Doino V Cfubitemt, 1®. t&b.emar§a 1937 Leia 5& • Sicv. & 6240 novih naroemik Boj za »Domoljuba« je s« letos končan. Častno smo ga dobojevali. Poslali smo t boj ga naš list elito našega naroda, slovensko katoliško mladino, ki j a organizirana v različnih saših organizacijah po slovenskih župnijah. Člani aaiih organizacij so nc podali na delo z neverjetno požrtvovalnostjo. Pokazali s?, da se zavedajo, kaj nam vsem pomeni naš tisk. Ne laradi nagrad, ki sme jih razpisali, ampak zaradi stvari same so se trudili. Letos smo prebili ledi V tisoče članov naših organizacij je prodrla zavest, da za širjenje našega tiska si dolžan delati v vsaki lari le eden ali dva, ampak prav vsak član slovea-ike katoliške skupnosti. Le na ta način je mogoče doseči tako velike uspehe tudi v najae. ugodnejših okoliščinah. Letošnji uspeh nam ps morm dati pobudo >a novo delo. ki gtt bomo v jeseni zopet sačelL Takrat bomo skušali tui sni strani pridobljene postojanke obdržati, n« drugi strani pa ▼zdramiti še one redko župnije, kjer se sedaj naše organizacije ie niso zavedale velike važnosti aalega tiska in zanj še niso delale. Novo delo b« rodilo nove sadove. Naše delo za tisk ne sms biti nikdar kon-3«iol Ko bomo dosegli pivi del svojega pro-Sf*ma, to jc, d« beiao spravili sutS tednik t Tteko slovensko katoliško hišo, potem -se bo ssčelo še važnejše delo: da bomo spravili ▼ «*ko našo hišo katoliški dnevnik. Ne bo pri-jl» do tega letos in ne drugo leto, vendar fe to asš cilj, ki ga je po dolgoletnem požrtvovalnem delu mogoče doseči. Izmed tekmujočih župnij so dosegle naj-boljše uspehe in nagrade sledeče župnije: Nagrado 5000 dim Skotijau pri Mokronogu . , 17.780 točk Nagrado 201*0 din : »loke pri Cerknici .... 15.220 točk Nagrade po iOOOdins pmikel pri Novem mestu . 10.98« točk Cerklje pri Kranju .... 10.160 „ »•Stari trg pri Rakeka . . , 9.840 „ ' rslhovgradec ...... £.88» „ »Cerknica................8.750 „ i00 slovenskih knjig t '•Sodražica ........ 7.440 točk Trojica v Tržišču . , . 7.200 „ ?™0!'Jul.............. n Jernej na Dolenjskem ! 6.180 " -■••aibrus . 6.160 „ S.Begunje pri Cerknici . 7. Dobre polje . . . , . 8. Vodice....... 9: Šenčur pri Kranju . . 10. Ribnica ........ Nagrade po 500 din: f 0 5.440 točk 6.840 „ 5.180 „ 4.960 „ 1. Sv. Križ pri Kostanjevici . , 4.620 točk 2. Kostanjevica ..... . 4.320 n H 4. Struge ....... . 3.990 n 5. št. Peter pri Novem mestu . . 3.940 19 6. Predoslje pri Kranju . . . 3.960 M 7. Dobruič ....... . 3.440 M 8. Gorje ....... . 3.040 tf It 10. Sioptče ....... . 2.730 rt Pred svetovno vojno je bila samo po sebi razumljivo, da mora vsak učitelj ali učiteljica stanovati na področju šolskega okoliša svojega službenega kraji, še na. mar ni hodilo nikomur, da bi mislil, da je ta zahteva za učitelj-stvo pretrda ali morda nesocialna ali celo krivična. Prav pošteno pa se je to spremenilo po svetovni vojni. Naše podeželske šole so se začele z veliko naglico razširjali v večrazredae. S tem je raslo tudi število uinih moči. V učiteljskih vrstah pa je v tem času bolj ka.ktu' kdajkoli nastala huda borba za službena mesta v mestih. Vsak, tudi začetnik, se je na vso moč branil, iti na dežlo; oziroma vsak je od dežele zahteval, da bi mu nudila vse tiste ugodnosti kakor mu jih nudi mesto. V veliki meri je namreč to v zvezi s tem, ker se je dotok učiteljskega naraščaja v učiteljske šole, podobno kakor tudi v druge srednje šole, s kmetov po vojni zmanjšal zaradi hudih gospodarskih razmer, v katere je kar naenkrat zašlo naše kmečko ljudstvo. Sicer pa je bil dotok s kmetov v učiteljske šole vedno sorazmerno manjši kakor v druge inteligenčne stanove. Kljub temu, da se šolski predpisi, ki zahtevajo že od nekdaj, da mora učiteljstvo stanovati v okolišu svoje šole, niso čisto nič spremenili, je v zadnjih letih prosvetna uprava dovoljevala vsevprek, da je vsak n. pr. lahko stanoval v Ljubljani, čeprav je bilo njegovo službeno mesto 10, 15 ali še več kilometrov zunaj Ljubljane. Poročenemu učiteljstv" so n. pr. skoro brez izjeme dovoljevali stanovanje izven kraja službovanja. Ker se j® ta razvada tako razpasla, da je postala tudi po mišljenju prosvetne uprave v veliko škodo šole, je bila prosvetna uprava nazadnje prisiljena, da j« Nagrade po 250 din: 1. Aiiraa peš ....... 2.590 točk 2. Škocijan pri Turjaku . . . 2.590 „ 3« št. Ruperfc na Dolenjskem . . 2.520 „ 4. Dobrova pri Ljubljani . . . 2.340 „ 5. Žbi ......... 2.249 „ 6. Rova pri Kamniku .... 2.200 „ 7. Podzemelj v Beli Krajini . , 2.170 „ 8. Boštanj ob Savi ..... 2.160 „ 9. Mokronog.......2.J00 „ 10. Ig..........2.100 „ Ostalim župnijah bomo izplačali 33 pri* dobljene nove naročnike obljubljene procent«. Vsem požrtvovalnim članom naših organizacij, ki so na kakršenkoli način pomagali pri širjenju našega časopisja, se na tem mssta še enkrat Iskreno zahvaljujemo I Najlepše plačilo za dobro delo, ki so ga v korist našemu Usta naredili, bodi zavest, da so kot člani slovenske katoliške skupnosti storili svojo dolžnost. 9 * svoje ravnanje v tem pogledu temljito spremenila. Ker pa s svojo prvo tozadevno odločbo prosvetna uprava zaradi premajhnega razumevanja nekaterih šolskih upraviteljstev ni dosegla svojega namena, je prosvetno ministrstvo izdalo prav krepko odločbo, ki bo, upajmo, držala. V odločbi stoji dobesedno, da sa hoče z njo »energično zatreti vprav nerazumljiva razvada, da so cele množice učijeljstva stanovale izven službenega mesta oziroma so ga stalno zapuščale, zaradi česar sta trpela pouk in vzgoja šolske mladine, obenem st je pa to ufiiteljstvo odtegovalo izvenšolskemu delu«. Ministrstvo je nadalje dalo vsem šolskim upraviteljem sporočiti, »da so osebno odgovorni za strogo izvrševanje tozadevnih odlokov«. Mi toplo pozdravljamo odločbo, ker je s njo ugodeno stari zahtevi našega podeželskega ljudstva. Želimo samo, da bi ta odločba zopet ne ostala na papirju. Naše ljudstvo je či-sto pravilno smatralo dosedanje ravnanje prizadetega učiteljstva po eni strani za omalovaževanje njega samega, po drugi strani pa zlasti za omalovaževanje šolskih dolžnosti. Nihča n. pr. na deželi ni bil zoper to, ko se je po posameznih krajih po deželi število razredov povečavalo. Ljudje so si želeli večje izobrazbe. Ljudstvo je vedelo, da ga bo to precej staloj toda ljudstvo tudi ve, da je nevednost najdražja stvar na svetu. Danes pa je to ljudstvo v tem svojem upanju splošno razočarano, ker vidi, da aa izobrazbena stopnja s povečanim številom šolskih razredov ni skoro nič povečala oziroma ne sorazmerno z razredi, kakor fll 'III' ..............1 MIN ............ I IIIII, ................................I,...... (Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj) 1» Kaj pa komunizem? Kaj menite? Skoraj bo že dosti o komunizmu — ali ne? Že z zandjim Člankom smo hoteli to razpravico končati. Saj smo že na aje začetku rekli: 0 komunizmu ni treba izgubljati veliko besedi. Kdor sliši ali bere, kaka rverinatva se uganjajo zdaj v Španiji, — in Se bi bilo tudi samo desetmko tega res — mora, te ni sam do dna duše pokvarjen, reči: Ne, ta tolpa morilcev pa že ne bo prinesla rešitve, pa če bi tudi znala iz kamenja kruh delatil Saj ne pišemo, da bi komuniste »preobračali. Pišemo le, da bi se strup komunizma dalje ne širil. Da bi tisti, ki od tega sirupa še niso okuženi, ostali zdravi, pred strupom zavarovani. Pa da' br bili pripravljeni na odpor pred naskokom teh divjakov, če bi bilo treba. Kdor je pa že zastrupljen s komunizmom ni več ozdravljiv. Saj tudi zdravnik zastrupljenca, č« je strup v telo že preveč zašel, ne more več ozdraviti. Boš ga prepričal komuniste., če je enkrat zajeden v svojo misel, seveda I Saj še naših »samostojnežev«, očetov centralizma, ni mogoče prenarediti, ki jim lahko na dlani pokažemo in dokažemo njih debe- • lo zmoto, njih veliko napako v računih in neprecenljivo škodo, ki so jo napravili vsej Sloveniji in tudi samim sebil Tega ni mogoče dovolj dostikrat povedati in ponavljati! Kajti kri nam odteka že 18 let dan za dnem in bo še odtekala, dokler se ta usodna napaka «e popravi. V Belgradu zidajo ogromne palače, gradijo železnice in mosto r«|i*l>. pod S SI 1583 ml 5 XII >4» d Zaščitimo domačo brastovinot Slavonska hrastovina ima dobro ime, vendar pa se na svetovnih tržiščih pojavlja mnogo hrastovine iz tujih držav pod znamko slavonske. Zlasti so se taki primeri ponovili v Londonu. Gospodarstveniki so se zaradi tega obrnili na naše oblasti s prošnjo, naj zaščitijo naš les, da ga ne bodo niti Nemčija niti Avstrija mogli izpodrivati 8 svojo nelepo konkurenco. Če se tak pojav neprimerne konkurence ne prepreči, bodo slovanski izvozniki prišli ob svoje odjemalce, kajti hrastov furnir se danes izvaža v velikih količinah. d Jokali so od veselja. V Zenici so iz kaznilnice odpustili 35 kaznjencev. To so večinoma jetniki, ki so bili obsojeni na smrt, pa pozneje pomiloščeni na dosmrtno ječo ali 20-letno ječo, katerim pa je bila z zadnjo amnestijo znižana kazen tako, da so dobili pravico do pogojnega odpusta. Ko so jetniki zvedeli, da so prosti, so mnogi od njih jokali. — Da bi jih vsaj sedaj srečala pamet! ' d Smreka je treščila v hišo. Nenavadna nesreča se je pripetila na Zgor. Bočli nad Selnico ob Dravi. Drvarji so na strmem hribu podirali smreke ter jih spuščali po drči v dolino. Zaradi zledenele drče so s silo drveli hlodi navzdol, enega — 13 m dolgo smreko — pa je zagnalo na koncu drče kakor puščico po zraku ter ga treščilo v precej daleč proč stoječo hišo posestnika Karla Kobaleta. Hišo ima v najemu Ludvik Knaus, Iti stanuje v njej z ženo in 8 otroci. S silnim udarcem je smrekov hlod prebil steno ter obstal tik pred posteljo, v kateri sta ležala dva otroka. Na hiši je povzročil znatno škodo, žrtev pa k sreči ni bilo. d Dva konja so mu ukradli. Pri posestniku Matjažu Straklu v Rodascih v Slov. goricah so se oglasili tatovi, ki so se spravili nad njegove konje. Iz hleva so mu ukradli par kanj, kobilo in konja, črne barve, le kobila ima belo liso na čelu ter je popolnoma slepa. Ukradeni živali sta obe stari po U let. Posestnik ima 7000 Din škode. d Dober plen je napravil obmejni stražnik pri Sv. Duhu nad Mariborom. Ko je stal v zasedi, se je naenkrat približal po tihotapski poti čez mejo iz Avstrije neznanec, ki je nosil težek nahrbtnik. Stražnik ga je pozval, naj obstane, tihotapec pa je odvrgel kontraband ter zbežal skozi gozd nazaj v Avstrijo. Stražnik je pobral nahrbtnik ter našel v njem 11 kg saharina ter 23 zavojev igralnih kart. d Dva važna dodatka k iinančnema zakonu. Finančni odbor narodne skupščine je sklenil: Pooblašča se pravosodni minister, da s soglasjem finančnega ministra najame posojilo pri Drž. hipotekami banki v višini 20 milij. Din, ta znesek izplača srbski pravoslavni patrijarhijl, kolikor je izdala za gradnjo poslopja za patri* 3» Kmetijska družba bodi last slovenskih kmetov! Kmetijska družba v Ljubljani je bila ustanovljena pred 170 leti. V dolg: dobi svojega obstoja je storila slovenskemu kmetu zelo veliko dobrega. Bila je središče in žarišče napredka kmečkega stanu. Kot tako jo je kmet-sko ljudstvo tudi visoko cenilo in se je z zaupanjem oklepalo. Po vasi deželi je imela družba delovne podružnice, v katerih je iskalo Izobrazbe in pomoči desettUoče članov. Po nastanku Jugoslavije je imela Kmetijska dražba vršiti le posebno važne naloge. Saj smo s tem prišli časovno in politično v povsem nove razmere, v katerih j« zlasti slovenski kmet potreboval močne opore. Kmetijska družba je bila bolj kot katerakoli druga organizacija poklicana in upravičena, da vodi borbo slovenskega kmeta za obstoj. Toda, v tem odločilnem trenutku je Kmet, družba popolnoma odpovedala. Krivdo za to nosijo ljudje b bivše Samostojne kmečke stranke, podpirani po slovenskem liberalizmu, ki so v politično razrvamh povojnih letih a silo potegnili Krnel, dražbo v politične vrtince. Dobro co nam še v spominu občni zbori v prejšnjih letih, sa katerih se je na najbolj surove načine poudarjalo načelo, da spadajo v vodstvo Kmet. družbe le samostojneži, ni pa v nji mesta za ■klerikalce«. Ker je p« bila večina članstva, drugačnega mnenja, so samostojneži s pomočjo oblasti večkrat uganjali nad članstvom pravcata nasilja: razveljavljati občne zbore, črtati člaae, sprejemali proti pravilom svoje pristale itd., samo da so se obdržali n» oblasti. V letih diktature so hoteli Kmetijsko družbo za vedno spraviti v svoje roke. Leta 1932 so kar na kratko sklicali občni zbor, na katerem so sklenili, da se družba razide, njeno premoženje pa prevzame nova organizacija Kmetijska družba, ki naj bi bila zadruga. V zadružna pravila pa so vrinili odločbe, po kate- rih jim je bila zagotovljena premoč v organizaciji za vedno. Ko se je to zgodilo, je ogromna večina članstva odstopila in družba v javnosti ni pomenita več kot kako privatno podjetje. Stara Kmetijska družba je imela milijonsko premoženje, ki je bilo ljudska last. Ko je nastopila sedanja vlada, so poslali v novo »Kmet. družbo« posebno komisijo, ki naj bi ugotovila, kako sc to premoženje v korist ljudstva uporablja in upravlja. Komisija je imela zelo hudo in dolgotrajno delo in je ugotovila marsikaj zanimivega. Prva reč, ki jo je komisija ugotovila, je ta, da je razpust stare Kmet. družbe bil nezakonit, ker so na občnem zboru, ki je razpust sklenil, odločilno glasovali ljudje, ki po pravilih niso imeli pravice glasovanja. Zaradi tega je uprava policije v Ljubljani dotični občni zbor razveljavila in s tem odlokom seveda tudi obnovila staro Kmetijsko družbo. Kako se bodo stvari še razpletale, bomo