List 28. Tečaj XXXVII * Izhaiajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. ; pošiljane ___vi • ______. .i _ i.!, a__n /»a i__ ____i o li a r\ i__ __y. •»__u on "L- po posti pa celo leto 4 gold. 60 kr ) pol 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Izubijani sredo i unija 1879. Obseg: Opis nekaterih sadnemu drevju škodljivih mrčesov Karbolna kislina v vrtnarstvu Gospodarske skušnj Neposredni (direktni) davki voverskem zboru ljubljanskem slovstvo. Vodilo za državne volitve Gospoda Dežman in vitez dr. Kaltenegger v usta in pa grof Hohenwart z centralnim volilnim odborom dunajskim Slovensko Dopisi Novicar Gospodarske stvari. Opis nekaterih sadnemu drevju škodljivih mreesov. A. Gosenice. 1. Cvetna zavijavka, zimski pezdic (Frost-nachtschmetterling, Geometra brumata, Lepicí.) je me-tulj moljaste vešaste podobě z en centimeter doigim životom. On (mandelic) ima štiri popolnoma razvite fla-futice med tem, ko se pri babici le mali nastavki tistih nahajajo, s katerimi letati ne more. Njegove sprednje flafutke so rumenorujave barvě, preprežene z več cik-cakastimi črtami, a zadnje so pa blede; on meri čez razprostrece flafutice do 23/4 centimetra širjave. Nastavki njenih flafutic so nekoliko temnejše barve od manjdeljčevih in imajo srčasto podobo. Šesteronožni život metuljev ima na hrbtu devet počeznih obročkov; njegov spodnji del je nekoliko svitleje barve nego zgornji. Go s en i ca njegova je iz početka % centimetra dolga, rujava in gola; po prvem levenji postane rumenkasto-bledo-, po drugem pa temno-zelena. Ob zadnjem levenji doseže 3 centimetre dolgosti. Svitleje in temneje Črtice potezajo se po dolžini celega njenega života; nog ima 20. Njena buba (mešiček, zapredek) je rumeno rujava in ima na koncu 2 na zvunaj zakrivljena špička. Kakor hitro v jeseni hlad nastane in zmrzovati prične, izleze ta metuljček iz svoje bube, obletuje po noči drevesna debla, na katerih proti drevesnemu vrhu lazečo babico oplodi. Po oplodbi znese babica od 250 do 300 podolgasto okroglih, iz početka bledo-zelenih jajčic, ki pa pozneje rumeno rudeča postanejo. Jajčica svoja polaga v razpokline deblove skorje, mah na ve-jab, a najraje pa v kôte popkov — po več skupaj — eno poleg druzega. V začetku pomladi izlezejo iz jajčic male gosenice, katere se nemudoma v cvetne popke za-rinejo, v katerih ostanejo dotlej, da je cvetje in listje za njihovo požrešnost dovolj razvito, kar se vse skupaj zapřede in v pajčevino zavije. Kolikor veča postaja go-senica, toliko bolj je tudi požrešna; od popka do popka lazi in cvetju naredi velikánsko škodo. Ce je ta gose-nica drevo več let zaporedoma močno napadala in cvetja oropala, se slednjič osuši. Severno stran drevesa navadno bolj ljubi in napada nego južno. — Dovolj godna gosenica spusti se raz drevesa po pajčevinasti nitki na zemljo, kjer se v blizini debla pod rušo zabubi, kar se konec meseca maja ali pa še le iz začetka junija godi, — od kodar v jeseni (navadno meaeca oktobra ali novembra) kot nov me tulj izleze. Zatirati more se ta mrčes le kot buba in kot me-tulj vspešno ; gosenic po visokem sadnem drevju raztrešenih iskati in moriti, bilo bi skoraj popolno prazno delo. Uničevanje bub doseže se z malim trudom in vspešno s tem, da se ob času od meseca junija pa do oktobra zemlja okoli sadnih dreves kake 2/3 metra od debla naprej globoko in dobro prekoplje ; tako spra-vijo se bube, katere le plitvo ticijo v zemlji, globočeje pod zemljo, metulji, izvalivši se, pa ne morejo do po-vršja in v zemlji pogine jo. Uže izlezli metulji pokončujejo se najzdatneje s tem, da se v začetku meseca oktobra, ko začnó metulji o mraku sadna drevesa obietavati, l1/,? metra visoko nad zemljo napravijo iz močnega papirja na glad-kem kraju debla široki navzdol obrnenemu hjaku (trah-tarju) podobni pasi, kateri morajo na znotranji strani a kako lepljivo tvarino namazani biti. Najboljše za to je sledeče mazilo : Vzame se 1 funt č r n e smole, kakoršna rabi se za osmoljenje sodov, V2 funtov gostega (rektifi-ciranega) trp en tin a in 3/4 funta lanenega olja; to se skupaj pomeša, in mazilo je gotovo. Papirnati, lijáku podobni pas priveže se na drevesno deblo tako, da po deblu na drevo lazeče babice pod privezo ni-kjer skozi zlesti ne morejo. Ker pa babice letati ne morejo, ostanejo prilepljene in vjete na spodnji, namazani, od debla viseči strani papirja, kjer kmalu pogi-nejo. — Ta papirnati pas mora se pa na spodnji strani najmanj vsakih 8 dni, in če se je na-nj uže veliko metuljev přilepilo, tudi v krajšem času iznova namazati, da vedno lepljiv ostane. Pri starih sadnih drevesih z debelo mrtvo, trdo in zeló razpokano skorijo pa ni treba papirnatoga obroča, ker se taka skorija brez vsake poškodbe drevesa kar naravnost sama z navedenim mazilom po deblu dobro namazati sme. Kot dobro lepljivo mazilo v povedani namen more se tudi premogov katran nekoliko s trpentinom ali pa lanenim oljem pomešan vspešno rabiti. Veliko vrednost premogovega katrana (Steinkohlen-theer) znana je uže tako skoraj vsem sadjerejcem za drevesne rane in poškodbe, izuzemši one pri požlahno-vanji načinjene. Tudi obloge z v petrolej pomočeními platnenimi eunjami cvetno zavijavko od sadnega drevja kolikor toliko odganjajo. Razen teh dosedaj navedenih pokončevalnih pripo-mockov proti imenovanemu, kakor tudi se proti drugim brezštevilnim, sadnemu drevju škodljivim mrčesom je pa gotovo eden med boljšimi tudi ta, da se v začetku spomiadi mrtva koža, mah in druga nesnaga raz debla in drevesnih vej dobro ostrže, vse stare rane in globinice čisto osnažijo (ne le po deblu, nego tudi po vejah) in se dobro zamažejo, ter se potem celo deblo z apnom in pepelom — ali pa z apnom in ilovico po-mešano — dobro pobeli. S tem načinom uniči in po-končá se brez števila mrčesnih jajčic in bub, katera v skorjinih razpokah ticijo. Temu metulju zeló podoben je tako zvani „veliki pérni zavijač" (der grosse Frostnachtschmetterling; Geometra defoliaria. L.), kateri razen sadnega drevja tudi drugo listovje napada. Ta metulj je nekoliko veči od unega, njegova barva je bolj rumenkasta. Gose-nica je svitlo-rumena, ima po hrbtu rujavo rudečo paso ali progo. Buba je rudece-rujava in ima na koncu samo po en špiček. V vsem drugem sta si z unim popolnoma enaka. Zato se koncuje prav tako. (Dalje prihodnjič.) Karbolna kisliaa v vrtnarstvu. A) Karbolna kislina (Carbolsaure), ki se v vsaki apo-teki dobiva, je za pokončevanje škodljivega mrčesa po pravici hvaljeno sredstvo. Se ve da sama na sebi bila bi premočna; pokoncala bi tudi rastline, katere ravno varovati hočemo škodljivcev. Zato se mora s toliko vode stanjšati, da za rastline uničevalno moč zgubi. V ta namen so se razne poskušnje s karbolno kislino že delale. Prva skušnja se je naredila tako, da so 1 del karbolne kisline zmešali z 20 deli vode. Ta zmes se je pustila 24 ur stati, da se je še bolj razkadila in oslabila, predno se je rabila. Na vrhu te zmesi se je prikazala tanka oljnata plast, ki je vsako rastlinsko sno-vino popolno in hitro umorila. S to zmesijo ni bilo toraj nič početi; razlita po gredici z redkvijo in zelj-nasimi sajenicami, ki so jih zeljske bolhe hudo nadle-govale, je pokončala rastline in mrče8. Tudi raz-toplina z 1 delom karbolne kisline in 50 deli vode bila je še premočna. 