Program taktike enotne učiteljske organizacije v kralj S. H. S. Trije principi: dobra organizacija, dobra delitev dela, zadostna materialna sredstva. — Dobra organizacija tiska za os\ojitev javnega mnenja. — Gospodarski program: najglobji zadružniški princip. — Taktika gospodarske osamosvojitve in pridobivanja materialnih sredstevza organizacijo. Referat g. Jovo P. Jovanoviča, člana Glavnega Odbora UJU »Naloge učiteljske organizacije v ujedinjeni domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev", podan na državni uciteljski skupščini v Sarajevu, 1. 1922. (Konec.) 13 Program UJU. (Temeljne smernice za razpravo.)* T r e t j i d e 1. METODIČNI (TAKTIČNI) PROGRAM UČITELJSKE ORGANIZACIJE V KRAL.JEVINI SRBOV. HRVATOV IN SLO- • VENCEV. POTREBA METODICNEGA PROGRAMA. Potrebno ie. da ima naša učiteljska orcta.iizaciia tudi svoj precizen in določen inetodični (taktieni) DTOjrram, ako hoče uspešno delovati na uresničenju načel. dolžnosti in zahtev v spredaj navedenem načelnem nrogramu ki so tako važne, kot raznovrstne in mnotroštevilne. Da se ta potreba boljše in iasnejše razvidi. je DOtrebno, da se jo tudi podrobneje obrazloži. Dobra organizacija — delitev dela — zadostna materijalna sredstva. Ker ima naša orgfanizacija tako mnotrovrstne in tako važne naloe.e in zahteve, naštopijo za uspešno izvedbo prosrama triie važni predpoffoji: prvič dobra organizacija. dru.rič dobra razdelitev dela in pa zadostna materijalna sredstva. Princip diferenciac^e dela. Za zadovo-jitev prve zahteve se morajo osnovati do iniciiativi učiteljske orsjanizacije razne potrebne učiteljske ustanove (okraina društva, odseki in uradi), na katere se razdeli po svojstvu vsa dela. Ako so fDOSitavljene vse te potrebne ustanove (odseki) s specijalnimi na.ogami 'k_ vse skupjio služijoi postavljenim nalo.s:am učiteljske orffanizacije. na diobri in racijonalni podlaffi. tedaj je s tem tudi že rešeno vprašanie dobre orffanizacije kot podlajre za pridobivamje lootrebnih mate'rijalnih sredstev. OSVOJITEV JAVNEGA MNENJA IN DOBRA ORGANIZACIJA TISKA. Za uresničenje vseh navedenih mnoeoštevilnih in raznovrstnih do-žnosti in zabtev v načelnem .proffraniu se mora tudi naša učiteljska organizacija kakor vse slične organizacije. posluževati javne besede. javnega mnenja in tiska. Javen govor potom tiska je danes za vsako tako ors:anizaciio naimočnejše sredstvo za popiiilariziranje m_sli in idej. ki jih ona želi uveljaviti. in naisposobnejše orožje za obrambo svoiih interesov. kadar so osjroženi s katerekoli strani. Iz teira izvira neobhodna potreba. da ima naše orffanizirano učiteljstvo svoje lastno. dobro časopisie na vseh poljih, tako za širienje idei med stanom, ljud- * Resolucije, sprejete k raferatu v Sarajevu se glase: 1. Neobhodno je potrebno, da izdela jugoslovenska uEit. organizacija svoj načelni program. 2. Ta program naj se izdela s kolekdvnim sodelovanjem vsega učiteljstva. 3 Za izvedbo tega programa, čim bo izdelan. naj se pooblasti širji glavni odbor, da ga sauiicionira in prevzame d lžnost njegove izpeljave. stvoim in rnladino. katere^a se mora uspešno p^ostaževati za širjenje in propaiiando svojih miisli in idej, kakor tudi izpopolnitev in obrambo istih, ker so one v načelnem prosrramu samo označene. ne pa poi-olnoma obdelane; rabilo ga bo pa tudi za obraonbo svojih stanovskih interesov. Učiteljstvo in njesa or.ijanizacija nista sicer sedaj brez svojetra časopis.ia, toda to ie vse premalo. iDresiabo in nepopolno. Učiteljski tisk mora postati mnogo močnejši. Učiteljska org-amizacija mora imeti močn6 razvit tisk: potreba zahteva. da ima več listov in časopisov z več: .iim