sproti obveščali svoje čitatelje. Gotovo se bo peščica ljudi, ki jiin je padlo v roke milijonsko premoženje Kmet. družbe, na vse kriplje trudila, da bi ohranila svojo posest. Gotovo bodo odlok oblasti, s katerim se Kmet. družba vrne kmetu nazaj, proglašali za nasilje sedanjega režima. Mi pa mislimo, da je skrajni čas, d a se prava Kmetijska družba vendar enkrat vrne svojemu namenu. Nas kmet je revež, da se Bogu smili! Politična zaslepljenost ljudi, ki so se ločili iz slovenske narodne skupnosti, mu je boj za obstanek še otežkočala s tem, da mu je spodrazavala opore, s katerimi bi se lažje obdržal v svojem boju za vsakdanji kruh. Slovenski kmet pričakuje, da bo odslej Kmetijska družba njegova last in pa, da bodo kaznovani tisti, ki so mu jo hoteli protipostavno iztrgati iz rok. jarha in za nastanitev patrijarhijskih sinodi!ih in saborskih pisarn in za njihovo opremo — V finančni zakon za -1937-38 naj pride: »Pooblašča se prosvetni minister, da a soglasjem finančnega ministra najame pri Državni hipotekami banki posojilo 7,500 000 Din za gradnjo poslopja srbskega pravoslavnega bogoslovja v Belgradu. d 40 milijonov Din posojila bo dobila zagrebška mestna občina od Državne hipotekarne banke, da bo izvršila nekaj velikih del, ki so kulturnega pomena (šole) ia pa taka, katera so potrebna za nekatere urade. Banka je na to posojilo že pristala. d Vrnitev iz Sovjetske Rusije. Opozarjamo na povest pod tem imenom, ki jo je začel pri-občevati »Slovenec«. Slika resnično življenje v boljševiški Rusiji. d Premogovniki v Sloveniji so lani dali več premoga kakor prej. Skupno je bilo lani izkopanega za 1,077.267 ton. Zaposlenih pa je bilo pri vsem tem le 6000 rudarjev. Prav malenkostna količina premoga je šla v inozemstvo, vse ostalo pa se je porabilo doma. d Z mesom se je >preakrbcl«. V noči od one sobote na nedeljo je neznan vlomilec vlomil v mesnico mesarja Jožeta Dolinska z Ižanske ceste v Ljubljani. Ta mesnica je na Vodnikovem trgu ob Mahrovi hiši. Dolinšek ne more ugotoviti, ali je tat odprl mesnico a ponaieje-nim ki.'.;, i. ali pa s pravim, ki mu je pred tednom dni izginil. Vlomilec je odnesel 60 kg slanine, telečje stegno, dve prašičji plečeti in dva Ilama. Dolinšek trpi okoli 800 Din škode. d Zdravn;ki so zgubili veselje do zborovanj. V dvorani stare univerze v Belgradu je bil občni zbor društva za proučevanje in pobijanje raka. Iz poročila predsednika dr. Arrtiča je razvidno, da je imelo društvo v preteklem letu 7 predavanj, ki se jih je pa udeleževalo le malo zdravnikov, čeprav so predavali sami priznani shokovnjaki. Tudi sicer poročilo toži zaradi velikega nezanimanja 3 strani zdravnikov Odbor je razposlal 5000 pisem, v katerih je zdravnike vabil, naj pristopijo k društvu, pa je dobil samo 4 odgovore! d Potovanj« dalmatinskega pravoslavnega škofa. Dalmatinski pravoslavni škof dr. Irenej Gjorgjevič je te dni odpotoval Iz Sibenika v Severno Ameriko, kjer bo obiskal svoje sovernike, od tam pa bo nadaljeval potovanje r Kanado. , d Cenena človeška rebra. Zanimiva sodna obravnava je bila te dni v Zagrebu. Obtožen je bil 31-letni leočijaž Stanko Konjušič, ki je vrgel svojega tovariša Franja Frčeka v jamo. Frčeku je izpadla lopata, ki jo je nosil v roki, Konjušič pa je zagrabil za lopato ter tako neusmiljeno '* Centralne vhiante v W M It JtL Mnblloni bodo zadovoljila —....................is v,>se pivce najbolj: tepel Frčeka, da mu je na levi strani zlomil štiri rebra. Konjušič je tepel Frčeka tako dolgo, dokler sc mu ni zlomil ročaj lopate. Pred sodiščem je Frček zahteval naj mu Konjušič plača za zlomljena rebra 300 Din odškodnine in 150 Din za bolnišnico. Sodišče je kaznovalo Konjušiča s 3 meseci strogega zapora pogojno na 3 h-ta, Frčeka pa je napotilo z njegovimi skromnimi odškodninskimi zahtevki na civilno sodišče. d Nekaj žalostnih številk iz ljubljanskega letopisa. Znamenje gospodarske krize in padanja socialnega položaja je množeča se piosti-! cija v Ljubljani. Dekleta, ki prihajajo z dežele, pogosto zabredejo v blato. Sicer so zadnja leta na delu razne organizacije, kakor Kolodvorski misijon ter dobrodelna društva, vseeno pa je ljubljanska policija morala lani postopati proti 177 propadlim dekletom, med katerimi je bilo 32 novink. 28 propadlih deklet je bilo oddanih v bolnišnico, 8 v prisilno delavnico, 66 pa so-šču. Odkar je ustanovljen na ljubljanski policiji socialni oddelek, je policija preusmerila svojo borbo proti socialni bolezni prostituciji »a ia način, cia se ne omejuje le na kazni in preganjanja, temveč skuša z duhovnimi sredstvi preprečiti propadanje deklet. Prvi znaki novega postopanja policije so se izkazali kot uspešni. Zdravnik lir. L0JI MlUClČIČ ordinira v Metliki od 5. februarja da je v hiši št 157 d Če bik uide iz železniškega vagona. Velik strah je na splitski postaji povzročil bik, ki se je ukradel iz železniškega vagona, v katerem je bilo več govedi, ki je bila namenjena v Malto. Ko so jih izkrcavali na ladje, je en bik pobesnel in plauil**na svobodo. Bik se je nagnal prav proti peronu, na katerem je bilo mnogo ljudi in otrok, ki ^o čakali na viak. Vse se je seveda začelo treti proti izhodu, nastal je krik in vik. Takrat pa se je znašel neki železničar, ki je skočit proti biku in ga hotel zavrniti v drugo stran. Bik ga je naskočil, k sreči pa je ime! široko raztegnjene rogove, da je železničarja dvig-nil v zrak le z glavo. Ko je spet padel, sc je močno poškodoval. Bika pa je nekdo ustrelil iz puške. d Zelo hud potres so čutili v noči na 1. februarja v Banja Luki. Posebne škode pa potres ni napravil. d Velika tožba. Kar 197 ljudi sedi na zatožni klopi pred sodiščem v Travniku v Bosni. Tožita se namreč dva pravoslavna duhovnika. Duhovnik Vcljko Grgurevič toži duhov. Gojka Rističa in 186 prebivalcev zeniškega okraja. 7-Grgurevič je vložil tožbo zato, ker so Ristič in njegovi prijatelji že leta 1931 poslali škof« in nato še patrijarhu neko poslanico, v kateri so tožitelja hudo žalili in oklevetaii. Pisci te poslanice so bili le nekateri med njimi, sestavil pa jo je prav za prav Ristič sam. Njegovi župlja"1 pa so jo le podpisali. Tožba se že dolgo vlc« in sta bili o njej že dve razpravi. d Minister za narodno zdravje o jetiki. V finančnem odboru narodne skupščine je povedal te dni minister Diagiša Cvetkovič tudi sledeče: Naše zdravstvene razmere so znane vam vsem poslancem. Sami veste, da so sicer podnebne razmere v naši državi zelo ugodne, a vzlic temu v zdravstvenem pogledu nismo na tisi i visim, na kateri hi mogli biti. Umrljivost je dokaj velika v naši državi. Tuberkuloza kot ena iznieu najnevarnejših bolezni, je še danes zelo razširjena med ljudstvom. Nalezljive bolezni tudi niso redke; skratka: splošne zdravstvene razmer niso laskave. Začnimo ori tistem, kar je teine j-no v vsakem narodu, začnimo pri najmlajši" rodovih, pri otrocih, in videli bomo, da imamo prav tu, pri najmlajših, pri dojenčkih velikanski odstotek umrljivosti. Pri dojenčkih v prvem letu življenja znaša umrljivost pri nas do 70.000 na leto; od 2. do 5. leta starosti umre pri nas okoli 30.000 otrok; od 6. do 10. leta okoli 10.000 na leto. Vsega skupaj umre pri nas od vsega naraščaja več ko 280.000 ljudi na leto. Naš narod je v jedru zdrav in močan ter iina vse življenjske pogoje, da se upre izredno nevarni bolezni, kakor je tuberkuloza, je ta bolezen pri nas še zmerom velik problem in posvetiti mu moramo posebno pozornost. Od leta 1921 do leta 1933 je pri nas umrlo okoli 250.000 ljudi za tuberkulozo. d Vse pride na dan. Med izgnanci, ki so prišli te dni po odgonu iz Avstrije, je bil tudi 35-Ietni hlapec Štefan Sobotič. V policijski raz-vidnici so ugotovili, da ga zasledujejo naše oblasti že od leta 1929. V letih 1928 in 1929 je Sobotič pokradel lesnemu trgovcu Ivanu 2u-raju v Slov. Bistrici za 15.000 raznega lesa. d Korajžo z* zakonski jarem je šzgsbil*. Učiteljica Mica Risovski se je nameravala poročiti s trgovcem Francom Ripoldom v Lukavcu pri Tuzli. Pred poroko sta šla oba v Tuzlo, da si nakupita potrebne stvari. Ko se ie ženin vračal nazaj v Lukavec, je nevesta izginila brez sledu. Čakal jO je pri vseh vlakih, pa je ni bilo od nikoder. Do danes še ne vedo, kam je nevesta izginila. d Tudi narodni poslanec ima lahko smolo. Ob zaključku planinskega plesa v Mariboru je neznan nepridiprav narodnemu poslancu in notarju g. Gajšku odnese! iz Uniona 4000 Din vreden zimski plašč in 300 Din vreden šal. V zameno mu je pustil v garderobi kakih 500 Din vredno suknjo. Nepridiprava je policija že zašle, dila in mu ukradeno zaplenila. d 20,570.000 kilovatnih ur je porabil Maribor Iansk6 leto in je postal tako mesto z največjo porabo električne sile v državi. d V stavko so stopili delavci v gozdovih in na žagah Našičke d. d. ter zahtevajo pogodbo veljavno za vse. Pred tem so še bili neki razgovori, vendar podjetje ni hotelo ustreči delavcem. V Zagrebu se je takoj moglo opaziti, da ima stavka pri Našički vpliv tudi na ceno drv. Podjetje oskrbuje namreč velik del zagrebških trgovcev z drvmi. Zaradi stavke pa so se skladišča precej spraznila, cene pa poskočile. Zato utegne Zagreb občutiti pomanjkanje drv. d Ukradeno kravo jc vrnil. Pred leti je bila Posestniku in mlinarju na Primostku pri Metliki Jerčku ukradena dobra miekarica. Vse iskanje je bilo zaman, o tatu ni bilo ne duha ne sluha. Dve leti nato pa mu je popolnoma neznan človek pripeljal kravo nazaj in skesano priznal, gOVf G ROBOVI d Vi, ki zaklade zbirate... prah boste tudi Vl1 V Polhovem gradcu jc mimo v Gospodu ^spala 95-letna Lujiza Urbančič roj. Altmann, ™ Pokojnega pesnika dr. Leona Tomana. 7 * Dubrovniku je umrl kapetan v p. Franjo »abofnjak. — Na Pobrežju v Mariboru so mopali učitelja Frana Lalia. — V Orehovliab 1 ^Pustil solzno dolino gostilničar Fr. Fende. «7..Bstajnovi pri Vrhniki je umrl posestnik j™™ s«šteršič. -- V Celju so djali v grob dr. ,BiaSča. — Na CuSperkit je zaspala v nika U!rika Laschau, sestra dvornega svet-mT v v Lanskrounu v Češkoslovaški so žicah ■ ind(,stri)alca Karla Thoma. - V Sto-Pri Ljubljani je umrla Ivana Mayer, uči- , Bce% imda za Je$e - •mdi xa Trnje Mmb! Vsako nasilno odpravljanje nesnaga pri pranju škoduje perilu. Perit« rato s Schichtovim Radionom, ki varuje perilo iti Vam prihrani naporno delo. Radion je popoln proizvod za nego perila Uporaba je zelo preprosta: 1. Raztopite Radion v mrzli vodi. 2. Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut. 3. Splaicujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo bo ostalo dolgo dasa kot nov« in bo vedno »n®i-nobslo. Schichfov RADION Py odnesel približno 100 Din gotovine in kakšnih 20 hranilnih knjižic, ki jih je dr. Vrtačnik hranil za druge. d Uporaba prostovoljnih prispevkov za zaposlitev brezposelnih, Mestna občina ljubljanska zbira od minulega oktobra na razne načine prostovoljne prispevke za zaposlitev brezposelnih. Mnogo občanov je razumelo namen občine in tako je mogla občina izvršiti javno raz.gla- fceni sklep, da bo z nabranim denarjem zaposlila brezposelne delavce. Prvo delo, ki ga je občina pričela izvrševati na račun prostovoljne socialne davščine, je bil kanal v Aieševčevi ulici, ki bo osušil tamošnjo okolico. Doslej so brezposelni napravili že 360 m kanala in prejeli na plačah 54.000 Din. Poleg tega je mestna občina pred kratkim zaposlila večje število brezposelnih pri gradnji kanala v Hrariilniski ulici za Bežigradom. Ti dve kanalizacijski deli sta obče koristni in važni ter bi iz rednega proračuna Se dolgo ne bili izvršeni. Okrog 70 delavcev je poslala mestna občina na Mali Graben, kjer delajo zemeljske prekope. V kratkem bo pričela delati tudi dovozno pot h Gruberjevemu prekopu v Štepanji vasi za gasilce. Vsa ta dela se izvršujejo z dohodki prostovoljnih socialnih dajatev naših občanov. Zaposlenih je na dan približno po 300 delavcev. S tem je pomagano velikemu številu brezposelnih in more se trditi, da je v najtežjih zimskih mesecih bila večina brezposelnih družinskih očetov zaposlena. d Narobe »kanigalileja«. V neki vasi na Dolenjskem životari v skromnih razmerah gostilničar, ki mora skrbeti za številno družino, tako da tolče pravo siromaštvo vsa gostilni-čarjeva družina. Zadnje čase je začel premišljevati, kako bi prišel do cenejšega vina, da bi več zaslužil. Pa jo je hitro stuhtal na ta način, da je že večkrat kupil pri vinskem trg. manjše količine vina, za katero pa je »pozabil« plačati banovinsko in občinsko trošarino. Seveda so ga zato pošteno vzeli na piko finančni stražniki. Plačati mora precejšen znesek kazni, ker se taki prestopki smairajo kot tihotapstvo. Nekega dne so finančni stražniki zvedeli, da je gostilničar kupi! pri vinskem trgovcu 125 1 vina v dveh sodčkih, ne da bi to vino prijavil ali plačal banovinsko in občinsko trošarino, ki bi znašala k 187.50 Din. Finančni stražnik se je takoj napotil k gostilničarju in napravil z njim najprej zapisnik, nato pa je zaplenil oba sodčka vina, ki sta bila skrita v drvarnici. Lepo in dobro zapečatena sodčka so nato odpeljali na sedež fi-nai.