček 2.967,0 3.296,4 3.614,0 785,5 990,7 651,8 868,3 850,4 1.058,4 717,7 987,4 879,9 284,7 358,4 115,2 279,3 257,3 271,5 280,8 316,1 289,6 275,3 285,4 426,4 300,1 332,0 126,7 308,1 282,9 305,1 313,3 369,0 296,6 292,1 291,3 190,1 Prispevki za socialno varnost 6.092,1 6.549,8 7.020,5 1.592,8 1.619,6 1.622,4 1.715,0 1.710,3 1.734,9 1.745,5 1.829,8 1.819,7 537,1 539,0 541,0 537,8 543,6 540,7 550,6 623,7 575,5 563,7 571,1 580,1 576,6 578,2 583,8 582,3 579,4 579,4 586,8 663,5 615,1 599,2 605,4 384,8 Davki na plačilno listo in delovno silo 21,3 21,6 23,2 5,0 5,6 5,0 6,1 5,3 5,9 5,4 6,6 5,9 1,8 1,9 1,9 1,5 1,6 1,8 1,9 2,3 1,9 1,7 1,7 1,9 1,8 2,1 2,1 1,6 1,6 2,0 2,1 2,5 2,1 1,9 1,9 1,3 Davki na premoženje 274,2 277,9 296,1 28,1 65,0 106,7 78,2 26,3 67,6 120,9 81,4 31,0 16,8 29,9 33,1 38,3 35,3 39,2 23,3 15,7 10,6 8,1 7,6 18,8 19,9 28,9 35,7 36,6 48,5 35,8 30,4 15,2 10,1 7,6 13,3 13,1 Domači davki na blago in storitve 5.722,8 5.989,3 6.126,8 1.336,8 1.519,5 1.500,6 1.632,4 1.427,8 1.490,3 1.565,7 1.643,0 1.376,4 418,9 510,4 533,5 518,1 449,0 591,4 561,5 479,6 531,1 503,3 393,4 541,8 492,5 456,0 564,8 522,0 478,9 601,5 575,0 466,6 631,2 446,7 298,5 372,7 Davki na medn. trgov. in transaksije 83,3 89,8 98,6 22,6 21,4 22,7 23,2 25,5 25,6 25,5 22,1 24,0 5,5 7,5 7,5 8,1 7,1 7,8 8,6 6,9 7,3 8,9 9,2 9,3 8,3 8,0 10,2 8,1 7,2 8,0 7,4 6,8 7,2 7,9 8,9 8,0 Drugi davki 1,3 0,5 -0,7 11,2 9,3 5,6 -25,6 57,8 -32,0 -11,1 -15,4 22,5 10,1 -6,3 5,5 -15,7 15,7 -33,9 8,9 -0,5 57,6 -45,8 46,0 -33,1 1,2 -0,1 -15,2 2,5 1,6 3,4 -16,6 -2,2 19,2 3,4 -0,1 202,0 Nedavčni prihodki 1.089,4 1.350,6 1.113,6 212,9 295,0 336,9 505,9 172,6 380,0 308,5 252,5 249,5 116,2 111,3 152,4 104,1 80,4 346,1 62,5 97,3 56,0 57,1 59,5 78,0 141,6 160,4 130,0 78,4 100,1 91,6 78,2 82,6 56,6 79,1 113,7 84,4 Kapitalski prihodki 91,2 152,8 136,2 28,6 37,3 43,9 43,1 23,9 31,2 34,4 46,7 31,1 9,4 17,6 17,6 8,8 17,4 16,2 12,9 14,0 7,6 8,2 8,1 10,4 11,5 9,3 15,0 7,3 12,1 15,3 11,9 19,5 11,3 12,2 7,7 5,7 Prejete donacije 9,5 12,4 14,7 0,2 1,5 7,1 3,6 5,2 1,1 6,3 2,1 6,9 0,2 0,8 1,2 0,4 5,5 1,0 0,7 2,0 0,0 5,0 0,1 0,5 0,2 0,4 0,2 0,5 5,6 1,2 3,7 -2,8 1,0 5,4 0,5 1,1 Transferni prihodki 52,3 55,6 57,4 0,4 0,5 51,4 3,3 1,8 3,1 50,3 2,2 0,2 0,4 0,0 50,1 1,1 0,1 0,5 0,0 2,7 0,1 1,7 0,0 1,5 0,0 1,6 0,0 0,2 50,1 0,0 -0,2 2,4 0,1 0,0 0,0 0,1 Prejeta sredstva iz EU 399,0 796,9 730,4 146,7 147,4 253,8 249,0 212,1 178,0 102,5 237,9 200,9 17,2 6,5 2,5 201,0 50,3 8,7 31,3 209,0 10,2 13,9 187,9 67,2 68,7 42,1 8,1 8,4 85,9 25,9 20,7 191,2 27,9 27,9 145,1 51,7 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 17.102,0 18.068,0 18.966,6 4.337,0 4.282,8 4.387,6 5.060,6 4.689,9 4.506,0 4.705,7 5.065,0 5.024,8 1.379,5 1.454,5 1.554,8 1.454,6 1.378,2 1.439,2 1.598,1 