1 del karbolne kisline in 100 delov vode — to je bilo primerno in pravo. Poginilo je za njo vse mrčesje in rastlinam ni nič škodovala. Vsigdar pa je treba oijnato kóžico, ki se vrh raztopljine naredi, odstraniti, in potem še le škropiti. Jednokratno škrop-ljenje je rešilo vse gredice željnih bolh , listnih uši in črvov; prav majhna trohica te raztopline, ki se je na mravljisče valila, je drobno živalico na vrat na nos iz mravljišča pregnala. Crešnjevo drevo, katerega zreli sad je mravlje močno na-se vlekel, bilo jih je v krátkém řešeno, ko se je deblo s karbolno raztoplino pomočilo; vendar pa so se v 3—4 dneh zopet jele zbirati, ko je duh karbolne kisline zginil. Še le, ko se je volnat trak v karbolno kislino pomočen okoli debla ovil, so bile mravlje za zmirom odpodene. Tudi razni drugi mr-česi se dajo s to raztoplino pregnati, posebno list ne uši, ki so rastlinam in drevju mlajšemu in starejšemu zeló na škodo. Gospodarske skušnje. * Kdaj je najbolje les sekati ? Da je les pozimi posekanih dreves bolj trden in trpežen memo poleti posekanega, to je sploh znano; al manj znano je, da tudi vsak pozjmi sekáni les ni v trpežnosti enak, in zakaj ne?— Časnik „Hamburger Gartenzeitung" poroča o skušnjah, pred več leti napravljenih v Brnu v S vici. Tako, na priliko, so se smreke enako debele, enako stare, enako zdrave in na istem kraji rasteče, pa meseca januarija posekane, za 12 odstotkov manj močne skazale, ko so jih obložili z enakimi težami, — une meseca februarija posekane pa za 20 odstotkov in une marcija meseca posekane celó za 38 odstotkov slabeje, kakor tište smreke, ki so jih decembre meseca posekali. Smreko, katero so položili v vlažno zemljo in ki je bila meseca februarija posekana , so našli že čez osem let gnjilo, druga pa, ki so jo v enako zemljo decembra meseca položili, je bila po preteku 16 let se trdna in močna. Platišče na kolesih iz bukovega lesa, ki je bil meseca februarija posekán, je bilo uže čez 2 leti za nič, uno pa, iz bukev, meseca decembra posekanih, je trpelo celih 6 let. Meseca decembra posekáni les ne spušČa mokrotě skozi se, v druzih me-secih sekáni les pa toliko bolj spušča mokroto, kolikor pozneje je posekán. — V muzgi sekani les je veliko manj trpežen memo onega, ki je bil pozimi sekan. Ob času zimskega pokoja se v rastlinah, posebno v drevesih, vsedejo tište snovi, ki se jih rastlina za živež prihrani, v sredici drevesnega debla; te snovi se pa ob času mu-ževnosti zopet stanjšajo in služijo kot prvi živež na nova oživljeni rastlini. Te reservine snovi obstajajo največ iz štirke, katera se v posameznih celicah rastline v podobi majhnih zrnic nabira. — Po skušnjah Francoza Pril-leux-a se dá s pomoôjo joda izvedeti, katera drevesa so bila pozimi sekana in katera ne. Ce se namreč les po čez prežaganega debla pomaže z jodom, v vodi raztoplj enim, se prikažejo stremeni stržena (Markstrah-len) in pa še na druzih mestih lesá plavocrnikaste črtice na dnu po jodu rumenkasto barvanih celicah lesá. Pri lesu pa, ki je bil v polnem soku sekan, se pa cela plošča po jodu prikaže rumeno pobarvana ; strženovi stremeni se pa od druzega lesa ločijo po tem, da so svitlejše rumeni. * Kako predenico (Flachsseide) na deteljiscih zatretL Predenica delà veliko škodo detel ičsem. Vendar pa te velike škode nikdo drug ni kriv, ko lahkomiselni in nemarni kmetovalec. Res se mora člověk dostikrat čuditi mirnosti marsikaterega poljedelca, s katero gleda, kako se predenica širi in od dne do dne veče prostore najboljše krme pokončuje. Star skušen kmetovalec pri-poroča, naj se steblovje deteljno s predenico vred ali 3 srpom ali koso trdno pri tleh poseče, prostor potem precej na debelo z dobrim kompostom (mešanim gnojem) pokrije in trdno stepta. Detelja sama res da.ne požene skozi kompostno plast. Vendar kompost ima pogosto v sebi travina semena, ki se jim pasji rep pravi ali pahovka. Ta poženejo in potem nado-mestijo primanjkljej detelje. Kdor nima kompo3ta pri rokah, naj mesta, na katerih predenica raste, do dobra poseče s srpom ali koso, jih potem z na st el jo dobro potroši, s petrolejem polije in zažge. Ali pa se pokošeni prostori globoko prekopljejo in s tra v nim semeno m posejejo. Detelja je sicer vsakokrat na takih mestih izgubljena, al trava jo nadomesti. Kedar se za Časa skrbi, da se predenica zatare, izguba na detelji ni velika. Kjer imajo ovce, je take prostore dobro z ovcami popasti, samo, da se ovce iz znanih vzrokov ne smejo gladne na tako pašo goniti. Kmetovalec mora toraj sam razširjenje predenice braniti in omejiti, samo potreba je gledati, da se že naj manj ši začet ki brž izprva zatare jo. Se ve da je treba, da se tudi na sosednih deteljiščih enako skrbno proti temu sovražuiku postopa, ker se predenica iz enega polja tudi na drugo zatroša. 179 Neposredni (direktni) davki Avstriji leta 1871. in pa leta 1879. Zemlj is ki (gruntni) davek je v vseh deželah Âvstrije skupaj leta 1871 gold » 900.000 gold letošnje leto sel 36 milij ima znesti 36 milij 523.054 H 370.858 gici davek je leta 1871. znesei 18 m in ) let03 bo 23 milijonov in 650.000 gld Pridobninski davek (Erwerbsteuer) 1871 znesei 7 milij in 692.821 gold ; letos bo mi lij 50.000 gold 1871 Dohodninski davek (Einkommensteuer) je leta znesei 15 milij in 511.555 gold ) letos bo 19 milij 500.000 gold Strošk za tirj davkov (za ekseku je) so leta 1871. zneBli 69.910 gold ; letos pa bodo znašali 209.000 gold., zraven tega pa je odločenih še 66.000 gold, za sodelovanje različnih vladnih osob pri davkovskih ekaekucijah (menda eksekutorjev). Ker je tolikošen razloček med eksekucijskimi stroški leta 1871. in pa letosnjega leta, naj povemo našim bralcem , koliko je zadelo različne dežele avstrijske 1871., koliko pa jih bo zadelo letošnje leto, tako Avstrijo pod Anižo Avstrijo nad Anižo Salcburško . . . . Tirolsko in Predarlsko Štajarsko . . Koroško . Kranjsko Primorsko Dalmacijo Cesko Moravsko leta 1871. leta 1879. goldinari ev 15.400 45.000 2.500 3.500 500 2.200 — 200 15.000 35.000 6.000 8.500 2.700 6.000 2.500 20.000 - 500 6.000 15.000 360 18.000 250 . 