čne straže, kjer so ju začasno shranili v neki kleti. Razpisali so javno dražbo tega vina. Dan pred dražbo pa so vzeli iz vsakega sodčka po pol litra vina, da bi se prepričali, kakšno je. Pa glej šmenta. Iz soda je pritekla namesto dobrega vinčka — čista voda Insno je. da je (V Ameriki to oele pokrajine pod vodo. Nnii •liki 6" dražba odpadla. Gostilničar pa grozi s tožbo, češ da je bilo v sodčkih, ko sta bila zaplenjena in zapečatena, pristno vino, ne pa voda. Kako se je potem vino spremenilo v vodo, je pa uganka, ki jo pa bo oblast kmalu rešila in dognala pravi potek spreminjanja vina v vodo. d Da bi za seboj zabrisali sled. V Bjelini v Dalmaciji so našli pastirji na drobne kosce razsekano človeško telo. Končno so le spoznali v mrtvecu občinskega lovskega čuvaja. Mislijo, da so ga ubili in na nečloveški način razmesa-rili ljudje, ki so skrivaj kradli drva in les. Čuvaj jih je moral zalotiti, pa so ga ubili, da bi za seboj zabrisali vsako sled, d Nove vrclce kisle vode sa odkrili. Naša štajerska domovina je zelo bogata na raznih slatinah in mineralnih vodah, ki prihajajo na dan iz vulkanskih tal. Večkrat so taki mineratni vrelci že leta in leta poznani v ožji okolici, dokler se ne najde podjeten človek, ki jih začne izkoriščati. Take vrelce imajo tudi v bližini Loč pri ZbeloVem. V smeri proti Zbelovem, kakih 15 minut od železniške proge Poljčane Konjice, sta dva izvirka, ki prihajata na dan na vsaki strani podolgastega, z gozdom obraščenega hriba. En izvirek je na močvirnatem travniku posestnika Ferdinanda Hribernika, drugi pa na drugi strani hriba na posestvu Jožefa Bukov-šeka. Za te vrelce so dosedaj vedeli prav za prav samo pastirji. Voda je namreč precej slana ter jo živina slastno pije. Nedavno je posestnik Hri-bernik čistil ta studenec, pa je naletel v globini poldrugega metra na preperel hrastov obod z lesenimi obroči. Najdba dokazuje, da so bili vrelci nekdaj bolj znani in čislani ter so jih stari ljudje primerneje izrabljali. Higijenski zavod v Ljubljani je že napravil sestavni pregled te vode ter ugotovil, da vsebuje mnogo dragocenih in zdravilnih rudnin. Slan okus vode dokazuje, da teče žila skozi sklade soli, poleg te pa ima voda zlasti mnogo joda. Morda se bo našel podjeten človek, ki bo začel vrelce izkoriščati. d Uspešen lov na merjasce. V ogromnih gozdnih krajih občine Kozje, ki jih ima v najemu zagrebški odvetnik dr. Šrnid, Je bil ono nedeljo velik pogon na divje svinjq ki so se lani zelo razmnožile po gozdovih na Kozjem, okrog Planine in sosednih naseliih Poeona se Pust je i*s norosti. Ponekod ga praznujejo posebno slovesno. Na naši sliki vidimo pustno parado gasilcev v Nizzi. jc udeležilo veliko lovcev iz Ljubljane, Zagreba in drugih krajev, pa tudi nekaj dobrih strelcev iz Maribora. Sreča je bila Mariborčanom posebno naklonjena. G. Gustinčič je ubil z dvema dobro merjenima streloma 185 kg težkega mr-jasca, znani strelec in državni strelski prvak g. Vukmanič pa je ustrelil 158 kg težkega mrjasca. Bila sta to edina, ki sta na lovu padla, dasi je prišlo pred cevi še več prašičev. Ustreljena mrjasca sta izredno močno raščena, kar se vidi zlasti na mogočnih čekanih. d Pasja kuga. V dveh občinah pri Varaž-diuu se že več dni širi neka bolezen med psi in je le redek gospodar, kateremu ne bi poginil pes. V nekaj dneh je poginilo nad 80 psov. Bolezen se pojavlja z veliko vročino in kašijanjem, po dveh dnevih pa pes pogine. Ko so kmetje spoznali nevarnost, so dali pse cepiti, kar je pomagalo. kažeta reševanje ljudi, ki so zbežali aa strehe in po pogled na poplavljeno mesto, kjer stoji v"1** metre visoko. Za mesto nar, poslanca sta kupeevata xi domaČe politike d Organizacijsko delo inž. Košatiča. Kakor )x>ročajo hrvatski listi, bo inž, Košutič, predsednik bivšo Hrv. seljačke stranke v vseh področjih hrvatskega narodnega gibanja prevzel mesto namestnika dr. Mačka. V tem svoj-srvu bo dajal navodila, nadzoroval in vodil delovanje političnih in kulturnih organizacij, ki se li temu gibanju prištevajo. Splošno prevladuje pričakovanje, da bo inž. Košutič zanesel v hrvatske vrste novega duha, zlasti da bo delal Za skladno sodelovanje vseh stanov in vsemu gibanju dal značaj širšega obzorja, ki si ga je pridobil v inozemstvu. d Odmev občinskih volitev. Bivšega župana v Popincih je obsodilo sodišče v Mitrovici na £ let ječe, ker je ubil svojega sovaščana. Zgodilo se je namreč tole: V vasi so se pripravljali na nove Vinske volitve. Strankarske strasti so se razvnele, obenem pa tudi sovraštvo. Dva dni pred volitvami sta se srečali dve nasprotni si agi tatarski skupini, katerih eno je vodil bivši župan Banovae, drugo pa krnet Jurišič. Bila je noč, spor se je razvnel, da so padli streli. Bivši župan jc ubil svojega nasprotnika. d Predlogi poslanca dr. Šemrova. Pri pretresu proračuna poštnega ministrstva je govoril tudi poslanec dr. šernrov. Med drugim je dejal, (iti je nujno potreben kredit 284.000 Din za dovišitev najpotrebnejših popravil na pošti v Ljubljani. Minister je dr. Šemrova prekinil z besedami: »Če res ni potreben večji znesek, ta predlog sprejmem.« Dr. Šeinrov se je ministru zahvalil in omenil, da ni potrebna popravila samo po»ta v Ljubljani, pač pa nič manj pošti v Kranju in Celju. Celjska pošta nima niti avtomatske telefonske centrale, šeinrov je nadalje poudarjal, da je vprašanje zase pomanjkanje osebja na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Uslužbenci so navadno čezurno zaposleni in ne dobijo niti letnega dopusta. Da se razmere 'boljšajo, je potrebno vsaj '40 uradniških pripravnikov in 35 zvaničitikov. Na ta predlog je poštni minister dejal, da bo z novim proraČu-"oni ustanovljenih več novih mest v ljubljanskem ravnateljstvu. Dr. šemrov je predložil, da se čl. 66 uredbe o organizaciji poštnega ministrstva z dne 27. VIII. 1035 doda še dostavek: Zvaničnice in služiteljice, ki so na dan, ko je stopila ta uredba v veljavo, vstopile v poštno službo ter izpolnjevale vse pogoje, lahko po- Milijon dinarjev V borbi proli tihotapstvu, ki ima zlasti v Mariboru svoj center, so se začele carinsko »Uastj posluževali sodobnejših sredstev. — "Pozorilu, ki ga je izdala uprava državnih '""nopolov o pobijanju tihotapstva, slede se-tudi dejstva, ki niso za tihotapce nič kaj Notna. V Mariboru srno dobili nove oblastvene organe, tako zv&ue »carinske poverje-I et> ki so neke vrste lajni policisti, usluž-carinarnici. Sicer ae je carinska ob-»t že prej posluževala svojih zaupnikov, ki j'1' ima se sedaj v vseh krogih prebivalstva, , da nikoli prav ne veš, če prideš s ka-|i"1 'ujini nepoznanim človekom skupaj, pa " recimo slučajno postrežeš z ognjem is ne-jffiiaga vžigalnika, če mož ni zaupnik II-™'!™'h oblasti lor te bo potem izdal. Vendar lo -wle sedaj g carinskimi poverjeniki za-JjJel« onei-giaio borbo s tihotapskim podze-, '"!" !®f poselmo vneto zatira tihotapstvo ""»■iuom. Tako so t« dni razkrinkali celo Pred okrožnim sodiščem v Sibeniku teče zanimiva pravda, ki meče kaj čudno luč na našo demokracijo. Gre namreč za poslanski mandat, ki ga je kandidat pred volitvami že dal nekako v najem, po volitvah pa si ga jo pridržal. Pred volitvami 5. maja 1935 je Peter Sto-jisaljevič, prota iz vasi Otišič v sinjskom okraju, pisal inž. Goluboviču v Bei&Tad, da dosedanji poslanec sinjskega okraja ni več tako priljubljen in da bo pri bližajočih se volitvah najbrž izvoljen za poslanca on sam, kar so parohijani že ponovno javno povedali. Ker pa je kraj reven in tnu je treba veliko pomagati, bi bilo zelo dobro, ako bi bil njegov poslanec kaka v Belgradu znana osebnost, ki ima zveze in dostop do vplivnih krogov. Ker pa v Belgradu ni takih ljudi, ki bi bili obenem znani in priljubljeni tudi v sinjskom okraju, bi za te volitve napravili tako: Najprej bi kandidiral on, prota Stojisaljevič, ko bi bil zaradi svoje priljubljenosti vsekakor izvoljen. Njegov namestnik bi bil pa on. inž. Golubovič iz Belgrada. Kakor hitro pa bi bile volitve končane bi ]>a odstopil svoje mesto med poslanci svojemu namestniku. Zato bi moral pa vse stroške za volitve, ki bi znašali okrog 30.000 din, prevzeti inž. Golubie, njemu pa izplačati stanejo uradnice ali uradniške pripravnice, brez ozira na predpis čl. 36 te uredbe. Minister je ta dodatek sprejel. d Perčec ubit? Tržaški časopis »Piccolo« poroča z Dunaja, da je bil tam v nekem nočnem zabavališču ubit znani Gustav Perčec, ki je bil zaradi napada na pokojnega kralja Aleksandra obsojen na smrt. d Ker prej ni bilo »da. Neki dolžnik je bi! pozvan k blagajni ljubljanskih Mestnih podjetij zaradi poravnave starega računa. Namesto da bi plačal, pa se je možakar razkoračil in zače!: Klerikalci so nesramni, da izterjavajo dolgove, pod prejšnjim režimom ine niso terjali, bom si že zapomnil itd. — Takih slučajev se je pripetilo že nekaj, zato pa je bilo gospodarstvo poprej tako, da so imela MP v juliju 1935 okrog 3 milijone 000.000 neizterjanih dolgov... d Povest o lažnjivena ovaduha. Na 6 mesecev Btrogega zapora je sodišče v Karlovru ob- zaradi saharina družino, ki je prenašala saharin iz Maribora v Zagieb. Pred nekaj dnevi so prijeli 17 letnega ključavničarskega vajenca Ferdinanda Hornarha. Fant je iuiel v nahrbtniku 11 in pol kilograma saharina. Izgovurjal se je, da mu ga je dal nepoznan gospod s prošnjo, da iriu ga zanese v zagrebški vlak. Včeraj popoldne pa so zasačili pri tihotapstvu še očeta in mater omenjenega fanta. Oba sta bila prijeta na kolodvoru, tik preden sta vstopila v zagrebški braovlak. Carinski poverjenik ju je pozval na carinarnico, kjer so našli pri Ferdinandu Heraahu star. zavoj za 18 kg, pri njegovi ženi Tereziji pa 2 leg saharina. Tudi ta sla se zagovarjala, da ju je najel nepoznan gospod, naj mu neseta pakete v vlak ter jih pustita v kupeju, kjer jih bo potem vzel. Seveda s takimi izgovori carinskih oblasti nista mogla pregovoriti. Kazen, ki bo zadela družino zaradi tihotapstva, bo Izredno huda, ker bo majala globa skoraj milijon dinarjev. na roke 5000 din. Inž. Golubovič je kupčijo res sprejel in tri mesece neumorno in požrtvovalno vodil volivno borijo in zato potrošil 42.970 din. Prota Stojisaljevič je bil res izvoljen za poslanca in je poslanec tudi ostal. Nič več se ni spomnil svojega namestnika, da bi mu odstopil čast in »delce in — dnevnice. Cas je potekal, z vsakim dnem je doba poslanskega mandata krajša in inž. Golubovič je proto in poslanca Stojisaljeviča tožil zaradi goljufije in od njega zahteval povrnitev vseh volilnih stroškov, to je 42.970 din. Tožbi je priložil tudi vse dopise in pismu ia natančen račun iz katerega je najbolj razvidno, kakšni stroški so z volitvami. Naštete so vse črne kave, vse cigarete, vsako šilce žganja, ki ga je spii Joca, Pera ali Marko.... V posebni postavki so našteti stroški »za širjenje splošne priljubljenosti«. Tožba ie bila najprej vložena pri okr. sodišču v Vrlici, pa so se spisi na nepojasnjen način izgubili. Šele ko so zaradi nekih drugih neredno«ti zaceli preiskovati pisarno delovodje ondotnega sodišča, so zopet prišli na dan in so bili odposlani okrožnemu sodišču v Šihenik. Državni pravnik je prota in poslanca Stojisaljeviča obtožil goljufije poleg zahteve na povrnitev 42.970 din. | sodilo ovaduha Milorada Dabiča, ki je karlovški ' policiji prijavil, da je skupina dvanajst železničarjev pela jiesem protidržavnega značaja. Prijava jc romala na sodišče, ki je vseh dvanajst železničarjev obtožilo. Železničarji so imeli v neki gostilni svoje zborovanje iti baje pri tej priliki peli protidržavne pesmi. Po zaslišanju pa se je pokazalo, da vse skupaj ni'bilo nič res m da si je Dabič vse izmislil. Stvar se je zasukala tako, da je sedel na zatožno klop ovaditelj. Preiskava je pokazala, da je mož zaobrnil smisel pesmi in ji sam dodal take besede, po katerih bi se zdelo, da je protidržavna. Dobil je od sodišča kazen, kakor jo je bil zaslužil. d Pozor pred rdečimi agenti. Kakor v drugih krajih, so se tudi na Notranjskem, posebno tam okrog Blok, pojavili neznani agentje, ki vabijo fante, naj se pripravijo za delo v Franciji. Obetajo jim baje bajne zaslužke, tu: povedo pa, kam bodo ti fantje po nckolikomesečnem bivanju v Franciji šli. Ljudje seveda govoricam nasedajo in se res prijavljajo, saj ne vedo, za kaj gre. Opominjamo, naj bo vsak previden in naj nikar ne zaupa rdečim agentom. — Druge silijo. Glavni levičarski agitatorji v mestu in na deželi pa ne krenejo za nobeno ceno španskim sodrugom na pomoč. nesreče d Veliko škodo je te dni napravil požar na tehničnem oddelku ljubljanskega vseučilišča. d Stanovanjsko z gospodarskim poslopjem vred je zgorelo Ferdinandu Justineku v Zg. Bistrici pri Mariboru. d V objemu lokomotive. Na železniški progi Banja Luka—Dobrljin je vlak povozil neznano beračico, ki je že več časa po okoHd prosjačila. Sedela je na progi, v tem hipu pa je privozil vlak iis jo povozil. Bih je takoj mrtva. — 80-letni kmet Milan Gk.jkovič je šel iz gozda proti domu. Ko je šel čez železniško progo blizu postaje Mučna Rijeka, je pridrvel brzovlak in odbil starčka v jarek, kjer so ga pozneje kmetje našli nezavestnega. Odnesli so ga domov, kjer je kmalu nato izdihnil. Nesreča se je zgodila, ker je bil starček močno gluh in ni slišal ro-potanje vlaka. — Prometni uradnik Milan Nin-ko je šel zjutraj v službo na tovvorni kolodvor v Vinkovcih. Ko so šli pozneje železniški delavci m delo, so našli Ninka na progi vsega razmesarjenega. Sodijo, da ga je zagrebški osebni vlak zgrabil za suknjo in povlekel pod kolesa. d Žalostna smrt ladijskega strojnika. Majhna trgovska ladja se je morala blizu Zemuna umakniti pred ledenimi grmadami, ki se vale na Donavi, in se umaknila v varen kot. Od vse ladijske posadke pa je na ladji ostal le Stjepan Matijevič. Ko je nastala noč, je mož zakuril ogenj in sedel ob njem. Nepazljivo se je pomikal vedno bližje ognju, da ga je oblizni! plamen. Naenkrat je bil ves v ognju, zlasti še, ker je na sebi nosil kot strojnik z oljem prepojeno obleko. Matijevič je kot goreča plamenica skočil z ladje in stekel po zmrznjeni reki. Ker je bila že popolna noč, je žalostni prizor opazovalo