2.023,4 1.572,4 1.502,3 1.615,1 1.491,8 1.454,3 1.559,9 1.700,8 1.487,7 1.517,2 1.540,6 1.628,2 1.896,2 1.723,2 1.498,0 1.803,5 1.731,0 Tekoči odhodki 7.733,0 7.966,5 8.227,3 2.027,9 1.919,2 1.877,2 2.142,1 2.116,1 2.010,6 2.007,6 2.093,0 2.359,7 587,1 653,7 638,6 646,6 592,0 582,7 706,0 853,5 689,2 648,0 779,0 700,9 605,5 704,2 691,1 657,8 658,6 642,1 696,0 754,8 800,0 625,1 934,7 685,1 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.938,1 4.167,9 4.465,1 980,7 1.091,2 1.016,8 1.079,1 1.067,7 1.176,4 1.099,8 1.121,3 1.182,6 336,2 428,8 341,4 343,9 331,5 349,7 348,2 381,2 341,7 359,9 366,1 355,2 362,5 458,7 374,4 367,7 357,6 374,8 369,7 376,9 401,9 387,1 393,6 380,5 Izdatki za blago in storitve 2.626,6 2.633,7 2.733,0 552,0 642,6 640,6 798,5 602,3 669,5 675,7 785,5 687,4 216,7 206,5 242,8 217,3 180,5 215,3 251,8 331,5 194,8 187,4 220,2 221,6 223,1 224,7 251,5 205,3 218,9 246,6 236,7 302,2 236,3 203,4 247,7 251,9 Plačila obresti 985,3 867,9 791,4 462,5 145,7 190,3 69,5 404,2 122,7 175,7 88,9 442,4 21,6 5,4 44,9 75,2 70,2 7,9 56,8 4,8 145,4 91,9 166,9 114,8 4,1 3,8 47,2 56,3 72,2 8,8 66,9 13,3 153,2 21,3 267,9 43,3 Sredstva, izločena v rezerve 183,0 296,9 237,7 32,7 39,7 29,4 195,0 42,0 42,1 56,4 97,2 47,3 12,6 13,0 9,5 10,1 9,7 9,8 49,3 136,0 7,3 8,9 25,8 9,3 15,8 17,0 18,0 28,6 9,9 11,9 22,8 62,5 8,6 13,3 25,5 9,4 Tekoči transferi 7.912,9 8.236,6 8.702,9 2.034,4 2.027,4 2.071,1 2.103,7 2.187,9 2.107,1 2.201,2 2.206,8 2.308,6 681,5 666,0 776,0 653,9 641,3 658,1 680,2 765,5 766,3 693,7 727,9 677,8 715,9 713,4 849,6 668,4 683,1 711,5 740,5 754,7 781,6 759,6 767,5 887,9 Subvencije 425,4 443,9 467,8 159,9 103,9 52,7 127,5 161,8 113,4 53,5 139,2 167,8 37,4 27,2 13,9 15,4 23,4 21,1 22,2 84,1 122,5 8,6 30,6 26,5 39,8 47,1 19,9 16,5 17,0 33,1 49,3 56,8 82,8 39,6 45,4 53,1 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.665,1 6.925,8 7.323,3 1.678,4 1.715,1 1.811,9 1.720,5 1.784,6 1.816,5 1.912,6 1.809,6 1.902,5 573,7 567,7 688,6 564,7 558,6 567,5 570,6 582,4 576,9 607,1 600,5 613,0 600,3 603,2 745,7 578,4 588,4 605,9 599,9 603,8 623,5 643,0 636,0 742,6 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 748,0 793,5 827,1 174,8 192,4 193,4 232,9 216,6 163,1 215,3 232,1 215,0 65,7 67,3 67,9 68,2 57,2 67,8 72,4 92,6 56,2 68,3 92,1 33,1 69,9 60,1 77,0 63,0 75,3 70,2 75,7 86,2 66,5 68,5 80,0 88,0 Tekoči transferi v tujino 74,3 73,4 84,7 21,3 16,0 13,1 22,9 25,0 14,1 19,8 25,9 23,2 4,7 3,7 5,6 5,5 2,1 1,7 14,9 6,3 10,6 9,7 4,7 5,1 6,0 3,0 6,9 10,5 2,3 2,4 15,5 8,0 8,8 8,4 6,1 4,3 Investicijski odhodki 891,0 1.159,9 1.253,1 111,2 197,5 292,4 558,9 156,1 240,3 315,4 541,3 172,8 64,0 85,9 94,5 106,2 91,7 132,0 151,1 275,8 44,2 55,2 56,7 67,0 88,2 85,2 102,0 100,3 113,1 122,9 141,7 276,7 