obseffom, ki naj izhajajo pogosteiše in naj bodo cene.iši ter razširjoni v razne .lasti naroda, polecr periodskih listov in časopisov naj pa ima učit. orffanizacija tudi drutračiie tiskovne izdaje: poučna dela. šolske kniiec, kniig-e za šolske. diiaške in narodne knjižnice. popularne knii.ire za narodno prosveto itd. GOSPODARSKI PROGRAM. Ustanavljanje lastnih tiskarn. Ako pa hočemo zadostiti tej potrebi, mora osnovati naša o_g.aimaci.a tudi v Beoffradii svojo lastno tiskarno. ki je še seda.i. po preteku trMesetih let svojega obstanka nima. kar bi se pa lahko že zdavnal zsrodilo ako bi ii ne manjkalo inicijatjive, smoitrenosti in iPiremiš.jeneffa dela. UčiteLjska orffanizacija si ie stavila v dolžnost tudi delovati za napjredek pouka v narodnih šolah. V dosegfo te naloge se ona bori za odoravo monopola šolskih knjig. da se omotroči tekmovanie. ki najbolj služi napredku pouka. Iz te dolžnosti učit&ljske org:anizacije izvira naloafa. da mora imeti svojo lastno veliko in dobro urejeno tiskamo za tiskanie teh del: šolskih in drusrih kniisr. učiteljskih listov in čaisopisov šolarskih listov, literarnih kniie za mladino itd. Ustanovitev lastne tvorn.ce in razprodaje učil. Pritožujenio se. da nirnamo dovolj dobrih učil v narodnih šolah, ker za njihovo izpopolnjevanje in izdelovanje ni bito nikakršne inicijative od strani centra.ne prosvetne uprave: toda poudariti moramo. da ni bilo nikakršne inicijative za to^tudi od strani učiteljske orgfanizacije. Če si ie učiteljska ors:anizacija po. stavila v dolžnost in skrb delovati za napredek poučevania v narodnih šolah, spada v to nalo.ro potem tudi skrb za izdelavo )Potrebnih in dobrih učil za narodne šole: šoilskih zemljevidov. zRodovinskih. zemljepisnih in drugih slik za nazorni nauk ter ostale predmete kar bi se tudi mofflo izdelovati v dobro urejeni učiteljski tiskarni ali pa v speci.ialnem zavodu s DOtrebnimi dellavnicami. (Op.: Tvornica učil je že ustaTiovl.ieTia v Ljubljani in je pristop moiroč vsemu učiteljstvu v državi). Učiteljske gospodarske ustanove v Beojjradu. V nainc-vejšem pasm ie učiteljstvo prejšnje Srbije zaoočelo neko akcijo v tem pravcu ter ie ustanovilo nekaj ekonomskili učiteljskih ors:a_iizaci.i. kakor: učiteljsko batiko, učiteljsko knjiRarno in učiteljsko nakupovalno zadrugo v Beogradu. Ne izgleda pa. da bodo moy:le te učiteliske ekonomske ustanove v Beosradu izpolniti vse kar se od niih pričakuie in čemur bi morale one služiti kot učiteljski zavodi: to oa iz tes:a vzroka v prvi vrsti. ker niso orea.nizirane na dobrem in spo•so-me.tn temelju. Stanovsko - gospodarske ustanove pri Čehih in Slovendh. Slične zavodc imajo tudi naši bratje in tovariši čehi in Slovcnci. ki v ,polni meri odRovarjaio vse.mi kar se od njih zahteva in ki uspešno delujeio in napred-ije.io. ker so postavljeni na dobrem staiKivsko-gosDodarskem temeliu. Razlika med našimi (srbskimi) in niho- vimi (slovenskimi) učiteljskimi gospodar- sklmi ustanovami? Učiteljska tiskarna v Ljubljani je ostiovana že pred več leti. Zadružniki so samo učitelji ni učiteljice. Sedanji njen inventar predstavlja visoko vrednost. To je po velikosti in delavni moči drusa tiskarna v Ljubljani. V njei se tiska 12 listov in časopisov in se oibskrbujejo vse izdaje šolskih knjigf. risank. zvezkov in drugih šolskih in šolarskih potrebščin. Ima torej oeromen letni obrat. Ako bi si mi (Srbi) sedaj postavili vorašanje: Kdo prejema dobiček od te Učiteljske tiskarne v Ljubljani in nienega Dremoženia. bi vsak od nas (Srbov) od2.ovoril. da ie to last njenih zadružnikov. Toda temu ni tako. ker to nilast njenih ztdružnikov — ampak je last in dobiček vseea