mnogo ljudi. Toda nesrečnik je bil v takem plamenu, da se je, še preden je prišel do obrežja, na ledu onesveščen zrušil. Ko so ga prepeljali v bolnišnico, je takoj zaradi težkih opeklin umri. d Namesto svatbenega veselja — žalost. V Gornjem Bukovcu pri Karlovcu so imeli svatbo, na katero so prišli gostje iz več vasi. Med njimi je bil tudi Mijo Cvetkovič iz Trifcova, ki je od veselja streljal iz samokresa. Samokres pa je odpovedal. Ko je hotel Cvetkovič pogledati, kaj je, ni' bil dovolj previden. Preiskoval je samokres, ki se je pa nenadoma sprožil in strel je zadel kmeta Franca Petrušiča ravno v čelo. Petrušič se je zgrudil mrtev na tla. Umevno, da Je v hiši namesto svatbenega veselja zavladala globoka žalost. d Nenadoma se je pojavila na tira. Dne 1. februarja se je pripetila pri Št. Vidu nad Ljubljano smrtna nesreča na železniškem prelazu, ki vodi čez železnico v bližini zavoda Sv. Stanislava. Po tej poti je šla davi 65-letna vdova po železničarju Marjana Trojanškova, ki je prijemala skromno kronsko pokojnino ter je sem In tja morala tudi beračiti. Nameravala je obresti Št. Vid, Vižmarje, Tacen in nato nadaljevati pot proti Ježici. Stanovala ie v tako zvani špa-novi jami v leseni kolibi blizu tovarne Store. Trojanškova je prekoračila železniški tir v trenutku, ko je privozil železniški stroj, ki je bil poslan z Jesenic v Ljubljano. Tudi strojevodja ni mogel opaziti stare ženske, ki se je nenadoma pojavila na tiru. Stroj jc žensko podrl ter jo butnil v stran. Neki deček je opozori! krojaškega mojstra g. Vrhovca, ki ima v bližini hišo, da leži smrtno nevarno ranjena ženska na tiru. Gosp. Vrhovec je šel pogledat, toda žensko je našel že mrtvo. Obvestil je o tem orožnike, ki »o takoj nato prišli in odredili prevoz trupla v mrtvašnico. Uradna komisija je ugotovila, da je lokomotiva zlomila ženski hrbtenico ter. ji raz-" bila tudi več drugih kosti. d Ko je šla zvonit. Kap jo je zadela, ko je šla zvonit za svojim ravnokar umrlim sosedom. To se je zgodilo v Kresniških poljanah (podružnica župnije Kresnice). Rozalija Upelj (po domače Kolibarica) vdova po tamošnjem cerkovniku je šla zvonit, ker je umrl njen sosed g. Skubic (vulgo Pres). Ko pa jc prijela za vrv, jo Je zadela kap in se je zgrudila mrtva na tla. d S stola je padel in si zlomil hrbtenico 34-letni Marko Osker iz Maribora, d Šele osmi dan so ju spravili iz nevarnosti. Neprijetni so bili dnevi, ki sta jih preživela delavca Bernard Varga in Ludvik Kerekeš na donavskem otoku. Delavca sta z brodom kre-8" RAZGLED PO SVETU ............................................iiiiiiiiiniii n.........i ii n v Bratomorno klanje v Španiji Dne 6. februarja so pričeli Frankov! nacionalisti z velikim napadom na Madrid, pa tudi na Malago na južnem bojišču. Deževno vreme, ki je doslej zadrževalo operacije v večjem obsegu, se je izboljšalo. Glavne borbe so zapadno od Madrida v smeri E1 Prada, kakor tudi južno od prestolnice na cesti, ki vodi iz Toleda v Madrid. Prav tako se vrše krvavi boji južno od prestolnice in severno od Aranhuesa v dolini Harame. 2e prvi dan so nacionalne čete zavzele zelo važne strategične točke. Slaba prede komunistom tudi na južnem bojišču. Vladne čete menda že zapuščajo Ma-lago. Nacionalistični oddelek je pod zaščito ladij v nedeljo zavzel Fuenhirolo. Topovi z bojnih ladij so rušili cesto, ki vodi ob obali k Malagi in tako zmeli z zemljo utrjene položaje komunistov. Nacionalisti so zaplenili veliko število rdečih in izredne količine vojnega materiala. Vse kaže, da je usoda Malage zapečatena in da bo to važno mesto, ko dobe či. tatelji »Domoljuba« današnjo številko v roko, že pod oblastjo Frankovih nacionalistov. AVSTRIJA s To in ono iz Korotana. V Strpni vasi pri Kazazah so pokopali posestnika Martina Halia pd. Peska. — V Kazazah j« umrl upokojeni železničar Alojz Kosic. — Hribarjevo družino v Klančah je zadela strašna nesreča. 12-Ietna hčerka Marija se je nahajala v šoli v Št. Primožu. Od poti preniražena se je v odmoru postavila pred šolsko peč. Nenadoma začne njena obleka goreti, na glasen klic otrok prihitita nadučitelj in učiteljica, nadučitelj, začne z odejo takoj gasiti s plamenom gorečo obleko na telesu nesrečne deklice. Reviea je zadobila poškodbe na vsem telesu in jo v bolnišnici podlegla poškodbam. — Letos bodo izdani novci v vrednosti 2 šilingov s sliko cesarice Elizabete. — V Šmartnu pri Celovcu so pokopali jezikoslovca, nabiratelja narodnih pesmi ln univerz, profesorja dr. Primusa Leesiaka. — Na Čajni pod DobraiteiB je umrl znani posestnik Ulrich Hecher. — Na ledenem potu se je smrtno ponesrečil Simon Pukonig iz Skocijana — Znani pliberški gostilničar g. Štefan Breznik si je pri nesrečnem padcu zlomil nogo. — V Celovcu so prijeli vlomilca Janeza Crepnik iz Blata pri Pliberku. Preživljal sa je večjidel s tatvinami. — Pri sankanju so je ponesrečil 10-letni Jožef Kanduth na Bmci. — Pod Vetrovom pri Brnci se je pri sekanju lesa smrtno ponesrečil delavec Janez Wieltsch. — Ono nedeljo je bilo na Dunaju samem nič manj ko 104 športnih nesreč. — V kraju Sach- senburgu na zg. Koroškem spi 17-letna Ana Sodar že 14 dni. Sedaj so jo prepeljali na Dunaj. — V jeaeh elektrarne Fale pri Mariboru so našli mrtvo truplo Alozije Košutnik vi. Riu-kol pri Pliberku. -Češkoslovaška s Pogajanja z domačimi Nemci. Ministrski predsednik Hodža je pozval v «ladi sodelujoče nemške stranke, naj predložijo svoje manjšinske zahteve. Odposlanstvo s tremi nemškimi ministri na čelu mu je minulo sredo nato izročilo spomenico, v kateri so nave< dene nemške manjšinske težnje. Sedaj se bo z zahtevami Nemcev bavila vlada. Henlein, na» cionakri vodja Nemcev v Cehoslovašlsi, in njegova stranka h pogajanjem nista vabljena« Ker ima vlada interes na sodelovanju Nenv cev v državi, je računati na ugoden potek po« gajar.j. Na drugi strani je dejstvo, da rešitev, vprašanja trimilijonske nemške manjšine ni' kakor ni lahka. ITALIJA s Rasi te klanjajo. Te dni je sprejel Mu*1 solini v posebno slovesni avdienei 4 ebesia« ske rase. Ras sejum je imel na MussolinijS poseben nagovor, v katerem mu je v imeua podložnih plemen obljubil zvestobo italijanskemu cesarju in vsem njegovim zastopnikom, od katerih pričakuje^ da bodo vodili J sode nila preko reke ter nanj spravila konja, šla sta sekat les na otok. Zaradi vetra pa se je vrv odtrgala in brod je odjadral. Delavca sta bila k sreči že na otoku. Osem dni sta morala počakati na otoku, ker jima je led prepreči! povra-tek. šele osmi dan so ju vsa onemogla in sestradana spravili iz nevarnosti in stiske. d Po nesreči je padla na ogenj. V Somboni so našli 80-letno starko Frančiško Tereka v zadnjih zdihljajih v njeni sobi, ki je bila polna dima. Starka je po nesreči padla na ogerij. Ker je bila zalo slaba, si ni mogla pomagati in se je tako živa pekla na ognju, dokler je niso našli sosedje. Starka je kmalu nato v strašnih bolečinah izdihnila. d Ni kazala nobenega znaka življenja. V neki vasi blizu Varaždina je že delj časa bolehala neka 64-letna kmetica. Te dni, ko je nesla večerjo na mizo, se je nenadoma kakor od strele zadeta zgradila na tla. Kazala ni nobenega znaka življenja več. Domači so jo drgnili z jesihom, pa so končno ugotovili, da je mrtva. Njei. pa tega ni verjel in je hitel po zdravnika. 3> mači so klicali za njim, da ni treba zdravnik« za mrtvaka. Ko je prišel zdravnik, so ga domaO zavrnili, češ da je mati že mrtva. Zet se je siln« jezil, ker niso pustili zdravnika do njegove tašče. Ko se je pa vrnil domov, jc tašča sedela * sobi in se pogovarjala z domačimi. d Nenavaden vzrok smrti. V Petrovgra« se jc dogodila težka, a nenavadna nesreča. van Kenšav, upokojeni poštni uradnik, se )" sprehajal ob reki Begi, ko mu je prišlo na m« da bi si prižgal cigareto. Mož jc bi! neko«? zamišljen ln je vžigalico mesto k cigareti j>»" taknil k svoji kravati. Ker je vlekel precej m<*» veter, se je kravata takoj vnela in zažgala t« gornjo obleko. Mož je bil v nekaj mmutan ' plamenih. Pomagati si ni znal sam, ko so £ prišli njega drugi ljudje, je bilo že prepoz»» Mož se je bil že tako opekel, da je kmalu r prevozu v bolnišnico umrl. Abeeinije naprej po poti napredka. Ras Sejum te je globoko poklonil »vsemogočni Italiji, ki j« postala sedaj nekoliko tudi naša mati,« ter iiestilal italijanskim vojskovodjem nad sijajno ftnago, ki jo »odprla pot napredku med naše »besinsko ljudstvo« Abesinija je sedaj popolnoma italijanska, ne samo vsled vojaško sauedbe, ampak vsled duhovnega zavojevanja, ki ga jo modrost italijanskih državnikov v tako kratkem času Uvedla. »Due©, verujte v iskrenost naših čustev do Italije in prisegamo vam, da lahko v vsakem primeru računate na salo popolno ndanost in svestobo.« Na ta nagovor rasa Sej uma je Mussolini kratko odgovoril, da bo vladal v Abesiniji rimski zakon, da bo njegova oblast sicer močna, toda pravična in človeška in da bo Abesinija s pomočjo fašizma kmalu dvignjena na višjo raven livljenjskih pogojev. dini odvzeti vsako možnost, da bi se poučevala na osnovi krščanskega svetovnega nazora, marveč samo v duhu nemškega plemena iu drugih naukov narodnega socializma. FRANCIJA s Pred koncem verskih iol. Nemška vlada je predpisala takoimenovane »volitve za star-Sec, v katerih se morajo starši pismeno izjaviti, če želijo, da njihovi otroci zahajajo še nadalje v verske šole, ali £© želijo, da zahajajo v državne mešane šole. Do sedaj se je nekaj mest že izjavilo in je uspeh »glasovali takšen, da se je 90 odstotkov staršev izjavilo proti verskim šolam iz razlogov, ki jih v Nemčiji danes ni težko razumeti. Državna oblast je iz tega dejstva takoj sklepala, da sme odpraviti večinoma vse obstoječe katoliške šole. Odstavljenih je bilo že okrog 600 katoliških učiteljev, redovnikov in redovnic, ki eo poučevali v verskih Šolah. Nemška vlada bo »glasovanje« nadaljevala in pod primernim pritiskom od zgoraj dosegla takšne uspehe, da !k> mogla v najkrajšem času, navzlic konkor-data, zapreti vse verske šole in nemški mla- s C vojni sposobnosti Francije je imel francoski vojni minister Daladier v parlamentu velik govor. Poleg drugih že storjenih ukrepov za povečanje bojne sposobnosti bo izdala Francija za oboroževanje še 19 milijard frankov. Hrbtenica francoske obrambe je trd-njavski pas Maginot, ki sega od Dunquerque-a pa do B&sla. Vojna industrija je s 4-lelnim načrtom usposobljena, da odlično izdeluje potrebno orožje in munieijo. Francija ima že več težkih motoriziranih divizij, a sedaj dobiva tudi lahke motorizirane divizije. Vojni minister je pozval oficirje ,da nikdar ne dopuste nobene politike v vojski in zato je tudi on prepovedal komunistični list »L'Humanitč«, ker je bujskal proti oficirjem. Francoska vojska, ki izpolnjuje samo svojo dolžnost do domovine^ je najmočnejše jamstvo za notranji in zunanji mir. AMERIKA s Drobit V Clevelandu bodo imeli ameriški Slovenci letos meseca julija veliko slovesnost .To bo velik Baragov dan, ki bi se bil Bioral vršiti že lansko leto, pa je zaradi ne-iigodnega vremena moral izostati. Kakor že sedaj kažejo vse priprave, bo slavnost res nekaj posebnega in se je bodo udeležili tudi Številni Slovenci iz precej oddaljenih krajev. — Ameriške Sloveuce jo pred kratkim težko pretresla vest, da so izgubili enega najboljših svojih duhovnikov, Matijo Biibana, Bil je nekaj časa bolan v bolnišnici v Duhithu. Pokojni je bil rojen v Zapužah na Gorenjskem I. 1863. Študiral je najprej v Ljubljani, nato pa je svoje študije nadaljeval v Ameriki, kjer jo pozneje ves čas bival. Njegovo življenje tvori takorekoč kos zgodovine slovenskih priseljencev v Minnesoti DROBNE NOVICE 23 italijanskih vojakov je zasul plaz v dolini Maile. Pri volitvah v albanski parlament so zmagali kandidati albanske vlade. Tri vasi je zasul veliki plaz v Romuniji. Na pol milijarde (tolarjev cenijo škodo zaradi zadnje ameriške povodnji. Zvezo malih držav (Danske. Švedske, Norveške, Holandije, Belgije in Finske) hoče ustanoviti švedski kralj Gustav. 150 milijonov bilingov posojila za gradnjo novih cest razpi&e avstrijska vlada. 2500 smrtnih žrtev je zahtevala gripa v dveh tednih v Angliji, - 19 miljard frankov za oboroževanje Francije predvideva novi francoski obrambni načrt. 46 skladUč koruze in pšeniee je zgorelo na romunski železniški postaji Todireni. BANKA BARUCH It, Rae Aniicr, Purts ff®| 0*l|»r«iis4j« ritenesr v HMcsosara^SJcs najhitreje in po najboljšem dnevnem fcurzu. Vrši vse bančne posi® najkulaiitnejf Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji In Luksem-buigu »prejemajo plačila na naše čekovne račune. SILGUA. No MM-84 BraidlM. FlUlSCMAt So mM« Csiis. 80US. BtJiSl H« 1458-«« Hti. OleMt. MIKSSHRi!