7.000 13.700 45.000 5.000 3.100 Slezko..... Galicijo..... Bukovino .... Številke 69.910 gold, za leto 1871. in pa 209.000 za letošnje leto za iztirjevanje davkov so tako grozno razločne, da ne potrebujejo nobenega komentara. Vsak bralec si lahko svoje misli. Poduène stvari # Vodilo za državne volitve. (Dalje.) glavarja pa pri deželnem predsedniku ter naj se ob enem reč naznani Ijubljanskemu centralnemu volilnemu odboru, ki bode skrbel za naglo rešitev te zadeve. K tem volilcem se pa prištevajo še tudi vsi tišti, ki imajo po svoji osebni lastnosti pravico v občini voliti > namreč : duhovni v dušnem pastirstvu; dvorni, državni , deželni in javnih zalog uradniki oficirji in vojaški družniki z oficirskim naslovom, ki so v pokoju, ali pa so se službi sicer odpovedali, pa si vojaško čast pridržali; skega naslova, in Vtfjaški uradniki v boji vojaški družniki brez oficir- v službi ali > pokoji ; ) če ne spadajo k nobenemu vojaškemu krdelu doktorji in ranocelniki, ki so v Avstriji dobili diplomo in imajo v občini ali javno cesarsko službo ali pa domovinsko pravico ; načelniki • ' y * in visi učitelji ljudskih učilnic, pa vodje, profesorji in učitelji viših sol v občini v uuuiu>, g) častni meščani, tržani ali srenjčani. Volilcem se prištevajo tudi domače skupščine (korporacije), zavodi (ustanove), društva in naprave, ki od posestva, obrtnijstva, ali prihodka plačujejo vsaj že leto dni pravi in zadosten davek. B. mestih in trgih s volil nimi razre di m razreda m imajo volilno pravico vsi volilei razen njih pa tudi še vsi taki volilei 3. razreda, ki plačujejo vsaj po 10 gold, pravega davka. pravi davek se pa mora vštevati tudi tretj^nska priklada. To smo za prav zanesljivo zvedeli. Ce bi toraj kje kak župan ali kak okrajni glavar te přiklade ne hotel vštevati, naj se vloži pritožba, kakor smo že zgoraj omenili, in reč ob enem naznani volilnemu odboru v občinah z dvema ali enim volilnim raz- Lj ubij a no. redom pa imate volilno pravico samo prvi dve tretjini vseh občinskih volilcev, kakor so v red postavljeni po velikosti pravega davka. K njim se še prištevajo vsi uže gori pri kmečkih občinah omenjeni občani, ki imajo po svoji osebni lastnosti volilno pravico. Kot veliki p ose s tni ki imajo volilno pravico enega ali od več v deželno knjigo (Land- C. vsi, ki od tafel) vpisanih posestev plačujejo najmanj po 100 gold, direktnoga davka s tretjinsko priklado vred. obče ne smejo voliti in tudi ne izvoljeni biti: a) osebe, ki stojé pod varstvom ali kuratorstvom; vsi, kateri se kot ubožei iz javnih ali občinskih Bred-stev oskrbujejo, ali so bili- zadnje leto pred volitvijo katerih premoženjem je tako oskrbovani c) oaebe, nad razpisan konkurs, dokler je konkurzna razprava ; osebe, ki so bile v kazen obsojene zarad kacega hudo- delstva ali zarad tatvine, nezvestobe, goljufije. Ta ná- sledek pri hudodelatvih veleizdaje in njene sokrivde kaljenja javnega mirú, hujskanja zoper državno vstavo vstaje, upora, nevarnega žuganja ali silnega napada > ' . « j W , U V » M , UU I Hl UU^H U UUUU j 1. HI. UtlUV.^» UUlk/MUl. Kdo pa ima volilno pravico in se toraj uradnih oseb, javnega posilstva, silnega ravnanja zoper mora sprejeti v volilni imenik? korporacije ali od vlade osnovane shode, težkega teles- Glavno pravilo je to: Vsi tišti polnoletni av- nega poškodovanja, dvoboja in njegove sovdeležbe za- ju iu« » o i m o a» ^viuw.wM«* « » uuj^H ^vonuuuvauja, uvuuuja i u uJ°5UYO auvucivauc j h ki so vvr&teni v in razreda odpadejo. volilni razred. Volilei občinah, ki imajo samo dva > po izteku desetih let in razen tega po pri obsodbi zavoljo tatvine nezvestobe ic goljufije ali sleparije pa mine tri leta po prestani kazni. Vsak volilec sme le enkrat voliti in sicer Vi iwiil VUM V/U L' WV4VJ \J • V UWW>lliWU y « mm MJ vr v* v w f OMU vuiixgv O ui U ± \J JLi fl ji Cv U V U I 1 v I iu QlVUi ali en volilen razred, pa imate volilno pravico samo o sebno. Samo veliki posestniki smejo katerega prvi dve tretjini vseh občinskih volilcev, druzega velikega posestnika pismeno poo b la štiti, da kakor so v red postavljeni po velikosti pravega davka, za nje voli, Če se osebno volitve nočejo ali ne morejo ne pa samo tišti volilei, ki plačujejo davka, kakor so v nekaterih krajih, dve tretjini vsega vdeležiti. Kdor ima volilno pravico v vélikem po-na pr. v Metliki se s t vu in ob enem tudi še v kaki mestni ali kmetski kdor ima vo- in Crnomlji doslej ravnali. Tudi to smo izvede li občini, sme le v velikem posestvu voliti izmerodajnegavira in če bi kje kak župan ali lilno pravico v kaki mestni ali trški in ob enem tudi v okrajni glavar drugače ravnal , naj se zoper župana kmetski občini, sme le v mestni skupini voliti vloži pritožba pri okrajnem glavarju, zoper okrajnega ima volilno pravico v več občinah, voli tam, m kdor kjer na ■ 180 vadno stanuje, če pa nikjer nima pravega stanovališča, voli tam, kjer največ davka piaćuje. 3. Ko je volilni imenik v redu, naj občinski volilni odseki gledajo na to, da vsi, ki so v imeniku, res tudi volit gredó. Oni navadno že iz časa prejšnjih volitev poznajo, kdo je zanesljiv in kdo ne, ter naj po vsi moči omahljivim prigovarjajo in jih vtrjujejo, malo-marne spodbujajo, nevedne podučujejo, nasprotnike za-vračajo, se vé da brez prepira, jeze ali aovraštva. 4. Ti možje ali občinski volilni odseki naj se po* tem pogovoré, kateri volilni možjé tfaj se pri prvotnih volitvah kmetskih občin izberó. Državne volitve se imenujejo sicer neposredne, pa so neposredne samo za velike posestoike in prebivalce mest in trgov, ki res naravnost volijo svoje poslance za državni zbor. Kmetsko ljudstvo pa svojih poslancev ne voli naravnost, ampak voli naj prej voli Ine može, kakor za deželni zbor, in ti volilni možje se le izvolijo poslanca. Zato je pa volitev volilnih mož v kmetskih občinah silno važna. Ce boste za volilce može izbrali poštene, značajne, razumne, previdne in zanes-ljive može, vam bodo oni gotovo tudi pravega poslanca izbrali, ki se bode na Dunaji res potegoval za vase splošne, ne pa za svoje lastne in osebne koristi. Občinski volilni odsek naj take može izbere in naj gleda na to, da so to možje, ki vživajo splošno zaupanje in spoštovanje; zlasti naj pa nikar ne prezró tistih mož, ki so bili že pri prejsnjih volitvah volilni možje in so že dejansko pokazali, da kakor skala stojé za pravično in resnično domačo reč in jih nobena zvijača, nobeno sladkanje, nobeno žuganje ne predrugači. To so v volilni borbi že skušeni možje, zato naj jih odsek tudi zdaj najtoplejse priporoča, ter iz vseh moči delà na to, da jih bodo vsi volili enoglasno. 