slovenskega učitelistva. Njeni zadružniki irnajo po ipravilih določene le obresti in nič več. a ves prebitek čistes;a dobička se steka v korist vseea slovenskesra učitelistva za podpore in subvencije orsranizaciji. raznim stanovskim in prosvetnim ustanovam. za olajšavo izdaianja učiteljskih listov in časooisov brošnr. za propasrando in za drutračno pomioč učitelistvu in celemu stanu v raznih drusih oblikah. Edino zdrav stanovsko-eospodarski princip: zadružništvo! Na čem temelji taka uredba ekonomskih učiteljskih or^anizacij v Sloveniji? Ona temelji na prepr'čanju, da ves dobiček, ki ga ima Učiteljska tiskama ne ustvarjajo deleži posameznikov. temveč povzroča ta dob^ček aktivnost vsega učiteljstva ker deluje vse učiteljstvo za prospeh zavoda. zato ie potrebno. da ludi dobiček pripada tistemu. ki ga ustvaria t. i. učiteljskemu stanu, organ^zaciji in izkljtično stanovskitn iistanovam. Ako ne bi bi!o tako. bi učiteljska aktivnost postajala vedno manjša. ker poedini učitelji ne bi pripoznali razlosa, da nai bodo aktivni pri večaniu prometa in razprodaji onih produktov, ki jih izdeluiejo delničarii. ako bi ves dobiček oziloma vsai večji niesrov del pripadal le delničarjem. učiteljstvu za niesfa splošne interese pa nič za nje?2:ovo aktivnost. Ce na zamrie radi tesra enkrat učiteljska aktivnost v poffledu razprodaie produktov y;ospodarske.e:a zavoda. tedai propade s tem tudi zav^od sam. Korist ih dobiček mora imeti ves stan! Jasno je teda.l, da ne smejo biti ekonomski nčiteliski zavodi osnovani na kapitalistični. bankokratski podlaffi, da bi vlekli ves dobiček. ali vsaj večji del poedinci iz učiteljstva t. j. delničarji, ampak morajo biti urejeni ti zavodi tako. da pripada največji del dobička učiteljstvu. ki s svoio aktivnostio1 pri razpečavanju izdelkov in oridobivaniu naročnikov za zavod povzroča ta dobiček. (Seveda ne v osebnem. temveč v kolektivnem smisu. Op. prev.). Na vsak način je druffi način (zadružništ\ro) boljši. ker ie iPravilnejši in koristnejši: ker zavodi. ustanovljeni na crvi način (na materialistiškem in kapitalističneinu temeiiju) ne bi smeli nositi učiteljskeifa imena. Učiteljsko ime smejo in morejo nositi s popolno pravico samo tedai. kadar onj služiio in koristi.io vsemu učiteljskemu stanu, a ne saimo »oedincem iz učiteljskih vrst ki so v boljsem položaiu. da si mcrejo kupiti delnice in biti delničarji. Učiteljstvo je razred razsodnih ljudi, ki zna raz-imevati in razločevati zdrave nrincipe radi teffa se lahko trdi, da bo nrej in bolj delovalo s svojo aktivno^stjo za obče koristne učiteljske ustanove vseh vrst. kakor pa >za one. ki služijo le interesom poedincev iz učiteljskih vrst. Zmota kap_talis,tičnega naziranja. Ko se je pri nas (v Beogradu) poskušavalo dokazati, da ima tudi učiteljstvo ki ni delničar. pravico izraziti mnenje. na kakšnem temelju naj bodo postavliene ustanove. ki nosijo učiteljsko ime in kdo je upravičen do dobička, se je vsakokrat odgovoTilo: »tu govoTi denarnica!« In res. sedaj v resnici »denarnica ^ovori« pri vseh ekonomskih učiteljskih zavodih v Beo«:radu a to je ravno ono, kar ni ,prav in radi česar ni razloga. da nosijo ti zavodi učiteljsko ime; kmalu mora nastopiti čas, ko se bo sprevidelo in spoznalo, da veljata uči.eljsko ime in aktivnost mnogo več kot pa vrednost delnic poedinih učiteljev; tedai ne bo mogla »afovoriti samo denarnica«. ampak vsakdo ki nosi učiteljsko ime in pripada učiteljski orsranizaciii. ker od nje bo odvisen nrosiPeh ali propast zavodov. S tem naziraniem se bodo morali SDriiazniti tudi celo mnosri sedanji delničarji. če se bodo hoteli izos:niti očitku, da se jih ne bo smatralo