««: )l„ se«7 bnnkgr;, N« zahtevo pošljemo brezplačno našo ček. nakasnics RAZNO Kotof s dvema mošp-lilama. - Moskovski »Ment Jurij Jursniv je j "delal molor, ki ni večji [ »d mesarsko muhe ta te-fffl 87 etotink grama. Motor je sestavljen Iz 81 del-j «*, goni pa ga štlrivolt-! J" baterijica žepne sve-! olke. Vodilni kosi so iz | "udi, žica meri v preme-i g eamo pet stotiiA mm. »raditelj Je nazval svojo VaSko motor z dvema »»šuma silama. An2!'ja, dežela starcev. Anglija ima asdaj kakih " milijonov prebivalcev, na podlagi številk statistiki, »e to E. Ke k® vzdržalo. «Mk> rojstev na Angte- fJEiMftte £ P«lt»e nazadovanje ts- * :°«Prei bo Jeta'mi JJ "fflgleškii! otokih živelo mani' V0' milyona ljudi ^ttfŽS krepa* i!arod i premagati. To- nZ , ™ ie. & bo na- STI«0*0 «y»J v MU d. ! ' Brita- Se^hjotiov Angležev. nost « nadaljnl W. Hauff - J. O.: To, o gospod je zgodba o Abnerju, ki ni ničesar videl. Ko je suženj končal in je bilo zopet v dvorani tiho, je spomnil mladi pisar starca, da so pretrgali nit svojega razgovora, in ga je prosil, naj jim razloži, kaj prav za prav dela pravljico tako zelo mikavno. »To vam zdaj razložim,« je odvrnil starec; i človeški duh jo še lažji in gibkejši kakor voda, ki se prilagodi vsem oblikam in prodre polagoma tudi v najgostejše predmete. Lahek je in prost kakor zrak in postaja kakor le-ta tem lažji in čistejši, čim više ce dviga nad zemljo. Zato je v vsakem človeku nagon, da bi se dvignil kvišku nad vsakdanjost in se v višjih prostorih gibal lažje in svobodneje, četudi le v saajah. Vi sami, moj mladi prijatelj, ste rekli: živeli smo v onih povestih, mislili in čutili smo z onimi ljudmi,1 In odtod izvira tista mikavnost, ki jo imajo za vas. S tem, da ste poslušali povesti sužnjev, ki so bil© samo pesnitve, ki jih je nekoč iznašel nekdo drugi, ste vi sami tudi obenem pesnili. Niste ostali pri predmetih vaše okolice, pri svojih navadnih mislih, ne, vse ste obenem doživljali, vi sami ste bili, M so mu je pripetila ta ali ona čudovitost, tako zelo vas je zanimal mož, o katerem sa vam je pripovedovalo. Tako se je dvigal vaš duh ob niti tak© "povesti nad sedanjost, ki se vam ni zdela tako lepa, tako privlačna; tako se jo gibal vaš duh v tujih, višjih prostorih prostejo in bolj neovirano, pravljica vam je postala resničnost, ali če hočete rajši, resničnost vam jo postala pravljica, ker je vaše dejanje in nehanje živelo v pravljici.« »Popolnoma vas ne razumem,« jo odvrnil mladi trgovec, »a imate prav, ko ste rekli, da smo mi v pravljici živeli ali pravljica v nas. O, prav dobro se še spominjam na oni lepi časi Kadar smo imeli dovolj prostega časa, smo sanjali z odprtimi očmi; predstavljali smo si, da smo vrženi na puste, negostoljub-n« otoke; posvetovali smo so, kaj bi počeli, da bi si življenje ohranili in Cesto smo si v gostem vrbju zgradili koče, malovredni sadeži so nam bili skromen obed, čeprav bi bili imeli lahko sto korakov odtod doma najboljše jedi; bili so celo časi, ko smo čakali, da so nam prikaže dobrotna vila ali čudovit pritlikavec, ki bi k nam stopila in rekla: .Zemlja 3« takoj odpre, kar izvolite stopiti doli v mojo palačo iz gorskega kristala in naj vam bo všeč, kar vam postavijo na mizo moji služabniki, ..morske mačke'«. Mladi ljudje so se smejali, vendar so svojemu prijatelju pritrdili, da je resnico govoril. »Se zdaj,« jo nadaljeval drugi, »še zdaj se me polašča sem ter tja ta čar; ne bi se na primer malo jezil spričo neumne bajke, če bi moj brat planil skozi vrata k meni in dejal: ,Ali že vež, kakšna nesreča je zadela našega soseda, debelega peka? Spri se je z nekim čarovni-kom in ta ga je, da bi se nad njim maščeval, spremenil v medveda, in zdaj leži v svoji sobi in grozovito tuli'; jezil bi se in ga ozmerjal za lažnivca. Toda kako drugače bi se glasilo, če bi se pripovedovalo, da jo debeli sosed odšel na dolgo pot v daljno, neznano deželo, da je tam padel nekemu čarovniku v roke, ki ga je spremenil v medveda Vživel bi se polagoma v zgodbo, bi z debelim sosedom potoval, doživel čudovite reči in me ne bi posebno presenetilo, če bi bil potisnjen v živalsko kožo in bi moral po vseh štirih hoditi.« PO DOMOVINI Nova postala na Otočah .Na gorenjski progi je med Kranjem iu Jesenicami prav gotovo na Otočah največ potniškega prometa. Največji dotok tujcev prihaja na Br< •zje. Brezje so priljubljene ne le kot največja slovenska Marijina božja pot, temveč tudi rudi njihove izredno lepe naiavne lege in prirodne lepote. Postajališče na Oločah je zlasti v nedeljah in praznikih ves dan v napornem prometu. Ves promet opravlja navadno ena sama oseba. Vsako leto se slišijo številne pritožbe romarjev in izletnikov, da postajališče na Oločah nikakor ni primerno za tolikšen tujski promet Ko se je gradila gorenjska železnica, ni nihče mislil, da se bo v tem kraju tako razvil potniški promet. Na Otočah do 1. 1914 tu ni bilo ni kakega postajališkega jioslopja. Nasproti gostilne Markelj je stala majhna lesena lopu, da se je ob slabem vremenu moglo vanjo zateči 10—15 potnikov. Železniške karte so se delile kar skozi okno čuvajnice. Vojna uprava je med vojno postajališč« razširila v dvotirno in napravila novo po-slajališko poslopje kakih B00 m višje proti Radovljici. Vendar danes to poslopje ne odgovarja tujskemu prometu. Pa tudi prostor, kjer stoji sedanje postajališče, ni prav nič prikladen za potnike. 1'rav tako so tudi večkrat popotniki izrazili željo, da bi se postajališče Otoče preimenovalo v Otoče-Brczje. Večkrat so že prosili, naj se postajališče premesti na prvotno ugodnejše mesto. Prejšnja leta nismo mogli ničesar doseči. '.liano pa je. da železniška uprava sama ne gradi novih kolodvorskih zgradb, marveč jih že zgrajene sprejme v oskrbo. Ce je torej potrebno nit kaki postaji novo kolodvorsko poslopje, ga mo rajo postaviti interesentje sami. Ta naloga čaka sedaj tudi interesente otoške postaje. Ali kdo naj to breme prevzame? Postajališče na Otočah su nahaja na križišču štirih občin: Ovsiše, Kropa, Kamna gorica in Mošnje. Na pobudo nekaterih interesentov in prijateljev tujskega prometa na Gorenjskem jo to nalogo prevzelo Tujskoprometno društvo na Brezjah. Društvo samo nima sredstev, da bi premestilo in na novo zgradilo postajo na Otočah, ki bi so s tem tudi preimenovala v Otoče-Brezje, nadelo si je le nalogo, da vso stvar organizira. Za to zadevo se je predvsem toplo zavzel g. banski svetnik in domačin Jernej Hafner, župnik v Slarem trgu pri Ložu. Tehnični oddelek pri železniški direkciji v Ljubljani nam gre zelo na roko. Izdal je že vsa tozadevna dovoljenja, preskrbel nam gradbene načrte in izdelal proračun. Novo poslopje bo stalo na prvotnem mestu, nasproti gostilne Markelj. V načrtu je enonadstrop-na zgradba. Na levo bo še prizidana 20 m dolga veranda za 500 oseb, kjer se bodo lahko romarji iu izletniki okrepčali 7. jedili, ki so jili prinesli s seboj. Postajališče bo tudi opremljeno z elekrič-110 razsvetljavo, pitno vodo in stranišči. Ves prostor okrog poslopja bo lepo izravnan, okrašen z nasadi, prirejen tako, da bo dostojno služil velikemu potniškemu prometu, dočim smo dosedaj morali hoditi s ceste na postajo po neurejeni poljski poli. Skupni stroški za vsa dela so predvideni na približno 300.000 dinarjev. Nekatera dela bodo seveda opravili interesenti z Otoč, Ljubila in Brezij s kulukoin. Dosedaj so liavozlli že pesek, les, ki so ga v ta uatnen nekateri darovali. V kratkem bomo pričeli voziti opeko in cement; le denarja še ni, da bi mogli sproti kriti stroške. Tujskoprometno društvo na Brezjah so je že obrnilo s prošnjami na vso strani, naj naše delo z izdatnimi denarnimi sredstvi podpro. Ce bodo vsi ti vpoštevali naš« skupne težnja, bo že to jesen stavb« vsaj v surovem stanju dograjena in izročena prometu. Iz faznih krajev ~ Črni vrh nad Polhovim Jradccra. V petek smo pokopali gospodarja Matijo Lomčvca s Črnega vrha. Bi! je odločen naš mož, ki si je s svojim trudom ustanovil lep dom. S tbalstvom iu zidarstvom te jo Seznanil že v svoji mladosti. Skrben in varčen je učil tako tudi svoje otroke. Naročnik »Domoljuba« j« bil več kot 20 let in ga j« bral rad še v avoji bolezni. Po smrti svoje soproge jt podvojil svoje moči in tako lepo odgojil otrok«, ki jih je žalujoče zapustil. £na hči jo poročent, dve sta doma in ena v službi. Vse preveva pravi krščanski duh in mišljenje. Pač lep spomenik it očeta, kateremu so bili otroci tako vdani in poslušni. Naj bo sedaj za vsa svoja dobra dela plačan- pri Vsemogočnem! Zalog pri Komendi. Diamantno poroko sta praznovala v nedeljo, dne 30. januarja Janez ta Jera Bregnr, roj. Kač iz Zaloga prt Komendi. fceprav nosita vsak fio 80 križev iia ramah, sla oba še mladeniško zdrava in čila tako, d« kar sama gospodarita na svojem obširnem posestvu, Zakoncema, ki ju vsi poznajo po zglednem in vernem življenju, želi uredništvo in prijatelji prav ii srca, da ju srečamo še pri železni poroki. Horjul. Po enoletnem bolehanju je umrla Frančiška Zdešar, roj. Lončar, iz ugledne in znane Lončarjeve rodbine v Horjulu. Zapušča možu in devet nepreskrbljenih otrok v sin-osti od t—15 let, na rojstnem domu pa mater, brata in dve se-siri. Pokojna se je v dekliških elib marljivo tidejstvovalft kot cerkvena pevkn in kal članic« Prosvetnega društva, kjer je sodelovala ludi na društvenem odru. Težko prizadetima družinami nnše iskreno sožalje. Tebi pa, draga slovenski mati, bodi mila sodba pred vetrnim sodnikom, ki si tako iftkre.io vanj verovala in upala. Št. Ožball, Naša žujMiija je ena najmanjših * škofiji. Našo časopisje jo močno razširjeno med itipljani. V far! je 56 družin. Iti dobivajo 27 I'o- »In vendar,« je rlejal starec, >je že neka prav zabavna vrsta pripovedovanja, kjer ni ne vil ne čarovnikov ne kristalnega gradu no genijev, ki dona-šajo čudovite Jedi, ne ptiča rolia no čarobnega konja: noka druga vrsta kakor ta, ki se navadno pravljica imenuje.« * »Kako to mislite? Izrazite se razločueje, kaj menite. Neka druga vrsta kakor pravljica?« so dejali mladeniči. »Mislim, da jo treba razlikovati med pravljico in povestmi, ki se v navadnem življenju imenujejo zgodbe. Ce vam rečem, da vam bom pripovedoval pravljico, boste žo vnaprej pripravljeni na dogodek, ki se odcepi od navadnega toka življenja in se giblje na ozemlju, ki ni več popolnoma zemeljskega značaja. Ali da se jasneje izrazim, pri pravljici se lahko zaneseto na to, da se bodo pojavila drugačna bitja kakor zgolj umrljivi ljudje; v usodo osebe, o kateri pripoveduje pravljica, posegajo tuje sile, kakor vilo in čarovniki, geniji in knezi duliov; vsa povest za-dobiva nenavadno, čudovito obliko in je z njo približno tako kakor s tkaninami naših preprog ali mnogimi slikarijami naših najboljših mojstrov, ki jih Franki imenujejo arabesko. Pravemu muslimanu je prepovedano, da bi človeka, stvar Alahovo, sopot ustvarjali z barvami in slikarijami, ker bi grešil; zato "se vidijo na onih tkaninah čudovito zapletena drevesa in vejice a človeškimi glavami, ljudi, ki se skončavajo v ribo ali grm, skratka, podobei, ki spo-minjajo na vsakdauje življenje in so vendar nenavadne; saj me razumele?« »Mislim, da sem uganil vaše mnenje,« je dejal pifar, »toda nadaljujte.« »Take vrste je torej pravljica, bajna, nenavadno r presenetljiva; ker je navadnemu življenju tuja, se preloži pogosto v tuje dežele ali daljne davno preteklo čase. Vsaka dežela, vsako ljudstvo ima take pravljice, Turki in Per/.ijani, Kitajci in Mongoici; celo v fran-kovski deželi jih je mnogo, vsaj pripovedoval mi je o tem nekoč učen giaur; vendar niso tako lepe kot naše, kajti namesto lepih vil, ki prebivajo v krasnih palačah, imajo ženske, ki znajo čarati — imenujejo jih čarovnice — zavratno grdo ljudstvo, ki prebiva v zanikarnih kočah in namesto, da bi se peljale skozi čisti zrak v vozu iz školjk, ki bi ga vlekli krilati levi, jahajo na metli skozi mtglo. Imajo tudi gnome in zemeljske duhove, to so majhni, grbasti možički, ki na različne načine ljudi strašijo. To so torej pravljice; popolnoma dmgače pa je s povestmi, ki se vobčo zgodbe imenujejo. Te ostajajo redoma na zemlji, se više v navadnem življenju in čudovito pri njih je večinoma le, kako se zapletajo doživljaji kakega človeka, ki ne po čaru, zakletvi ali delovanju vil kakor v pravljici, ampak iz svoje lastno moči ali po posebnem naključju okoliščin obogati ali obuboža, doseže srečo ali ga zadene nesreča.« »Resnično!« odvrne edon mladih ljudi. »Take čiste zgodbe se nahajajo tudi v prekrasnih povestih Šeherezade, ki se imenujejo ,Tisočinena noč'. Večiua doživljajev kralja Haruna Al Rašida in njegovega vezirja so te vrste. Preoblečena gresta ven in vidita ta ali oni prav poseben dogodek, ki se kesneje popolnoma naravno razreši.