5. Občinski volilni odseki naj gledajo tudi na to, da se bo vsaki občini določilo postavno število volilnih mož. Navadno je pri državnih volitvah vec volilnih mož, kakor pri volitvah za deželni zbor. Za vsakih 500 prebivalcev namreč se izvoli en volilen mož, za ostanek, kar ga je, ko se število prebivalcev razdeli s 500, in ko bi bii tudi le en sam, velja pa zopet za enega volilnega moža. Pri volitvah za deželni zbor se ta ostanek še le šteje, ako znaša naj manj 250 ljudi, in zato bo marsikatera občina imela za državne volitve več volilnih mož, kakor za deželne. Naj tu sledi par zgledov. Občina Kostelj na Kočevskem ima 3517 prebivalcev in voli za deželni zbor 7 volilnih mož, za državni zbor pa jih mora imeti 8, ker ostanek 17 , ki se pri deželnih volitvah ne šteje , pri državnih volitvah veljá že za enega volilnega moža. Občina Velike Lašiče šteje 542 prebivalcev in voli za deželni zbor enega, za državni zbor pa dva volilna moža. Občina Sodražica ima 2660 prebivalcev in voli za deželni zbor 5, za državni zbor pa 6 volilnih mož. Županje zahtevajte, da naj vam pri okrajnem gla-varstvu naznanijo število občinskih prebivalcev, kakor se je pokazalo pri zadnjem Ijudskem številjenju koncem leta 1869., in potem boste sami vedeli, koliko volilnih mož ima vaša občina voliti. Občine, ki nimajo 500 prebivalcev, volijo po enega volilnega moža. 6. Občinski odseki naj tudi pazijo, da uradniki in beriči zlasti po mestih in trgih volilcev ne bodo begali in za nasprotno stranko agitirali, ker vlada sama želi, da naj uradniki ostanejo nepristranski in objektivni in naj se ne potegujejo za nobeno stranko. 7. Občinski odseki naj dalje gledajo na to, da se bodo prvotne, in potem tudi državne volitve same prav vršile. Okrajno glavarstvo mora županom o pravém času naznaniti, katerega dne, ob kateri uri in v kateri hiši se bodo vršile prvotne volitve, in župan mora to precej volilcem naznaniti in jih povabiti k volitvi. Volilna komisija je sostavljena iz volilnega komisarja ia iz županstva. Glasovanje je pri nas ust me no, kakor pri volitvah za deželni zbor. Zato naj si pa vsak volilec dobro zapomni imena volilnih, katere jim občinski odsek priporoča, da jih potem volijo vsi enoglasno. Za izvolitev je potrebna nadpolovična većina glasov. Vsak volilen mož potem dobi od okrajnega glavarstva svojo i z kaz ni co (glasovnico), katera mu daje pravico določenega dne, ko se vrši volitev poslanca, stopiti v volilno sobo. V to sobo tedaj razen volilcev noben ne sme priti. Zato naj pa volilni možje dobro pazijo, da svojih glasovnic ne zgubé ali pa domá ne pozabijo. Ako pa kak volilec svojo glasovnico zgubi ali tako pokvari, da ni za rabo, mu mora, ako to za-hteva, ali okrajno glavarstvo, ki take glasovnice daje, ali pa na dan volitve tudi volilni komisar drugo glasovnico izročiti. — Volitev državnih poslancev sama se ravno tako vrši, kakor volitev deželnih poslancev. A. V kmetskih občinah je ta volitev ustmena* Vodi pa volitev vpričo voiilaega komisarja, ki pa nima nič govoriti, volilna komisija 7 udov. 3 ude volijo volilci pismeno, 3 pa imenuje volilni komisar, in teh 6 potem izvoli še 7. uda komisije; teh 7 izmed sebe voli predsednika, in vseh sedem podpiše volilni protokol. Vsak volilec mora, ko ga pokličejo, natančno imenovati tistega moža, ki naj po njegovi želji bode poslanec. Kedar so pa volilci oddali svoje glasove, naj ne gredó iz volilne sobe, dokler se jim ne naznani izid volitve, ker je včasih potrebna ožja volitev, ako namreč noben kandidat nima nadpolovičně večine glasov; kaj lahko bi potem zmagala nasprotna stranka, ko bi naših mož več na volišči ne bilo. Volijo pa kmetske občine 5 poslancev v državni zbor, in sicer volijo sodnijski okraji: a) Ljubljana, Vrhnika v Ljubljani, — Litija, Zati- čina v Litiji, — Ribnica in Lašiče v Ribnici, vsi skupaj enega poslanca; b) Postoj na, Bistrica, Senožeče in Vipava v Postoj ni, — Logatec, Lož in Idrija v Logatcu, vsi skupaj enega poslanca; c) Kranj, Loka in Tržič v Kranji, — Kamnik in Brdo v Kamniku, — Radolica in Kranjska gora v Radolici, vsi skupaj enega poslanca; d) Novomesto v Novomestu, — Krško in Kostanje- vica v Krškem, — Črnomelj, Metlika v Crnomlji, vsi skupaj enega poslanca; e) Kočevje v Kočevji, — Trebnje in Žuženberk V Trebnjem, — Radeče in Mokronog v Radečah, vsi enega poslanca. B. Za volitev mest in trgov izvoli pa občinski zastop mesta ali trga, kjer se volitev vrši, 3 ude v volilno komisijo, 3 druge imenuje volilni komisar, in teh 6 izvoli še 7. uda volilne komisije , in vseh 7 izmed sebe voli predsednika in podpiše volilni protokol. Volitev v mestih in trgih se pa vrši pismeno ia tajno. Vsak volilec dobi od gospóake glasovnico, na katero naj se zapiše samo imé poslancev o. Svojega imena pa ni treba podpisati. Tudi ne sme nihče rabiti druge glasovnice, kakor ono, ki jo je prejel od go-8póske, ker bi bil sicer njegov glas neveljaven. S to glasovnico pridejo volilci ob dnevu volitve na volišče. Tam se berejo imena volilcev po abecednem redu, in ko katerega pokličejo, stopi pred komisijo in ji izroči 181 skupaj zganjeno glasovnico, na kateri je zapisano samo spomin zlate 8V. maše 25. dne' maja posvetili njegovi imé poôlancevo, ob enem pa pokaže izkaznico , katero častiici, med katerimi v prvi vrsti se ve da tudi pisa- je bil z glasovnico vred od gospóske přejel, v dokaz, teli ove knjige. predgovoru pravi gosp. pisatelj, da da je res on tišti, ki so ga poklicali in da ima volilno je knjižico osnoval po smislu okrožnice nepozabljivega pravico. Oddajanje glasov se ob določeni uri sklene, knezoškofa Slomšeka leta 1855., katera duhovnikom na vendar pa se tištim, ki so bili uže pred določeno uro v srce pokládá spisovanje „farnih spominskih knjig". Go-volilni sobi, ne sme zapreti glasovanje. Kdor pa po- spod Zmazek je blago željo Siomšekovo lepo izpolnil zneje pride, ne sme več glasovati. Kakor kmetski vo- in o pravém času. — Knjižica