53,5 56,9 62,4 104,5 Investicijski transferi 186,6 271,6 273,6 29,7 54,4 42,1 145,3 24,9 49,3 57,8 141,6 29,7 19,4 25,0 13,0 12,8 16,3 30,0 24,5 90,9 7,2 8,1 9,6 15,3 16,9 17,0 17,1 19,7 21,0 24,0 31,0 86,6 11,1 8,0 10,6 11,1 Plačila sredstev v proračun EU 378,5 433,4 509,7 133,8 84,4 104,8 110,5 204,8 98,8 123,8 82,3 154,0 27,5 23,9 32,8 35,1 37,0 36,4 36,2 37,8 65,6 97,3 41,9 30,9 27,7 40,1 41,0 41,5 41,3 40,0 19,0 23,4 77,1 48,5 28,4 42,3 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -298,7 525,6 264,2 -166,2 429,7 220,3 41,8 -171,0 438,0 -34,2 31,3 -376,8 39,0 122,5 -93,2 228,3 85,1 351,7 -55,2 -254,6 -25,0 -101,1 -44,9 210,9 168,2 58,9 -239,3 68,3 136,9 128,8 -15,6 -81,9 -44,8 -14,7 -317,4 -416,0 Vir: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu BDP – bruto domači proizvod, BND – bruto nacionalni dohodek, BS – Banka Slovenije, DDV – davek na dodano vrednost, ECB – Evropska centralna banka, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, EMMI – European Money Markets Institute, EMU – evrsko območje, ESI – Economic Sentiment Indicator, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR – Euro Interbank Offer Rate, referenčna obrestna mera za dane kratkoročne medbančne depozite v evrih, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, FI – Finančni instrumenti, IMF – International Monetary Fund, MF – Ministrstvo za finance, NEER – nominal effective exchange rate, NFI – nedenarne finančne institucije, NLB – Nova ljubljanska banka, OECD – Organisation for Economic Co-operation and Development, PMI – Purchasing Managers' Index, REER – real effective exchange rate, RULC – real unit labor cost, RS – Republika Slovenija; SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, SVRK – Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZDA – Združene države Amerike, ZK – Združeno kraljestvo, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, WEO – World Economic Outlook. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AU – Avstralija, AT – Avstrija, BA – Bosna in Hercegovina, BE – Belgija, BG – Bolgarija, BY – Belorusija, CA – Kanada, CH – Švica, CL – Čile, HR – Hrvaška, CZ – Češka, CY – Ciper, DK – Danska, DE – Nemčija, ES – Španija, EE – Estonija, GR – Grčija, FR – Francija, FI – Finska, HU – Madžarska, IE – Irska, IL – Izrael, IS – Islandija, IT – Italija, JP – Japonska, KR – Južna Koreja, LU – Luksemburg, LT – Litva, LV – Latvija, MT – Malta, MX – Mehika, NL – Nizozemska, NZ – Nova Zelandija, NO – Norveška, PL – Poljska, PT – Portugalska, RO – Romunija, RU – Rusija, RS – Srbija, SE – Švedska, SI – Slovenija, SK – Slovaška, TR – Turčija, UA – Ukrajina, UK – Velika Britanija, US – Združene države Amerike. ekonomsko ogledalošt. 4/2020, letnik XXVI