« »In vendar boste morali pri/.nati,i nadaljnjo starec, »da niso one zgodbe najslabši del ,Tisočinene noči'. In vendar, kako različne so v svojih vzrokih, v svojem poteku, v vsem svojem bistvu od pravljic o princu Biribinkerju aH treh dervigih z euim očesom ali o zgodovinski razvoj Anglije pa ni samo v tem. da je starcev vedno vet v primeri i mladino. Že v jjrihodnjih 50 letih se bo število žetisik, ki s« stare več kot 65 let, izdvojilo. Zaradi tega 1» razmerje za mladino veo-no slabše. Pribodnjost bo seveda jiokazala, če se bodo vse te znanstvene ugotovitve re3 tudi uresničile. Srečo je imel Nelii budimpef,lanski natakar, po imenu Lajo» LutkacS, je imel pred krat1 kim izredno srečo. Lukacs je vršil, svoj« delo v neki Kavarni, v M" teri se shajajo sami umetniki, časnikarji in pisatelji. Mož jc bii vide! le)«* dni, kajii preti leti je » diral umetnostno zgo<»j vino in jezike, a je postu žrtev gosjjodnrske kri» Nekega dne je priSel v kavarno gosjjod, ki mu n namignil brez besede, m mu da neki inozemsui usj Lukacs jc meni!, ds m® ne zna madžarski in »r nagovoril najprvo m jan&ki, potem fr»n«*£ nemški io angieški. «w» je presenetila čista « va izgovorjava,. j*»a" ga je k svoji mizi m • spustil ž njim v por'* med katerim mu. Ir.ll kaos razodel svoje ' NI VE Al iCOiMEj Bioljubov, 8 Slovence, več Izvodov Bogoljuba, Glasnik« Cvetja, Kraljestva božjega itd. Nasprotnega časopisja je le par izvodov. Marsikateri bi se rad naročil, a gospodarska kriza ne dopušča. Ni zaslužka, ker je lesna trgovina tako slaba. Tu je le takrat denar, ako gre dobro les ln drva na prodaj. — V decembru scio ustanovili Marijino družbo za žene. Razvita je Katoliška akcija za vse itanove. V inajniku bomo obhajali misijon, na katerega se verniki že pripravljajo. Mavčiče. V nedeljo po svečnlci je preteklo 150 let, odkar so se Mavčiče ločile od šmartin&ke in smleške tare in postale samostojna duhovnija. Zaključili smo to slovesnost z misijcmom, ki sta ga imela dva gospoda lazarista. Kljub slabim potom K se ljudje pridno udeleževali govorov — sosedni Mošani so kar brv napravili čez Savo. Kar ni mogio narediti ne mavško in ne emleško županstvo — to je napravil misijon. Od leta 1787 do 1937 j« bilo v Mavčičah rojenih 4333 otrok, 2205 dečkov in 2119 deklic, 9 mrtvorojenih. Umrlo jih je 3617, 1797 moških in 1820 žnesk. Poročenih je bilo 799 parov. Službovalo je tu 13 duhovnikov, štirje so pokopani v Mavčičah. javorje nad Škot jo Loko. Naj se čuje enkrat glas tudi z naših hribov. Oospodar&ko stisko, ki je objela ves svet, gotovo tukaj gori bolj občutimo, kot v ravnini. Saj sta dva glavna ln edina vira dohodkov — les in živina — odpovedala. Denarja silno primanjkuje in marsikje je pomanjkanje občutno. — Imeli bomo misijon. Potreben je, aaj ga že 18 let ni bilo. Bos daj, da bi bilo kaj uspeha, saj se tudi v naših hribih pozna povojni ia, 6 svojo navlako. Vrnimo Be k navadam naših prednikov, ki so bile zdrave in brez umetničenja. Saj je pokojni Tavčar ravno v našem pogorju ista! modelov za junake svojih pesti. Skrbimo, da bo Marija tudi z nami zadovoljna, ki tako mogočno kraljuje na Gori nad loškim pogorjem. Tuajiee. V nedeljo 24 januarja je bil ustanovni občni zbor Sadjarske podružnice, katerega se je udeležilo nad 40 fantov in mož, kateri se zanimajo za napredek sadjarstva. Predavatelj nam je pojasni! koristi umnega sadjarstva. V podružnico 6e je vpisalo 15 članov in so izvolili za predsednika agil-nega Zabavnik Franca, kateri je največ pripomogel K ustanovitvi sadjarske podružnice. Ce pomislimo, da je v kraju samem nad 400(1 sadnih dreves, katera so potrebna umnega oskrbovanja, potem je bila ustanovitev sadjarske podružnice gotovo potrebna. Podružnica je takoj naročila od banovine PROTI HRfiPflVI KOŽI Jugoslav. P. Beleredorf K 0o„ d, «. o. J., Maribor lih vojne občinski odbornik ter vseskozi katoliški mož. Posebno se je odlikoval po svoji miroljubnosti. Njemu je bil prepir ali tožarjenje neznana stvar. Sovaščani, imejte ga za zgledi Njemu pa večni mir. — Veliko govore o elektriki. Žal se je bati, da se stvar izjalovi. Zato vam kličem: združite se iu vzemite elektriko. Ce imate sedaj malo več stroškov, boste imeli pa potem pooeni in do-bro razsvetljavo. Kakor se ne kesate, če »te prispevali za cesto, za šolo in za gasilski dom, tako se tiidi ne boste, če vzamete elektriko. Vsak začetek je težak, a z združenimi močmi se premagajo vse ovire. Raka pri Krškem. Zdaj boste pa videli spakal Kotle za žganjekuho bodo zapečatili! Najbrž« še ta teden I Ce pa ta teden ne, drugega pa čisto »zagvišno«! Take govprice se v zadnjem času pogosto širijo med ljudmi od gotove strani. Zakaj — je lahko umetil Prav bi bilo, ko bi Ja kak tak junak enkrat izkupii. — Vkljub temu, da je bil kratek predpust, ju bilo vendarle poročenih osem parov, — Letošnji postni čas pa bo za nas še toliko pomembnejši, ker bomo imeli na Raki od 14. do 21. marca misijon. Naj bi misijonski zvon v onih dneh privabil v naročje cerkve tudi tiste, ki jih je morda čas njej odtujil. Kot se bo takrat v naravi porajala pomlad, naj zavejo verska pomlad tudi v srcu slehernega tnrana. 215 jabolčnih in hruševih drevesc, katere so vzeti podružnični člani. Vendar je to šele začetek. Člani kažejo obilo zanimanja za povzdigo sadjereje, iu ima vsled te^a podružnični odbor v načrtu, da priredi praktični tečaj za škropljenje. Sadjereja v Tu-njicah je že stara ter hoče sadjarska podružnica započeto delo samo nadaljevati. Prevladuje mnenje, da bo Ontario nadomestil našo nekdaj toliko priljubljeno in priznano kanadko. Kako nam bodo rožce cvetele, sporočimo drugikrat. Podgorje pri Kamniku. Krajevna kmečka zveza ie priredila večdnevni kmetijsko strokovni tečaj. "Tečaja sc je udeleževalo okrog 35 mož in fan-tov, kar je za našo vas zelo lepo število. Tudi žene in dekleta so bile na tečaju prav dobro zastopane. Da imajo tudi naše gospodinje smisel za skupno delo, se vidi iz tega, da so ob koncu tečaja naročile čez 800 valiluih jajc štajerske kokoši, katera bo preskrbela banovina. Tako bomo lahko v par letih uvedli pso celi vasi najboljšo štajersko kokoš. Vsem, kateri so k tečaju pripomogli, prav posebno pa še predavateljem, se odbor najlepše zahvaljuje. Odbor tudi podpira in vodi delo za postavitev spomenika padlim vojakom v svetovni vojni, za kar je že nabranega nad 2000 Din. Vsem darovalcem se najlepše zahvaljujemo. Globodo!. Umrl je dolgoletni naročnik »Domoljuba« Smrke Janez, Tončetov oče. Bil je dober oče svojim otrokom, skrben goepodar, v težkih ča- Vlažno hladno... in ležave. Kmalu potem se je gost poslovil, a je obljubil, da bo Luka« še •lišal o njem. In res, nekoliko dni pozneje ie natakar preje! Pismo, ki mu je sporočajo, da je imenovan za profesorja jezikov na neki madžarski gimnaziji. Pis~ roo pa je nosilo podpis madžarskega . prosvetnega ministra Homana, tistega jl^ta. s katerim se jc bil 1-uliacs v kavarni razgo-Mrjal o sivoji usodi. Spet novi žarki. V bu-"ropeštanskem hotelu 'Centrale je minule dni Preiivajai ogrski iznajdd-'"1J Pribil žarke, kakrš-B|h svet doslej še ni po-D,nl- Na razsvetljen oder w postavi,'i stol in nanj ««en kip. Stol je bil po-n "i? i)repariran, kip pa "e' Ko ja začel aparat de-eo postajali kipo-" "brisi vedno bledejM Končno je .postal nevi-stol jia Je ostal vinu." -,Cim 6e ie aparat ' 80 J* k'P spet po-W Pred očnfi gledal-2 Med slednjimi so se-> ',UIJ1 Učeni profesorji, mJLl0«16 0(il0Cn° tajili takih žarkov. H JE*™ le iznajditelj pu-S« "vojo roko otee- Cln", Ž?r!(i- Boka L« J"«« Izginila Izpred oil Sof ko bi je sPloh ne Imel. ribiču, ki potegne iz morja zaboj, zapečaten s Salomonovim pečatom. A navsezadnje je vendar le en te-meljnji vzrok, ki daje obemo njun posebni čar, to namreč, da doživljamo obenem z njimi nekaj posebnega, nenavadnega. To nenavadno obstoji pri pravljici v tem, da poseže v navadno človeško življenje kak bajen čar, pri zgodbah pa s© dogaja vse po naravnih zakonih, toda na presenetljiv, nenavaden način.« »Čudno!« vzklikne pisčlr. »Cuduo, da je potem ta naravni potek stvari za nas prav tako privlačen, kakor nadnaravni v pravljici. Kaj j© neki temu vzrok?« »Vzrok temu leži v tem, kako se slika posamezen človek,« odgovori starec. »V pravljici se čudovite stvari tako zjelo kopičijo, človek dela tako malo več lz lastnega nagiba, da je posamezne postave in njih značaj mogoče le površno očrtati. Drugače je to pri navadni povesti, kjer je način, kako vsakdo svojemu značaju primemo govori in ravna, tisto, kar je za nas poglavitno in nas privlači.« »Zares prav imatel« odvrne mladi trgovec. »Nikoli si nisem časa vzel, da bi to temeljito premislil, vse sem le kar tako gledal, ko je šlo mimo mene, enega 3em se veselil, pri drugem se dolgočasil, ne da bi bil prav vedel, zakaj. A vi ste nam s tem dali ključ, ki nam odpre skrivnost, poskusni kamen, s katerim moremo stvar preskusiti in pravilno soditi.« »Le delajte vedno tako,« odgovori starec. »In užitek si boste še povečali, če se boste naučili razmišljati o tem, kar sto slišali. Toda glej, tam s© Je dvignil zopet drug suženj, da bo pripovedoval.« Tako je bilo. In suženj je pričel: Mladi Anglei. Gospod, jaz sem Nemec po rodu in sem premalo čana bival v vaših deželah, da bi vam mogel pripovedovati porzijBko pravljico ali zabavno zgodbo o sultanih in vezirjih. Zato mi že morate dovoliti, da vam pripovedujem kaj iz svoje domovh.e, kar vas bo morda tudi nekoliko zabavalo. Naše zgodbe, žal, niso vedno tako imenitne kakor vaše, to se pravi, v njih ne nastopajo sultani, ali po naše kralji, ne vezirji in paše, ki so jim pri nas pravi pravosodni in finančni minister tudi tajni svetniki in podobno, ampak živijo, če ne govore o vojakih, navadno popolnoma preprosto meščansko življenje. V južnem delu Nemčije leži mestece Zelena Loka, kjer sem bil rojen in odgojen. Je to mestece, kakor so ponavadi vsa. V sredi majhen trg z vodnjakom, ob strani majhna stara mestna hiša, okoli trga hiše mestnega sodnika in najodličnejših trgovcev in ob nekaj ozkih cestah stanujejo ostali ljudje. Vse ae pozna med seboj, vsakdo ve, kako se tu in tam godi, in če ima župnik in župan ali zdravnik eno jed več na mizi, ve to pri kosilu tjs> vse mesto. Popoldne zahajajo potem žene druga k drugi na obisk, kakor se pravi, pa se pogovarjajo pri močni kavi in sladkem kolaču o toni velikem dogodku in konec je, da je župnik nu; brž stavil v loterijo in neznansko mnogo zadel, da si župan da »mazati«, ali da je doktor dobil od lekarnarja nekaj zlatnikov, da zapiše prav drage recepte. Lahko si mislite, gospod, kako neprijetno je moralo biti za tako dobro urejeno mesto, kakor je bila Zelena Loka, ko je dospel tja mož, o katerem ni nihče vedel, odkod je prišel, kaj hoče, od česa živi. Zupan je sicer videl njegovo izkaznico, papir, ki ga mera pri nas vsakdo imeti. IZ ZIVUENJA KMEČKIH ZVEZ Kmetje, skupaj d f zimo l Dat 2. februarja je bil v Amhruau v Suhi Srajini ustanovni občni zbor Kmečke zveze, ki j« bil Se dosti dobro obiskan, vendar bi uioral biti spričo važnosti Se vse boli. So čudai naši ljudje. Vsak zase kar tekmujejo, kdo bo aolj jamral čez slabe čase, čez davke in drugo. Ko pa pride prilika, da bi javno povedali svoje težave in zahteve, se pa kar skrijejo domov, in naprej zabavljajo in kritizirajo vse vprek. Toliko ugledov in navodil, kaj naj kmetje napravimo, imamo, f>a nekateri žal, da jih je veliko preveč, tega ne vidijo in nt slišijo. Pred nedavnim časom smo n. pr. zvedeli, da imajo mlinarji nabito na vratih, koliko smejo vzeti merice za mletje žita. Zadnje čase so dobili _ kovači od svojih organizacij cele i>ole navodil, koliko naj računajo za vsakovrstna kovaška dela, od najmanjše stvarce do največjega dela. In še uebroj podobnih zgledov imamo, ki vsi kažejo, da so vsi stanovi organizirani. V Ljubljani, pravijo, so celo berači i« piostopači že organizirani, ker vedo, da jim na ta i.ačin gre posel bolje od rok. Le kmet, ta se ne more, da noče se, kot bi hotel biti od vseh tlačen in teptan. Mi nismo prav nič nevoščljivi mlinarjem in kovačem, če se bore za zboljšanje svojega položaja. Prav je, da si poiiiagaiol Ampak: nam bi moralo biti to pobuda, da se tudi kmetje enkrat zganemo in se organiziramo v naši Kmečki zvezi. Da bo tudi naša Kmečka zveza lahko enkrat dala tarife, po kakšni ceni se bo prodajalo mleko, krompir, jajca, živina, prašiči in drago... Z eno besedo: Da bo Kmečka zveza določila veljavne in pravične cene za vse naše pridelke. In da bomo tudi toliko zavedni, da borno držali disciplino, zavedajoč s«, da smo vsi za enega, eden za vse! Kadar bo med kmečki star. prodrlo to mišljenje, takrat nam bodo zasijali lepši dnevi. Kadar bo kmet prodajal svoje pridelke jx> pravični ceni, ki jo bo določila Kmečka zveza, takrat bo tudi lahko plača! tarifno ceno kovaču in dal dobro merico mlinarju; lahko bo tudi plačal drugim obrtnikom njihovo delo, bo pa tudi lahko šel v trgovino in si kupil, kar potrebuje Dokler bodo pa samo drugi odločevali cene, tako tigovec v trgovini za vse kan- kmet rabi in mesar za vse kar ima kmet za prodati, tabo dolgo bo šel kmet še nazdol. Dvanajsta ura bije, je rekel govornik na našem občnem zboru. Kmetje otresite se svoje malomarnosti pa vstopite v Kmečko zvezo vsi do zadn ega. Vsak kmet, ki ee ne organizira, je škodljivec kmečkega stanu. Ne govorite vedno: bodo že drugi brez mene naredili. Vsak kateri omalovažuje naša stanovska zborovanja, pljuje v lastno skledo. Potem pa taki najraje pravijo: saj nič ni, in nič ne bo. Seveda ne bo. dokler jih bo polovica ali še več stalo ob strani, pripravljenih, da skočijo drugim v hrbti, £e ne z drugim pa z norčevanjem in zasmehovanjem. Za tako resno stvar bi se morali vsi zavzeti. To ne velja samo za kmete v naši kotlini. To velja za vse kmete brez izjeme. Sedaj, ko je krog »Domoljubovih* naročnikov narastel na tisoče in tisoče, je prav potrebno, da povzdignemo v tem listu kmetje svoj glas in govorimo odkrito. Proč vsaika sebičnost, pa tudi tista nezaslišana nezavednost m malomarnost, pa tisto ča&anje, da bodo drugi naredili. Mi sami kmetje, si bomo zboljšali svoj položaj, drugi ga nam ne bodo. To naj si vsak dobro vtisne v sjiomin Na naSem zborovanju smo sprejeli in odobrili sledeče predloge: Ktnečka zveza se mora razširiti do zadnje vasi in slehernega kmeta. Kmečka zveza se mora pripraviti na to, da bo ona določevala cene kmečkim pridelkom i* živini. Ona naj bi tudi dajala navodila za načrtno gospodarstvo, da bi kmetje prodajali tisto, kar bi Silo boljše, da ee dosežejo višje cene. Od '^mečke zveze določenih cen naj bi se v vsakem kraju Kmečki zvezi plačeval gotov odstotek v fond Kmečke zveze, ki bi bi! določen za to, Kmetj@! stanovska. organixaciia i« I da v sili pomagamo članom, da vzdržimo višin« določenih cen, kadar bi prišel kateri v položaj, da bi bil prisiljen prodati pod iloločeno ceno. Kmečka zveza naj postane meso in kri! Naj stopi v življenje, da ne bo samo na papirju kakor toliko naših društev. Ti predlogi so biti z odobravanjem sprejeti m izročeni KmeSki zvezi v izvršitev. Ce se bodo ti Kredlogi izvršili, potem bo Kmečka zveza z ara mečka zveza ki bo rešila kmečko vprašanje. Na vas pa, dragi tovariši kmetje, je vse ležeče. Ne stojte Ob strani, ne glejte z nezaupanjem n« tiste, ki vas dramijo in dobro žeie. Kajti še enkrat povdarjam, kar sem že večkrat: Samo če bomo edini bomo dosegli, — Ivan Šinkovec, kmet. Naš p&kret ni osamljen Ko je bila leta 1929 razjjuščena takratna Krneč-ka zveza, se nismo zavedali dosti živo, koliko je bilo s tem vzeto našemu kmetu. Kriza, ki ie ravno ta čas nastopila svojo uničujočo in strašno pot, je zajela vse gospodarsko življenje in ga začela pritiskati navzdol. Nikomur ni prizanesla, vzgnez-dila se je tudi na deželo — na kmete m tudi tu storila sv-oje delo. Vendar to je bil samo eden uda-rec — morda ne najhujši, katerega bi kmečko gospodarstvo še nekoliko preneslo, če bi imeio opo. re v razumevanju onih, ki urejujejo gospodarsko fjolitiko. Tega bi bilo, organizacije kmetov pa tudi ne več, ki bi mogla opozoriti na bližajočo se katastrofo. Dan za dnem je hiral naš kmet, ker prvič ni mogel svojih pridelkov prodati za primemo ceno, na dragi strani pa so bile dajatve vedno večje. 