pripoveduje marsikaj za naj pa tudi volilci mest in trgov ne gredó iz vo- nimivega. Nas je med drugim zabavala tudi ona črtica y kdo lilci lilne sobe, dokler se jim ni naznanilo slanca izvoljen. Mesta in trgi na Kranjskom volijo si državne poslance, in aicer: Ljubljana a trgovinsko zbornico vred en eg a; 9 je za po- ki popisuje pravdo, ki jo je imel sicer jako priljubljeni župnik Nikolaj Šk of „z ram ker nekaterimi porednimi fa Po3tojna, Idrija, Vrhnika y Lož y Kamnik, Kranj in Loka skupaj enega; Novomesto, Višnjagora, Krško, Kostanjevica jim ni dovolil zvoniti zoper toč o. Reč je tako daleč prišla, da je 18. avgusta 1795. bilo zopet dovoljenje dano, z zvonenjem slabo vřeme odga-Radolica, Tržič, njati! „Pod tem gospodom župnikom — beremo v nomelj y Jiuj v toujo^yioj u^uobauj o v i vet, Metlika, Kočevje in Ribnica enega. Cr- je menda tožba nastala med St. Peterčani Vsako mesto in vsak trg voli domá. C. Veliki posestniki volijo v Ljubljani ravno tako kakor za deželni zbor. D. poslanea y opazki inLembachčani, kiso tožili, da Peterčani točo Lembachčanom zvonijo in streljajo. Tožba je bila s tem řešena, da je Lembahčanom dovoljeno bilo, Kaj yy toČo k sv. Petru nazaj zvoniti in streljati". pač današnji Lembahčani pravijo v # i J Ženske nimajo volilne pravice za državni zbor. svojih prednikov? tej pravdi Volitve državnih poslancev v na Stajarskem: za kmetske občine dne 2. julija» za města 4. julija, za trgovinske zbornice 7. julija, in za veliko posestvo 8. julija; na Goriškem in v Istri: za kmetske občine 29. ju- nija, za mesta 2. julija, za trgovinske zbornice za veliko posestvo 8. julija; julija 9 v Trstu bo volil prvi volilni razred 29. junija, drugi razred 1. julija, tretji razred 4. julija, trgovinska zbor- nica julija; na Koroškeili: kmetske občine mesta julija ; trgovinska zbornica julija y 10. julija. na Českem: kmetske občine 20. junija, mesta 30. Politične »tvari. Gospoda Dežman in vitez dr. Kaltencggei v ustavoverskem zboru Ijubljanskem in pa julija, veliko posestvo žavni zb grof Hohenwart z centralnim volilnim odborom dunajskim. 26. dne maja zvečer zbrala se je peščica družab-nikov ljubljanskega konstitucijonalnega društva v kada so priprave začeli za volitve poslancev v dr- žim in doval >> v „klubzimmer* liberalni volilni odbor" snovali. Predse skupščini dr. Schrey, in kdor se je prikazal Vrsta ^v^v«*. ----------~— J---J-, —— v MiviuumuiuiDi , bil je bratovsko pozdravlja. ». junija, trgovinske zbornice 2. julija, veliko posestvo 3. govornikov je pričel bivši državni poslanec gosp. D julija; na Moravském: kmetske občine 1. julija, mesta ki je, kakor „Laibacherica" poroča man, lavnost „liberalnih kranjskih posla y grnil de a 3. julija, trgovinske zbornice 4. julija, veliko posestvo slancev (dr. Suppana, Hozhewarj v zbornici po julija; i Langerja y grofa julija v Galiciji: kmetske občine 30. junija, mesta 3. in strank Tburna, dr. Schafferj in jo), popisal razmere klubov y trgovinske zbornice • i t e julija y veliko posestvo 9. lik y ajemnost med ministerstvom in tavoversk tr ank a. Po yy Slov. << y konečno pa Slovensko slovstvo. * „Kršćansko-katolisko u nravoslovje" se imeauje nova kûjiga, katero je spisal gosp. Franc Kosec, župnik v Truškah, in založila tiskarnica družbe sv. Mohorja v omenil tudi važnejša delà, ki jih je zbornica v teku let rešila ali pa neřešena pustila. Govoril je tudi nekoliko o železnici dolenjski, rekši, da ni res, da bi jo bil on svojim volilcem „zagotovil", kakor trdijo to slovenski časniki. — Go3p. deželnemu glavarju dr. Kalteneg- poročilo tako všeč bilo, da je, gerJ J0 D e ž m Celovcu. Knjiga ne zanimiva samo slovenskega duhovnika, marveč v obče občinstvo slovensko. Delo je bilo o tem oziru zeló težavno, ker nam za marsikake znanstvene izraze se manjka določene znanstvene terminolo- gije in je gosp. pisatelj bil zato prisiljen, stvariti novih be besed. Ob čni del je razdelil na 2 oddelka, posebni milovaje zeló težavni stan ,,und die mannigfaltig engenden Zwangslagen der Verfassungspartei", prizna- kel u8tavovernim poslancem kranjskim, da so svojo nalógo v državnem zboru izvrstno dobro (in bester Weise) izpolnili, in predlog stavil, naj konstitucijonalno društvo kot centralni organ ustavo- m m C t « t 1 i • del pa na y tako y da kolikor mogoče na kratko, a ven- verne stranke kranjske se jim hvaluj za dar lahko nmevno, na 17 pôlah obdela obširno polje morále ali naravoslovja. Cena tej knjigi je 1 gold. 20 kraje. Fara sv. Petra pri Mariboru. Krajepisno-zgodo- h postopanj eravno se ogl razen gosp. Dežmana ki je takrat v državnem zb 7 * jaka skušal podirati ko je pritožbe dr. beden kranjskih ustavo nikoli zinil besedice zboru, *) so bili vinske crtice. Spisal France Zmazek, kaplan pri av. dar zmirom zvesta armada ustavoverski strank Petru pri Mariboru. S podobo sedanjega župnika in y je z ministerstvom Aueraperg-Lasserjevim y zlatomešnika Marka G laser ja. Tiskal J. M. Pajk v Mariboru. 1879. letih gospodovala in vse po svoji določevala v žica Tak naslov ima blizo 4 pôle debela spominska knji-, kateri na čelu stojí v novomeški Krajčevi tiskarni natisnena podoba visokospoštovanega rodoljuba, Častnega kanonika gosp. Marka Glaserja in katero so mu v zbornici poslancev in katere žalostna zapuščina je zdaj ta y da zraven 8 milij in 800.000 gold y ki Je v * Halt! Gosp. Dolfi Schaffer je enkrat nekaj ongavil Stavec. teku 6 let požrla dnína (diete) poslancev, imamo zdaj pod ustavoverskim gospodarstvom 500 milijonov goldinarjev novega državnega dolgá in ustavoverci so sklenili s v o j o delavnost s 78 milijoni letošnje primanjkave. In gledé na vse to, hvalo in zahvalo izreka deželni glavar vitez dr. Kalteneg-ger ustavovercem kranjskim za harmonično delovanje z veliko ustavoversko stranko!! Namesti da mi kritikujemo tako izjavo, damo volilcem, ki ne umeje slovenski, razglas grofa H o h en-war ta, na zadnji strani današnjega lista poslovenjeni, v nemškem jeziku, da vidijo in slišijo, kako gospodarstvo ustavoversko sodijo drugi resni možje, ki obžalu-jejo današnji britki stan Avstrije, in ž njimi ogromna večina Avstrijancev. Tako-le se v izvirniku glasi izjava konservativnih mož, ki želijo Avstriji obraniti obstoj : „Abermals hat unser Ailergoádigster Kaiser und Herr uns zur Neuwahl des Abgeordnetenhauses des Reichsrathes berufen. In diesem wichtigen Momente, der von entscheiden-dem Einflusse auf die Geschieke unseres Vaterlandes in den nachsten sechs Jahren sein wird, tritt