za ljudi, ki jim je v vseh vprašanjih lastna korist večja kot obče dobro vseh učiteljskih vrst. TAKTIKA GOSPODARSKE OSAMO- SVO.IITVE IN PRIDOBIVANJA MATE- RIALNIH SREDSTEV ZA OROANIZA- CIJO. Iz vse te razprave o uredbi učiteljskih sjospcdarskili ustanov s speeijalnimi nalosrami slede tele zahteve: 1. Radi potrebne orRanizaeije in uspcšne delitve dela ter pridobitve zadostnih niaterijalnih sredstev mora stremeti ueiteliska orgunizacija za tem. da se ustanoviio iDotrebni učiteljski gospodarski zavodi s specijail.iim -oravcem. in sicer v prvi vrsti učiteljska tiskarna. založniška kn.iis.arna (in prodajalnica šolskih zvezkov in učil) ter tovarna za izdelavo ueii in drusfih šolskih in šolarskih T>otrebščiu. 2. Vsi taki učiteljski ekonoinski zavodi, ki nosijo učitelisko ime in jili ustanoviio člani učiteljske organizacije. ne smeio biti osnovani na kapitalistični, ampak samo na pravi in resnični zadruy;arski podlasri. na temelju .oravetra bratstva in tovarištva. To pa se doseže na ta načln. da dobivaio deiničarji od čistesra dobička saimo po oravilih določene obresti in ničesar več a ves druvri del dobička,  in rezervrii fond (?! — uredn.). pripadata učiteljstvu, ki 8.a naj iPrejema v različnih oblikah po določitvi in odobrenju letnih zborov delničarjev. 3. Taki ekonomski učiteljski zavodi se morajo osnovati kot skupne za ce_o državo a!i i_a za poedine pokrajine aii oblasti. 4. Uprava učiteijske orjjanizacije je dolžna izkazovati moralno pomoč vsem irosp. ustanovaini.. ,ki nosijo učiteljsko ime in so iih osnovali č.ani orsanizaci.ie, če niso osnovane na kapitalističneni temelju; mora pa odpovedati svojo moralno pomoč vsaki učiteiiski ustanovi, ki je zasnovana na kapitalistični poi!a.u. 5. Odločbe o odpovedi mcralne ,podi>ore učite-Ijskim tfospodarskim ustanovam. kadar in če nastoni taka potreba. se skler.eio na letni irlavni skupščini učiteliske oriranizacije ter so obvezne za vse člane učiteljske or^anizacije. Zaradi te^a si prisvajajo centralne in pakrajinskc uprave učiteljskih Q..a;anizacii pravico kritike in vpodeda v učiteljske sospodarske o>rs_a.nizacije, ki nosijo učiteljsko ime. 6. Vse že osnovane učit. yospodafske ustanove so dolžne spremeniti svojo uredbo po teh zahtevah. novi učiteljski arospodarski zavodi pa naj se ustanavljajo v siRorazum-u s centralno ali .i>okrajinsk» upravo učite ljske ory.anizaci.ie. •7. Vse te točke metodiške^a pro^rama. ki se nanašaio na uredbo učiteljskili srosDodarskih ustanov s specijalnimi nak;>-rami. se vnesejo tudiv oravila učite.iske orffanizacije. SKLEP. Lc od dobretra metodiškena (taktienejra) ptrosrrama učiteljske orffanizacije ie pričakovati uspešne izvršitve naioR" or^anizacije in dobre razdelitve deja v arganizaciji: je ob taki ureditvi na podlaei usrotcn ijeneea načrta je Dričakovati, c.a bo zamoda ueiteijska orsanizaciia najprej in v naipopolne.ši meri usjoditi svoiim nak).y.am. ob&nem pa da bo trdi ddbiv_.la dovoli materiialnih sredstev za zasledovanje in udejstvovaiijc svojih ciiiev. Na ta načiii se osmnc vzajcnnia, nioralna in materialna poinoč med učite.jsko or«:anizaci.io ni učiteljskinii .y;ospodarskimi zavodi s specijalninii nalo«ami; le tako se bo vse uspešno razvijalo in napredovalo, kar lioče služiti na korist in hoče biti ponos našesra stanu — čemur mora siužiti vsc. kar nosi učiteljsko ime. Vse učiteljstvo _n njejta zastopniki naj sedaj preceniio važnost takega načelneiia in metodiškejia prograina ter njega nujno ootrebo za bodoče delovanje učiteljske OTKanizacije. da bo moKla v bodoče boli koiistiti scbi in domovini ter uspešnejše delovati. Zato naj se čimprej izda enoten pro^ram.