2e preje nekoliko zadolžen je sedaj zleze! globoko v dolgove, ne vedoč, kako se bo iz hjih izkopal, Svojega zastopstva ni imel, da bi mogel javno povedati svoje težave, mirno je ždel v svojem trp-Ijenju in čakal, kaj bo prišlo. Zgubil jc veselje do dela in le iskal zaposlitve drugod, da bi mogel pre-hraniti sebe in svojo družino. Ta« je bil položaj našega kmeta h tudi danes še ni veliko boljši. Pa so se zgenili zastopniki kmečkega ljudstva in dejali, da je treba napraviti temu konec, da je treba začeti delati za izboljšanje. Ustanovili so Kmečko zvezo, stanovsko onganizacijo kmetov, ki naj bi v imenu vseh povedala, da je treba kmečkemu stanu fiomagati, da se ga ne sme postiti v tem položaju več. Zavede! se je naš kmtf važnosti in potrebe te organizacije zato pa se je je okleni; in potem aje nastopil pot. ki mu bo prinesla sčasoma vsaj delno izboljšanje. Potom nje L. Gaughofer: . u Martini klošier Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž PozniS Edelrota s«! je sklanjala nad svoje delo; iz tankih konopljinih vlaken je pletla ddico; v svoji marljivi vnemi ni opazila mladega človeka, ki je pravkar stopil izmed gozdnega drevja; bil je svobodnih, zakaj črni, lesketajoči se lasje niso bili ostriženi in so mu segali do ramen; in bil je bržda kmečki sin, ker je nosi! sivi brezrokavnik iz kocastega lodnn, usnjeni pas z nožem in hrgasto žlico v lesenem tulcu, hlače- dokolsnke in težke, močne nakovane cokle, Šopek planinskega Sipka je krasil njegovo z belo jagnječevino obrobljeno kapo in debel snopec divjih rož je bil privezan zgoraj na ročaj njegove kljukače.* Nepočakano se je žuril mladec čez prod — mehka mivka je duSila njegove korake — in ko je prišel do ograje, se je potuhnil in urno snol šipek s kljukače. Nato se je hitro vzpei in ga zagnal' z obema rokama kvišku, f J? !ŠOpek razletel in se kakor cvetnata prha usul pred bdeirotmo glavico. Prestrašeno je skočila s klopce m zmedeno gledala okoli sobe. Toda fant ni mogel zadržati smeha. Edelrota je prisluhnila in stegnila vrat čez plot. 8 »fiudlib! Ti! Sem si kar mislila!« Fant se je med smehom pognal, se prijel za rob ograje in hop! je sedel na razgledišču ter zabingljal z nogami čez plot. Tedaj se je zasmejalo tudi dekle. >Ti 'Gorska palica s železno kljuko pr: -rhu |5" si pa uren! Dobro, da nisi volk... zate bi ograja še vedno ne bila dovolj visoka.« V odgovor se je zopet samo zasmejal. Zareče so počivale njegove oči na dekletovem obrazu in sledile slehernemu gibu njenih rok, ki so pobirale raztreseno cvetje. Ko je ležalo vse pred njo na mizi, je stekla Edelrota k hrastom, izpulila tamkaj nekaj dolgih bilk in začela z njimi povijati rože. >Kajne, lepe so!« je spregovoril Rudlib, in ko je Edelrota prikimala, je stegnil roke proti njej. »Ali se mi ne boš nič zahvalila nanje?« »Bom, bom!« In mu je segla v roke. »Bog plačaj!« Trdno je držal in stiskal, dokler ni rekla: »Izpusti, saj moram plesti!« Oprostila si je roko in seg!a po šipku. »Kako neki mora kaj tako lepega rasti Iz črne zemlje!« »Meniš zaradi barve? Veš, šipek je pač rožica krvi.« Vprašujoče ga je pogledala. »Kožica krvi?< »Da. Ali pa celo ne veš, odkod prihajajo divje rože?« »Rastejo pač.« »Zdaj sweda, ko rodi vsaka aopet seme. Toda nekdaj, takrat je bil čas, ko ni cvetela še prav nobena rožica. In v tistih časih je živelo mlado dekle, siromašna vdova je bila njegova mati, in dekle j© bilo tako dobro ko golobček in lepo na pogled kakor... sam ne vem kako!« Rublib ni našel primere, čeprav so mu oči visele na Edelrotinem obrazu. »Kako ji je bilo pa ime, dekletu?« »Tudi tega ne vem. A mislim da Rožica, ker imajo po njej cvetlico tu svoje ime. Da, in ko je imelo dekle osemnajst let, bi moralo vzeti fanta, ki ga je imelo rado in fant dekleta tudi, zvesto in trdno. In na svetu še ni bilo sreče, tako velike, kot je bila sreča teh dveh RAZNO Kako se zdravijo divjaki Na nižji stopnji na o-brazbe stoječa ljudstvi vežejo svoje medicinsko znanje sicer v neločljive enoto z vražami, vendar pa naletimo med njinu včasih tudi na pravo zdravljenje, kakor ga poznamo v Evropi. Vedi na Cejlonu, morda zadnji zastopniki pr»-historičnega človeštva. pr. za zdravljenje nimajo "vračev, temveč že pravi zdrava Ste. Ti pripravljajo iz zeli, ki jim lastnosti edini poznajo, zdravili« izvlečke in čaje. Ncgrili a vroče Afrike uporabljajo posebne znojilne metod« m puščanje krvi zop« mrzlice in revmatizem, bolezni, ki so zaradi stalne vlage v njihovih pra-gozdih na dnevnem redu Pri Negrilih j« v ostale« vsak svoj zdravnik in kjef imajo posebne mediciiiar-je, so ti obenem t™1 zdravniki. Ti preganjal" belezen sicer na uspe^J način, ki ni neznan m" naprednim ljudem, a «*• nem uganjajo sevea« skrivnosten hokus-po««. ki izdaja, da smatrajo bolezen za hudobnega dum. ki ga sama medicina B« more pregnati. ie naš kmet opozoril vso javnost, da j« najštevilnejši stan v državi, da je nosilec vsega državre^a življenja in da ga je treba vsled tega Suvati in podpirati. Potom svoje stanovske organizacije bo Seval, da se državno gospodarska politika pre-okreue ra vodi tako, da bo imel korist kmet, zakaj v agrarni državi je na mestu samo zdrava agrarna politika. Predvsem bo treba kmetu odvzeti nekaj bremen, da bo mogel ziožuejše opravljati svoja tefta dela in da si bo mogel s celodnevnim naporom delom pridobiti toliko, da bodo mogli on in njegova družina živeti. Zato se je ustanovila Kmečka zveza i n to je tudi njen program, ki ga bo izpeljala, če bodo v njenih vrstah strnjeni vsi kmetje. V tem pokretu pa nismo osamljeni. Povsod so bile enake prilike in eBake težave, ponekod tudi še slabše. Skoro istočasno so se zavedli tega tudi Hrvatje. S 6voio »Gosjradarsko slo^o«, ki so jo ustanovili preteklo leto, zasledujejo iste cilje, kot mi: kmetu gospodarsko pomoči. Dosegli so ze precej in še bodo, če bo njih delo napredovalo v smi-ilu, kot so ga začeli. Predvsem pa je zadnji čas nastopilo velikansko kmečko gibanje v Srbiji. »Agrarna misao« je njihova organizacija, fxxf tem naslovom tudi izdajajo svoje glasilo. To je podobna organizacija kot naša Kinceka zveza, ima pa pretežno ideološki značaj 6 težnjo, da zainteresira ves narod in vso državno upravo na težak položaj kmeta in da se bori zato, d« splošna gospodarska politika zavzame drugo jrot, pot, ki bo koristila kmetu. V kratkem času je našla ta organizacija ogromen odziv, zakaj jioložaj tamošnjega krnela zares ne trpi nobenega odlašanja več. Ustanovitelj te organizacije je g. generalni ravnatelj Po5tne hranilnice dr. Mi-lorad Nedeljkovič, odličen finančni strokovnjak in liubitelj kmečkega ljudstva, zakaj on ni pozabil, da je tudi on srn kmečkih staršev. Prežet ljubezni do svojega kmečkega stani' je ?asledoval ves čas krvavo pot, ki jo je deta! ujegov krnet, dokler ni zbral okoli sebe ljudi in povedal na glas, da kmečkemu ljudstvu ni dobro, kakor so mislili nekateri, ampak da se nahaja v največji bedi. Ofiozoril je roditelje naroda, da je njihova politika napačna, ker se ne ozira na kmeta in njegoye potrebe, dasi predstavlja večino vsega naroda Tega odličnega borca za kmečke pravice smo imeli preteklo neiieljo v svoji sredi. Z veseljem je prišel med 6voje sobojevnike za iste cilje na sestanek ki ga je sklicala Kmečka zveza z željo, da se od blizu jvjgovorimo in poveirfo svoje težave. Na ta sestanek so bili jxtvabljeni gamo odborniki Kmečke zveze in bližnje župani, pa je vendar dvo- rana Rokodelskega doma bila popolnoma polna. Po pozdravnem govoru g. podoačelnika Sirci na Janeza m poročilu o sedanjem delu Kmečke zveze, njenem razmahu in ciljih f[. tnin. dr. Kulovca, je povzel besedo jj. generalni ravnatelj, ki j« v več kot esi uri trajajočem govoru, podal izčrpno sliko o stanju kmeta in o vzrokih, ki so kmeta dovedli do tega položaja. Obširno ao njegov govor prinesli že oaii dnevniki, tudi na dragem mestu v tem listu boste našli to, mi samo rečemo, da ie se bodo uresničile želje, katere je iznesel, bo vendar kmetu kmalu olajšano. Votšigeifshi šeissj Mladinske kmečke zveze Glavni odbor v Ljubljani j« ptitsSAl roditeljski tečaj Mladinske Kmečke zvez«. Na ta tečaj je bilo »prejetih 34 kmečkih fantov iz vseh krajev Slovenije, ki so pri devetdnevnem poslušanju predavanj dobili motno podlago, na kateri bodo mogli voditi del o v organizaciji Kmečke zv&ze. Tečaj se je priče! v soboto, 30, jan., s sveto našo, po kateri je načelnik Kmečke zveze Brodar Janez v otvoritvenem govora pojasnil pomen tečaja. Pri otvoritvi tečaja «o bili navzoči tudi drugi odborniki Kmečke zveze. Za njim je govori! kot prvi predavatelj župnik Finžgar, ki je z njemu lastno živahnostjo navdušit fante, razlagajoč jim važnost kmečkega stanu za ves narod in državo. Sledila so ostala predavanja, tako da jih je bilo vsak dan po 6 ur. Na tečaju je sodelovalo 17 predavateljev, med njimi zlasti organizator tečaja in Mladinske Kmečke zve?.® Puš Ludovik, ki je pokazal fantom praktično, v čem naj obstoji njihovo delo na vasi. Tečajniki so ves čas tečaja pazljivo sledili predavanjem in zapisovali v zato prirejene zvezke glavne misli, da bodo imeli tudi pozneje možnost iz njih črpati snov in navodila za delo. Poleg predavanj so fantje tudi tiMrsikaj videli. Tako so si ogledali klavnico mestne občine, ureditev Centralne vinarne, kar je zlasti zanimalo one, ki so doma v vinorodnih krajih. Jugoslovansko tiskamo, novo frančiškansko dvorane is :,v.i zej. G. Puš i« s fanti priredil tudi pevski veder, kjer sc j« £Opet pokazalo, da so res skoraj vsi kmečki fantje dobri pevci, g. Smersu pa je pokazal b skioptičstiral »fik&ani vsa grozodejstva, ki jih je povzročil boljševizem t Rusiji, Mehiki tis Španiji. Na predvečer zaključka tečaja i« bil v obed-nici Vajeniškega doma, kjer >e je tečaj vršil m kjer so imeli tečajniki v*o oskrbo, družabni ve-čer. Povabljeni so bili predavatelji, ki so »e tega večera tudi udeležili. Tečajniki ao pokazali, k »j so te na tečaju naučili in uprizorili »Gregorčičev večer«. Zapeli »o najprvo nekaj Gregorčičevih pesmi, nato sta dva tečajnik« deklamšrala njegovi pesmi, druga dva p* sta imela predavanje o Gregorčiču kot kmečkem sina in ljubitelju kmečke grude. Za zaključek je sledila zopet pasem, nakar J« predsedujoči zaključil večer s kratkim nagovorom na udeležence. Lepo trn fantje naredili ta večer, pokazali so, da ao sposobni umi voditi sestanke in na njih tudi aefeaj povedati. V nedeljo, 7. februarja, j« bil pismeni in ust« metu izpit. Iz snovi, ki se ie obravnavala na tečaju JO morali eapiiatf kiatko nalogo, kakor t»ostave in telesno vseskozi zdrav. Voda žene cksplorij-J" motorje. V Madridu 1« neki nemški inženjer ob sodelovanju svoje že-"e. Angležinje, izume! motor, ki žpne 7 e[ek_ m , "ar"Jen vodik. Ta motor m uporaben samo «» stoječe stroje, temveč mat vozila vseh vrst. fO»eben pomen Ima novf * 'aradi tega, ker »moj-oča pridobivanje vo-iS i? "« Udoben način tu-1" "»morske vode. Pora- * ®'j« je pri tem zelo »ajtna Osnovala se je fL^fK ki namerava Aoriščuu ta izum. Ko-Mftor je razvidno Iz po- k ne gre samo za nov Pri katerem na-^m^tuje vcKlik oziroma !>lin drugo goril- mladib ljudi. A takrat je živel tndi lovec, grajski, Spak mu je bilo ime, in se je zagledal v dekleta « »To je moral biti pravi! Grd, da nič. bolj!« >Da, Rotica, ros! Bil je res pravil Tako kakor...« Rudlib jo umolknil in se česc ramo počasi ozrl gor proti Vacemanovi hiši. »Ven in ven je bil dekletu za petami, toda or.a ni marala o njem nič slišati. Tedaj se je mati zbala, da bi dekle ne bilo vež varno in ga je poslala na planine. Toda Spak je imel dva psa. Išči je bil eden in Zgrabi drugi... in izsledila sta deklet«, in Spak je odšel na planino i njima. ICo ga je dekle videlo prihajati, je v strahu zakričalo, a nikjer blizu ni bilo človeka, in zato se j« spustilo v beg in je bežalo in kar naprej bežalo, in ker je bila taka reva, da ni imela nobene obutve, se ji je kamenje in trnje zadiralo v noge. I« njih je pritekla svetla kri... in kamor je kanila, so nedolžno kri popila tla in je vzklila cvetlica, ko kri tako rdeča... in od takrat so na svetu divjo rože ali Sipek.« »Pa dekle?« je trepetajo vprašala Edelrota. »Psa, veš sta bila urnejša... za njo Spak in pred njo brezdanje jezerske stene... in tedaj dekle ni vedelo več, ne kod ne kam. Toda prava zvestoba premaga smrt. In tako je dekle skočilo v jezero, v najbolj globoko. Živ človek ni več slišal o dekletu.« Edelrotine oči so se napolnile s solzami. »In fant? Ali se ni nič zganil, da bi bil pomagal ubogemu dekletu?« »Kajne da? To sem vprašal tudi jaz, ko mi je stari Ajgel pripovedoval to zgodbo?