an die von dem jiingst abgetretenen Ministerium mit alien moglichen Mitteln gescbadigte und zuriickgedrangte conservative Partei mehr als an jede andere die Nothvvendigkeit beran, ihre Orga-nisirung zu vervollstándigen, ihre Krâfte zu sammeln, ihre Reihen zu ordnen, um sich im neuen Abgeordneten-hause jene Achtung gebietende Stellung zu erringen, die es ihr moglich macbt, auf die offentlichen Angele-genheiten den im Interesse des Vaterlandes gelegenen und ihrer numerischen Starke entsprechenden Einflus8 zu nehmen. Zu disem Ende wurde ein Central-Wahlcomité der conservativen Partei in Wien mit der Aufgabe aufge-stellt, die Thàtigkeit jener Comité's, welche in den ein-zelnen Konigreichen und Làndern, theils schon seit einer Reibe von Jahren im conservativen Interesse tba-tig sind, theils fur die gegenwàrtigen Wahlen neu in's Leben gerufen werden, in alien Richtungen , in denen dies wunschenswerth eracheint, nach Krâften zu unter-stiitzen und zu fordern. Dasaelbe tritt mit dem heuti-gen Tage in Wirksamkeit, und wird seine Aufgabe im steten und engsten Einvernehmen mit den erwáhnten Landescomités zu losen bestrebt sein. Von der Aufstelluog eines eigenen, detaillirten Programmes glauben wir um so mehr Umgang nehmen zu eolleD, als sich das, was wir wollen, in wenige Worte zusammenfassen lasst. Wir wollen der Corruption, die hereits so erschreckende Dimensionen angenommen hat, uberall entschieden entgegentreten, und dem Rechte auf ' alien Gebieten des offentlichen Lebens loieder zum Durch-bruche verhelfen, — wir icollen den vollen Einklang zivi-sclien Kirche und Staat wieder herstellen, — wir icollen die historisch begritndete und gesetzlich garantirte Gleiclibe-rechtigung aller Nationalitàten in Oesterreich zur Wahr-heit machen und aafiir sorgen, dass die verfassungsmás-si g en Freiheiten in Hinkunft nicht bios Einer Partei7 sondern Allen gleichmdssig zu Gute kommen, — ivir wollen die endliche und so dringend gebotene Ordnung im Staats-haushalte herstellenf und unserem Vaterlande die Moglich-keit sichern, in den Fra gen der ausseren Politik mit dem ganzen Vollgewichte einer Gr o s smacht stellung eintretten zu konnen. Wir wollen endlich diese Ziele nicht im Wege des Umsturzes des Bestehenden} sondern in jenem ruhiger stetiger Fortentwicklung anstrebeny weil nur so Gaschaf-fenes auch die Geioahr einer Dauer in sich trdgt. Gross und echwierig ist diese Aufgabe» wie wohl Jedem ein Blick auf die beklagenswerthen Zustànde lehrt, die wir als Erbtheil einer Zeitperiode iibernehmen miissen , in welcher die conservative Partei in der un-gerechtesten Weise des ihr gebiibrenden Einflusaes be-raubt war. Desshalb ist es aber auch nothwendig, dass in diesem wichtigen Momente Aile, die sich ein ofFenes Auge fur die Zustànde des Vaterlandes bewahrt haben, fest und einig zuaamenstehen, damit nicht das Bessere der Feind des Guten werde. Vertrauensvoll richten wir an allé jene Wâhler, die sich unter unserer Fahne sammeln wollen, die dringende AufForderung, vollzâhlig an der Wahlurne zu erscheinen , und einstimmig jene Manner zu wahlen, welche ihnen das conservative Wahlcomité ihres Landes vorschlagen wird. Einem solchen Zusammenwirken der Conservativen in alien Konigreichen und Landero wird das grosBe Werk gelingen, unser schwer gepruftes Vater-land einer glucklicheren Zukunffc entgegen zu fiihren. Und das walte Gott! Das Central-Wahlcomité der conservativen Partei. Wien am 26. Mai 1879. Carl Graf Hohenwart, Obmann. Constantin Fitrst Czartoryski. Franc Graf Falkenhayn. Julius Graf Falkenhayn. Dr. Friedrich Harrant. Alois Prinz Liechtenstein. Georg Lienbacher. Nasi dopisi. Y Gorici 2. junija. — Bella (comitialia) gérant ce-teri — tu felix dopisnik piši o — vremenu! In to ni šala: vreme bo — če pojde tako naprej — najvaž-niši narodno - gospodarstveni faktor, ki bo posrednje vplival tudi na volitve za državni zbor. Mislimo si na pr. našo Furlanijo, naša Brda. Primorski naši Lahi niso jeseni sejali pšenice in spomladi turšice ne; trta nič kaj dobrega neobeta; sviloprejkam je vreme jako neugodno; obup jih je že lani gonil v Ameriko: kaj bo še le letos? Lakota gotova, subvencije potrebne in pa kake subvencije! Ni li tedaj verjetno, da — če jih bo sploh veselilo, udeieževati se voiitev — bodo gledali reveži na tistega kandidata, ki jim zamore kaj pridobiti? Nehoté sem zabredel v brezdno volitne agitacije. Brž k vremenu nazaj ! V središČi sadne dežele smo in sko-raj ne vemo, kaj so češnje — konec maja! Ves bledi plehki drobiž , ki pride na lepi naš trg, izgine koj in odnese ga parnik v tuja mesta. Prav taka je z grahom in špargeljni. Godi se nara, kakor čevljarskim ženam, ki hodijo bose, in kakor kovaškim kobilam, ki so ne-podkovane. Mi pridelujemo zelenino in sadje za druge. Pa naj bo; da bi se le naši kmečki ljudje kaj opo-mogli! — Te binkošti je dež samega sebe prekosil. Vkljub slabému vremenu pa in vkljub slabi letini je bilo birmancev vse polno. Nekaj novega smo sli-šali leto3 pri birmi. Pred 10 — 12 leti sem sprožil jez misel, da naj bi se na Véliko noc in Vseh Svetih dan, ko se v naši prvostolnici naznanja popolnoma odpustek, oznanil tudi po slovenski — češ, da ste dve tretjini slov. ljudi v cerkvi. Takrat so nekateri gospodje nos zavihnili. Letos se je zgodilo, česar bi se jaz sam ne bil nadejal: pripravljavne molitve pred birmo je molil č. g. Alpi ne samo po italijanski, temveč tudi po slovenski. Tako je prav. ~ Včeraj se je raznesla po mestu novica, da se je faktični v r e dni k ,,S o č ec<, g. Ernest Klavžar, vredništvu odpovedal. — Si-noči smo pokopali učitelja tukajšnje državne deške šole gosp. Avgusta Lebana. Rajnki je bil še le 32 let star, zmožen učitelj in v muziki veščak. V cerkvi so mu zapeli odlični pevci slovensko nadgrobnico. — Za popravljanje samostanskega vrta na Košta nj evici se bodo nabírali milodari po vsej škofiji, ker vlada nic k temu delu pripomoći ne more. — Pisal sem uni pot o naših mestnih volitvah. Tudi v I. skupščini so zmogli — razen enega — vsi kandidati „varčnostnega" odbora. Kaj se pa te dni zgodi? Župan je prejel od names tni štva dopis, v katerem je prejšnje sta-rešinstveno gospodarstvo pohvaljeno, in „co-mitato economico", o katerem se je mislilo, da je imel o volitval z drugimi veljaki tudi vlado za sabo, ne vé zdaj, ali so to sanje, ali je resnica, kar se pri nas godi. Od sv. Petra pod Mariborom 31. maja. — Naj tudi „Novice" omenijo v svojih listih sloveanost, ki smo jo 25. maja tu imeli, ko so zlato sv. mašo obhajali preč. gosp. Marko Glaser, naš 371etni župnik, častni kanonik, konzistorijalni svetovalec lavantinski in duhovni svetovalec sekovski. Navřelo je veliko ljudstva in došlo od vseh strani mnogo častilcev zlatomašnikovih, skup 32 duhovnih gospodov. Pred slovesnim sprevodom je sestra in gospodinja zlatomašnikova, spošt. Marija Glaserjeva , po 50. letih zopet z vencem pristopila in ga položila na bratovo glavo; stregli ste jej 2 družici sorodkinji: Ivana in Rozalija Glaserjeva. Prizor je na-vzoče do solz ganil. Udeležili so se sprevoda tudi šolska mladež, belo oblečene deklice, pevci, bogoslovci, duhovniki, kanoniki, 3 jubilanti vsak z barvano palico v roki, na kateri je bil venec z napisom: 50 let. Pri sv. maši so asistirali preč. kanoniki lavantinski, bogoslovci pa in domači in tuji pevci pod vodstvom gosp. Maniha izvrstno peli latinsko Molitorjevo ,,mis3a Ange-lorum custodum". Po sv. maši so pa nam prečastiti g. kanonik Kosar v uzvišeni mojsterski besedi razložili maogovrstne velike zasluge zlatomašnikove. Po sv. opra-vilu se je v farovžu zlatomašniku čestitalo in pri tej priliki se jim poklonilo mnogovrstnih daril, diplom in čestitek. Došlo je tudi mnogo telegramov, pišem itd. Krasna je bila čestitka lavantinske duhovščine z krono-grami latinskimi, koje je spretno sestavil častiti gosp. župnik Herg. Pri obedu je bilo veliko veselja; naj po-vem le to , da med petjem in deklamovanjem so naposled pred gosp. jubilanta stopile narodno-slovanBki oblečene deklice zavoda šolskih sester ter čestitale mu vsaka v drugem slovanském jeziku: Štajarka, Kranjica, Koro-šiea, Bošnjakinja, Čehinja, Slovakinja in Rusinja. Ne-navadni prizor je navzoče močno razveselil in izvabil živahno priznavanje. Sploh svečanost je bila velikim zaslugam blagega jubilanta vseskozi primerna. Vsak gost je v spomin tega veselega dne prejel od bivšega preča-stitega gosp. kaplana Ž maze ka knjižico: „Fara sv. Petra pod Mariborom" z jako dobro podobo jubilantovo. Živio mnogozasluženi gospod jubilant še mnogo let! Iz Ljubljane. — Živahno volilno gibanje, kakor še menda nikoli poprej, se je uže priČelo po deželi in rodoljubom našim razglas centralnepa narodnega odbora ni bil klic vpijočega v puščavi. Prav tako! Troje jim je glavna stvar: 1) da skrbijo za to, da v volil-nem imeniku nihče ni izpuščen, ki ima volilno pravico, a tudi nihče va-nj zapisan, ki je nima, 2) da se izberó zanesljivi poštenjaki za volilne možé, 3) in izbere pravi poslanec za vsak okraj. Kar se poslancev tiče, teško čakajo pododbori sem ter tje, da bi centralni odbor kmalu že kandidate za Krajnsko razglasil. Al centralni odbor, kakor je razglasil v svoji prvi okrožnici, noče posameznim okrajem diktirati poslancev, in pričakuje nasvetov od pododborov dotičnih okrájev, ki skupaj enega poslanca volijo. Ker pa se porazumljenje med posameznimi okraji ne dá lahko pismeno doseči, naj bi tišti volilni okraji, kateri skupaj volijo, na kakem priležnem mestu inodločenem dnevu shod napravili v posvet zarad kandidata, in če je eden ali pa več kandidatov za isti okraj znanih, naj se tudi ti pozovejo v shod. V Ljubljano sklicevati Bohinjcev, Crnomljanov in Trnovcev pač ne kaže, ker 5—10 mož, ki bi od daleč prišli, ne upalo bi si definitivno določevati o tako važni stvari; v bližnjih okrajih pa „svoji k svojim" lahko pridejo, a to je kmalu kmalu treba. —Tri poslance oddosedanjih kranjskih državnih poslavcev imamo, kakor enoglasno slišimo, uže gotove, to so: grof Hohenwart, katerega so nam leta 1873. vrli naši Gorenjci v državni zbor poslali in na katerega smemo Kranjci ponosni biti, kajti on veljá za najimeoitnejšega poslanca, ki ob svojem času gotovo zopet pride na krmilo ministerstva; poleg njega sta izvrstno značajna rodoljuba gotova: Dolenjci, ki so grofa Barbota izvolili si za svojega poslanca v deželni zbor, nameravajo ga pa zdaj zopet voliti v državni zbor, — drugi dolenjski okraji pa si zopet iz-volijo gosp. Vil. Pfeiferja. Nadjamo se, da dobimo tudi za druge volilne okraje pravih poslancev in da ne bode zmagala nikjer nam nasprotna stranka, ki „laži-ustavoverstvo" in „laži iiberalizem" na svojem praporu nosi. Zmage ae pa temveč smemo nadejati, ker je minister Taaffe — kar se nam v več pismih z Dunaja potrjuje — odločno obljubil za to skrbeti, da se cesar ski uradniki nikakor ne smejo v volilne zadeve vtikati, kakor se je to godilo pod prejšojim minister-stvom, ko je uradnikom za ustavoversko stranko agitirati še prav dolžnost bila. S to ministrovo prepo-vedjo v zvezi je menda to, da je preteklo nedeljo gosp. dež. predsednik vitez Kalina poklical vse c. k. okraj ne glavarje v Ljubljano in jim menda službeno razodel voljo ministrovo. Da se pa volja ministrova tudi izpol-nuje, za to naj skrbijo rodoljubi po deželi in vsak tak prestopek uradnikov naznanijo slavnému c. k. deželnemu predsedstvu, ali pa tukajsnjemu centralnemu volilnemu odboru, da ga on kar naravnost objavi dunajskému glavnemu volilnemu odboru, ki bode na višem mestu pomoči iskal zoper rogoviljeoje uradnikov. — (Iz seje deželnega odbora 30. maja*) Sklenilo se je, da se služba vrtnarskega pomoćnika na deželni vino-in sedjerejski šoli na Šlapku razpiše; — sklep občin-skega odbora v spodnji Siški zarad vpeljanja nekaterih obcinskih taks se je potrdil; — prošnje za podelitev izpraznjene štipendije za hčere revnih plemenitašev oziroma zaslužnih deželnih ali državnih uradnikov ali častnikov izročé se visoki vladi 8 štavljenjem terno-pred-loga; — po predlogu kraj nega in okrajnega šolskega sveta se pritrdi, da se Jož. Klopčič v učiteljski službi na ljudski šoli na Jesenicah definitivno potrdi. — Matica naša je 31. maja z likvidacijskim odborom banke „Slovenije" sklenila pogodbo , po kateri kupi njeno hišo poleg zvezdnega drevoreda v Ljubljani. — Izlet v Borovnico in Bistrico namerava, ako bode vreme lepo, napraviti pevski zbor narodne naše čitalnice prihodnjo nedeljo. Odpelje se ob S1/^ uri zjutraj čez Vrhniko in Bistro v Borovnico, kjer bo obědoval. Ob 4. uri popoldne je veselica v Bistri, kjer pevci pojó več zborov. Ob 7. uri zvečer se vrnejo zopet v Ljubljano. — Zadnji „Brencelj" se je dobro nališpal za — prihodnje volitve. Z Dunaja. — O binkoštnih praznikih se niti v no-tranji niti v unanji politiki ni dogodilo nič važnega. Zvonec povsod nosijo zdaj volitve. Programi rastejo kot gobe iz tal, in posebno ustavoverna stranka jih ima cele kupe — v dokaz, kako se je pretekla leta ta še tako mogočna stranka zdrobila na male in različne 184 kosce. — Zeló potrlo je „liberalno" stranko smrt enega gosp. Hermana, — mariborskega pa c. kr. dvornega njenih koloYodjev, nekdanjega ministra in sedanjega svetnika barona Go del-a, ki rojen Slovenec je pod milijonarija dr. Giskre f ki Je 1. doe t. m., 60 let star ) pisal narodni program nemški okraj li pniški umri. Najveća pozornost je obmjena na volitve na se je šel minister Stremayer zopet za poslanca ponujat, ali. kakor je on rekel, račun pokladat za svoje dose* ^ ^-J ' V>-- --- JW --J------ ---~----— ~ — V. J ~ v " • J «c- «'VjV Českem, ki se začnó 28. dne t. m. Ali pridejo v danje postopanje. Skupščina mu je „bravo" ploskala. dunajaki zbor ali ne? to je prevažno vprašanje, na katero danes gotovega odgovora še ne vemo. Goriško. Volilni valovi tu na slovenski zemlji Iz Maribora. shodu mnogih odličnih narod- čedalje huje kipijo : 4 kandidatje, 4 narodne stranke, pa le njakov je bito 29. dne maja enoglasno sklenjeno, naj prijetni prizor poslanec. To je z malo besedami tukajšnji ne se v doljnem Stajerji osnuje centralni volilni odbor, ki KoroŠko. Volitve so blizo dozdaj še ni ou v uuijuuLu K^iajvji |A vouujv vvjuiifAUi vvuiui \j u y JLJU/I vo/vi/f - j \j iit> g ou uii^u j -- ai u u /j u a u volilcem sledeče poslance nasvetuje: za kmetske občina duha ne sluha o kakem volilnem odboru; naši narod celjskega okraja dr. Vošnjaka 7 ptujskega okraja njaki spančkajo še mirno. Razglas volitvah poslancev državni zbor Zopet nas je naš premilostljivi cesar in gospod po zval na nove volitve poslanske zbornice državnega zbraním volilcem Zaupljivo pošiljamo zatorej vsem pod naso zastava zbora. žij lit tem važnem hipu, ki bode na osodo naše domo- katerih jim čujni poziv in jednogl vine odločno uplival v bodočih šestih letib, treba je naši odb konservativni stranki, katero je nedavno odstopivše ministerstvo bolj kakor vsako drugo stranko íd, kolikor se jih d tuje konservat se vsi vsi udel volijo ónih mó ivni volili # Taki skupni delavnosti konservativnih mož po vseh kraljestvih in deželah se bode posreČilo velevažno delo^ je najbolj dalo, škodovalo in v kot potiskalo, da spo- da privedemo svojo težko skušano domovino do sreč- polni svojo organizacijo, zbere svoje močí in urédi svoje nejše bodočnosti vrste zato , da si v novi poslanski zbornici pridobí ono katerega jej bode mogoče uplivati to pomozi Bog mesto spoštovanja, s na javne zadeve v prid domovini in z ono krepostjo ki je primérna številu avstrijskih prištevajo naši stranki. prebivalcev, kateri f se Centralni volilni odbor konservativne stranke. Na Dunaji dné 26. majnika 1879. ta namen se je sestavil na Dunaji poseben Grof Karol Hohenwart prvomestnik. ) centralni volilni o d b o r konservativne stranke, ka- %nez Konstantin Czartoryski. Grof Franjo Falkenhayn. tererau je nálog, da v vseh obzirih, kjer je kaj takega želeti, po moci podpira in pospešuje delavnost tistih od borov v posamesnih kraljestvih in deželah, kateri ali ali so uže mnogo let delajo v konservativnem smisiu za sedanje volitve se na novo ustanovili. Ta odbor pričeDja z današnjim dcevom svoje delovanje; njemu bode skrb, rešévati svoj nálog po vednem in natančnem porazumevanji z omenjenimi volilnimi odbori posameznih dežel. Sestavljati poseben nadroben program se nam nikakor ne vidi potrebno, ker to, cesar mi hočemo lahko reče z malo besedami. Mi hočemo izpridenosti uže tako strahovito razširila, > se (korupciji), katera se povsodi odločno se ustavljati in pravici po vseh krogih javnega življenja zopet pripomoći do veljave, — mi hoćemo zopet probuditi popolno soglasje med cerkvijo in državo, — tni hoćemo delati na to, da se zgodovinsko utemljena in postavno zavarovana ravnopravnost vseh národnosti v Avstriji vresniči, in skrbeti za to, da ustavne svoboščine ne ostajajo šek i ampak da zgolj jedni stranki pribolj vzivamo vsi mi hoćemo v držav nem gospodarstvu dolgo pogrešani in nujno potrebni red, pa zagotoviti naši državi.ono veljavno moć, da o vpraša-njih vnanje politike polnovažno in velevlasti pristojno po-stopati more. Vsega tega pa nočemo doseći s silovito prekucijo obstoječega, ampak doseći hočemo po poti mirnega daljnega razvoja, vsaj vemo, da jedino to, kar se stvarja po tej poti, ima v sebi obstanka poroštvo. Da je visok in težák ta nálog, to vsakemu pokaže pogled v obžalovanja vredne razmere, katere moramo prevzeti kot zapuščino one dôbe , ko je konservativna stranka bila po krivici op'enjena vsega svojega pristoj-nega jej upliva. Prav zato pa je treba, da v tem važnem hipu vsi, ki so si uhranili še jasen pogled o raz- merah domovine naše 9 trdni in združeni ostanejo 9 da bolja stvar ne bode sovražnica dobri. Grof Julij Falkenhayn. Dr. Friderik Harrant. A loj z ij princ Liechtensteinski. Oroslav Lienbacher. Ta velevažni razglas, ki sem ga ravnokar prejel s _ • v i n TT i f pismom prevzvišenega gospoda grofa Hohenwarta prvomestnika na Dunaji ustanovljenega centralnega volilnega odbora avstrijske konsevativne stranke, radosten hitim v imenu deželnega našega volilnega odbora naz-naniti našim volilnim pododborom in vsem našim volilcem, da vidijo, da o prihodnjih volitvah nismo več samci ampak da v prestolnici cesarjevi — na Dunaji združili možje najsijajniših imen v glavni odbor, ki hoče na pomoč biti odborom vseh avstrijskih de- Tako 9 so se žel, kateri na volilni svoji zastavi imajo napis: kakor je dozdaj bilo, ne sme vec biti!" 99 ? In kakošen je program teh odličnih móž? kaj hočejo? Res! na kratko je načrtano pismo 9 al pisano je z lapidarnimi pismenkami, katero v malo vrsticah vse pové, česar zabteva pošteni Slovenec in lojalni državljan, ki želi Avstrijo rešiti popolnega propada. To pismo bode gotovo ojačilo Vas, rodoljube po deželi, katere je naprosil centralni odbor, da osnujete volilne pododbore, ki so centralnemu odboru desna roka v srečno izvršitev velike in težke naše naloge; osrčil pa bode tudi naše v o lil ce, v katerih rokah je zdaj našega naroda čast in sreča; navdušeni po teh na-čelih stopili bodo pogumno na volišče za sveto reč, č© tudi sladko vabijo ali pisano gledajo protivniki, in enoglasno volili poslance, ki jih po dogovoru s pododbori bode brž ko mogoče nasvetoval centralni odbor. 1879. Ljubljani 3. junija Dr. Jan. Bleiweis 9 prvomestnik centralnega narodnega volilnega odbora Odgovorni vrednik : Alulzt Maiflr. Tiflk i ti «ftîr» SL * .Ííi7pf Uli* Tili trn vi h nncîorlnilmv t? Tin kií nini