« Rudlibu so se oči za-bliskale in lica zagorela. »Ce bi jaz bil tisti fant. Spak bi bil dobil nekaj med rebra in kosti 1« Hlastnil je z roko po nožu. »Rudlib I« se je prestrašilo dekle in ujelo fanta za roko. Potem se je v iMtdregi nasmehnila. »Pojdil Ti sam si pravi spak!« Segla je po cvetlicah in načela daljo spletati venec Oba sta molčala. Potem je vprašalo dekle: »Kje si nabral rože!« i Na naši planini.« »Ali si šel pogledat, kaj je * živino?« »Da, pa nisem našel nič dobrega. Nam je medved že zopet raztrgal tele, in eno Kaganhartu, in vašemu po* sedn Marderekerju dve kozi. Ali nastavil sem zverini.., v pečeh na Regini sem skopal jamo.« Edelrota se je plašno ozrla vanj. »Rudlibl Ce opazijo oni pri Vacemanovibl« »Ne bodo! Medved prehaja prav na grdem kraju na planine... in skopal sem jamo čisto pod steno. Tja no aaide nobeden Vacemanovih fantov, ogibali se bodo takih krajev I« Edelrota je majala z glavico in vzdihniia. »Napravil sem zaradi ubogih ljudi!« je reke! fant z mirno resnobo. »Nič več jim zverina ne sme delati škode. Moj oče je župan v Gadenu in tudi j a z ne trpim krivice. Zakaj gospod Vače medveda ni pregnali Ljudje so ga prosili za to,, toda on se je zadri nanje: »Lovil bom medveda, kadar bo mene volja, ne pa, kadar bi vi hoteli!« Zdaj naj ga lovil Cez teden bodo njegovi psi zaman iskali I« »Ce se le ne razve, Rudlibl Tako so bojim!« Pogladil jo je po drhtečih prstih. »Ne delaj si skrbi! Tudi jaz se ne bojim. Teh tu gori tako malo ko hribov in vode...« »Ne govori o vodil« je zatrepetalo dekle v strahu, »Tres* bi te utegnil slišati!« Negotovo je ošinil fant z očmi jezero: »Meniš, da leži pri vrhu?« " Poganski povodni bog, kot utelešenj« prirodnth razdiralni »11. Iz: po-tres, tres ti' glali, pričakujemo, da se bodo odzvala temu naročilu tudi druge edinice. Dejali smo ie, da ao poslovne knjige nujne za vodstvo organizacije, ker drugače nikdar ne vedo odborniki, kakšno je stanje. Mnogi zanemarjajo to, drugi pa zopet kupujejo zelo drage knjige. Mi smo to vrzei izpolnili in izdali praktične knjig«. Vse Štiri stanejo le 25 Din s poStnino vred in se naročajo pri Glavnem odboru Kmečke zveze v Ljubljani Z majhno spremembo smo te poslovne knjige prikrojil: tudi za okrajne Kmečke zveze. V zadnji okrožnici smo to pozabili povedati. Za nje je pisarniški in poslovni materija! Se važnejši, ker morajo voditi že točnejši seznam -vsega. Za Okrajne Kmečke zveze stanejo prav tako 25 Din. Obrnite se na Glavni odbor, da vam jih poSlje. V soboto, 13. febr., priredi Okrajna kmečka zveza za okraj Ljubljana-okolica enodnevni orga-nizatorni tečaj za vse odbornike ia druge člane krajevnih Kmečkih zvez v tem območju. Tečaj bo v Rokodelskem domu od 8 zjutraj do 6 zvečer. Predavatelji so izbrani najboljši, tako da bo vsakdo kljub kratkem času mnogo pridobil za nadaljnje delo. Tajništvo O, K. Z. je poslalo vsem krajevnim odborom okrožnico s točnim navodilom, tem potom pa vabimo Se enkrat in tudi tiste, ki tega vabila niso dobili, ali tudi drugače niso bili obveščeni. Tečaj je zelo potreben, zato naj vsakdo, ki s» more odtrgati od dela za en dan, na tečaj pride, iz naših društev Vel. Lašče. Prosvetno društvo uprizori v nedeljo ,dne 14. februarja v dvorani Zadružnega doma Finžgarjevo igro sNova zapoved«. Pred igro bo predavanje o Španiji. Pridite! Žabrtica pri Školji Loki. V nadalje, dne 14. februarja priredi izobraževalno društvo popoldne ob 8 kino predavanje. Na sporedu bo film evhari-stičnega kongresa v Ljubljani in Fabiola, t. j. življenje prvih kristjanov in njih izhod iz katakomb. Pridite pogledati n Z ozirom na okrožnico duhovnih vaj in tečaju KA rs kmetska dekleta, opozarja centralni odbor KA, Odsek za dekleta v Ljubljani, da bodo omenjene duhovne vaje s tečajen! od 13. do M. februarja v Lichenthurnovem zavodu. Vse udeleženke naj pridejo v zavod dne 13. februarja do 5. po-poldne. Odbor n Oebeiarji-prevaževairi! Ak-ijski or za zaščito stoletnih pravic prevažanju čebel v paše vas vabi, da se polnoštevilno udeležite protestnega zborovanja čebelarjev-prevaževalcev, ki bo v nedeljo, dne 14. februarja ob pol 10 dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Čebelar j i-preva-ževalci, v vasem iastuem interesu je, da za zaščito svojih pravic stopite na plan. ker nekateri skušajo preprečiti prevažanje v paše. Dramo is kmečkega Jivljenja >Za grunt« in znano »Črno tono« naročajte na nasiov: Hedcn-šek Ivan, Domžalo. DOBRO ČTIVO k O materi aašezs nepozabnegs dr. Evangelista Kreka bo pisala letošnja »Vigred«. Februarska številka pravkar izšla. — Naroča s« pri upravi »Vigredi«, Ljubljana, Masarykova ccsta 12. k Zakaj nismo krščanski socialisti? Izšel je drugi zvezde knjižice »Zakaj nismo krščanski socialisti?« Sestavil France Pernišek — izdala in založila »Zveza združenih delavcev«. Cena za posamezen izvod 4 Din, strani 104. — Knjižica obravnava glavne idejne zmote krščanskih socialistov. Vse obtožbe so utemeljene večinoma s citati iz časopisov »Delavska pravica«, »Ogenj«. »Bes«Ia«, »Mladi plamen« in govorov krščanskih socialistov. Knjižica pokaže vso zmedo, ki vlada pri krščanskih socialistih. Vse navedbe iz njihovih časopisov kažejo okuženje po marksizmu. Mesto, da bi sledili papeževim smernicam in si prevzeli katoliški socialni nauk, so občudovali marksistično ideologijo in se ie vede ali nevede nalezli. Prepričani smo, da bo knjižica mnogo doprinesla k razčiščen ju pojmov in mnogo pripomogla, da se bo pri nas krščansko delavsko gibanje postavilo na zdrave temelje in da bo pripomogla k zdravi izgraditvi resnične krščanske delavske organizacije, ki ne bo katoliška samo v izjavah, ampak tudi v svojem delovanju. RADIO od 11. februarja do 18. Sebr^rja 193?: Vsak dan; 12 Plošče. 12.45 Vreme, poročila. 18 Cas, spored. 18.15 Plošče ali orkester. 14 Vreme, borzs. 19 in 22 Cas, vreme, spored, poročila. — Četrtek, 11. febr.: 18 Radijski orkester. 18.40 Slovenščina za Slovence. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zabavni kotiček. 20 Koncert Adamičevih pesmi. 20.45 Plošče. 21.15 Pevski koncert. 22.15 Radijski orkester. Petek, 12. febr.: 11 Šolska ura. 18 Seuska ura. 18.20 Plošče. 18.40 Francoščina. 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti. 20 Koncert Adamičevih skladbi 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 13. febr.: 18 Ra. dijski orkester. 18.40 Naravni zakoni, zvočnost in še kaj. 19.80 Nac. ura. 19.50 Preglod sporeda, 20 0 zunanji politiki. 22.15 Zabavna glasba. — Nedelja 14. febr,: 8 Plošče. 8.30 Telovadba. 9 Cas, poročila, spored. 9.15 Solistični koncert. 9.46 Postni govor, 10 Frenos cerkvene glasbe. XI Plošče.. 11.30 Oiro. ška ura. 12 Klavirski koncert. 13.15 Radijski orkester. 18 Legenda o Materi božji v Ljubnem. 17 Kmetijska ura. 17.30 Notranjski trio. 18.10 Radij, ski orkester. 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20 Prenos z Dunaja. 22.15 Slovenske narodne pesmi. -Ponedeljek, 15. febr.: 11 Šolska ura. 18 Zdravniška ura. 18.20 Plošče. 18.40 Kulturna kronika. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Puškinov večer. 22.15 Instrumentalni dueti. — Torek, 16. tebr.i 18 Pevski koncert 18.40 Duševna sestavnost Slo-veka in kultura. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zabavni zvočni tednik. 20 Akademski pevski kvintet, 20.45 Kmečka godba. 21.10 Radijski orkester. 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 17. febr.: 18 Mladinska ura. 18.40 Zakonsko pravo. 19.30 Nac. ura. 20 Prenos iz opernega gledališč? v Ljubljani. VEŠA Pleše, pleše veša, kot da se ji meša; 3itna, svojeglava, v luč se zaletava. Posvari jo muha kakor poper suha: »Varuj se plamena, bolj je varna stena!« Veša ne verjame: »Stene niso zame. Kaj boš, reva črna lučka je srebrna!« Komaj to izreče, že se opoteče — v luč se je pognala, vsa se je ožgala. Muha tam na steni pa takole meni: »Kdor nevarnost ljubi, bliža se pogubi.« LiniliarskL »Seveda, le poglej njegov otoki Ali ne vidiS v ločju gazi? Tam hodi ven in noter, če sa hoče greti na soncu. In že ga kdo moti, škofi razjarjen v jezero, da brizgne voda krivšku in se belo zapeni.< »Ali si ga že kdaj videla?« »Toda Rudlibk Plašno se je ©zrla deklica proti riemu. »Kdor je ugledal Tresa, mora dol k njemu, proden je luna zopet v ščipu.« Prestrašeno je stegnil fant roke, kakor bi hotel zakriti Edelrotine oči; razumela ga |e in se nasmehnila; molče je pletla dalje in Rudlib ji je tiho gledal na roke. Ko je bilo delo izvršeno, je rekla: »Poglej, kako lep venček!« »Ko ustvarjen za tvojo glavico!« je menil Rudlib; vzel je cvetlice in hotel z njimi okititi dekletovo čelo. Toda Edelrota se je branila: »Ne, Rudlib! Nožem vež nositi venca, odkar sem slišala povest o oni ubogi deklici. Saj bi bilo tako, kakor bi nosila njeno nedolžno kri v laseh I« »Rotica I« je planil fant, in vsa barva mu je izginila s obraza. »Tega naj te obranijo dobre zvezde.. .< »Kaj praviš?«, je vprašala začudeno. »Kaj ti je kar na lepem? Saj si ves bled. Ali som mar bleknila kaj neumnega?« Molče jo odkimal. »Čakaj, daj venec sem!« je rekla in mu vzela svetoči »vitek iz rok. »Ze vem za prostorček zanj.« Odhitela jo k najmanjšemu sedmerih hrastov in dvignila roke. Z drhtečim glasom je uivpil mladenič za njo: »Ne delaj toga, Rotica, ne delaj tega! -Ne obeSaj cvetlic na svoje drevo!« Toda Se preden je bil izgovoril, je že ležal venčok med vejami mladega hrasta. »Kaj ti je vendar?« je vprašala Edelrota. »Zakaj neki ne bi smol tu viseti? Le poglej, kako dobro se podajo cvetlice mojemu drevcu! Zakaj ne bi.. .?« 3* »Ker... kor...« Rudlib ni spravil odgovora iz sebe. j Tedaj so jo oglasil iz hišo rezek smeh. »Ali slišiš? Mati bo se zasmejali!« je zašepetalo dekle. »Nekaj M radi, v hišo moram.« Trenutek se je še obotavljala ,kaltor bi ji ne bilo prav, da mora zdaj oditi. »Moram ,uiati me potrebujejo!« Poldmala je in odbrzela. »Rotica! Rotica! Daj si vendar dopovedati...« je jeeljal Rudlib ln stegal roke. A Edelrota je že izginila v hišo. Mladenič si je šel % roko čez čelo; pogledal je proti Vacemanovamu domu iu snstrmal ?»pei v venčič; ko kri rdeč je visel na Edelrotinetn drevescu, ki je v dlan širokih presledkih kazalo na svojem mlade! deblu sedemnajst zarez; vse so bile že zarasle in pokrite s skorjo, do ene, ki js bila še nova in bela; pred malo tedni šele, na obletnico Edelrotžuega rojstva, je bil Zigenot sarovagil to zarezo v drevo. »Ne vem, kako mi more kaj takega hoditi na um!« je zamomljal Rudlib in globoko dihal. »O da !>i nikoli ne bil prinesel cvetlic!« Tedaj ga je nekdo rahlo s šibo po roki; ko se j« ozrl, je stal pred ograjo Zigenot s proiieo in lagvičem. Mladenič je zardel in urno zdrknil na tla. »Strpno!« je pozdravih ribič. »Kaj pa počenjaš1 tu?« »Z Rotico sva malo pokramljala.« »Kaj le? Otročarije, kajne?« Rudlib je odkimal in poškilil preti mlademu hrastu. Zigenot je namrSil obrvi. »Kaj se pa oziraš stran? Glej mi v obraz!« Mladenič je dvignil ooi; čim dlje je zrl ribič v ta odkriti obraz, tem bolj prijazne so bile njegove potege. »Si prišel s planic, kajne?« »Da, da, dva dni in dve noči sem bil goril« »Pa pojdi domov zdaj! Imam naročilo za očeta. Povej mu: »Danes so prišli, in zunaj pri Planišei so opoldne počivali.« ne snovi, pred vsem bencin, temveč tudi za no> cenen in udoben naiin pridobivanja vodika. Vel dosedanji poskusi v te« pravcu so so izjalovili Iraš zaradi toga, ker i» delalo pridobivanje vodika ovire. Izpred sodišča. Sodniki »Povejte obtožen«, ali » ne kesate svojega dejanja?« — Obtoženec: »Se ue moram, gospod sodnik, ker še ne vem, kaka bo sodba.« Dobri mož. »Tvoja žen« leži bolna doma, ti pa «• noiner popivaš po gostilnah, to m lepo od tebe-« — »Kaj ti veš, vsi ntf tovariši so mi priča, « pijem vedno na «1«" zdravje.« Sueški prekop, ki je M dograjen leta 1869 je do« 104 km. Lastuje ga sebna družba delničarji-Največ kapitala imajp r tem podjetju Anglea; * tem pa Francozi. Prvot« vrednost ene defnio« J= bila 500 zlatih franM danes se ie pa cena w» dvignila na 18.000. Stari Norvežani ia di so nosili posebne «1 ste ščite, ki niso bili * jekla, pač pa iz kruP. dobro prepečenega v d«1 ki okrogle ploskve. PISANO P J E iatoslna stika naših dni »Slovenec je svoječasno poročal, da je radi nesrečne ljubezni skočila v Savo 7. junija 1888 20-letna posestnikov« hči Klančišar Marija iz Kosce vpričo njenega fanta 27-let-jjsga brezposelnega delavca Albina Dežmana. Skočila je v Savo v takozvani »cesarski kamric ter «o jo drugi dan potegnili pod zagorsko po-jtejo iz vode iu pokopali na zagorskem pokopališču. Samomor je polšnišhim orožnikom aatnsr.il sam Dežman, ki jim je pravil, da je nesrečno dekle šlo prostovoljno v Savo, ker je ai hotei poročiti. Orožniki zadeve niso dalje preiskovali, čeprav se je Siril ljudski glas, elavOC' 40 let 8tar' Poročen, a brez Bifrt Mshlži VHetl odtegljajih okoli 34 teh m8! tea°n aH 140 mark na mesec. Od knht i p!a6a stanovanje, eno sobo s M oil,: ?? mark' torej Približno eno tretjino, 81™drični tok in plin 7 do 9 mark, za kur- javo :>,s 5 mark. Za prehrano se računa za 2 osebi 2 marki na dan, torej 60 mark na mesec. Da izda delavec le 2 marki na dau za dve osebi, pa se sme kuhati le enkrat na dan. Glavna jed je zvečer. Za kosilo si vzame delavec jed s seboj, žena pa si pogreje ostanek večerje za opoldne. Za kruh se računa dnevno en funt, na kruh se ne namaže več surovo maslo, temveč margarina, ki velja 65 do 96 fenigov za funt (pol kg). Krompirja so potroši dnevno 2 funta. Krompir se navadno zakuha skupno z mesom ali ribo. Le ena jed je običaj v delavski rodbini. Seveda se navadno uporablja le najcenejše meso ali kosti, le izjemoma skuha gospodinja tudi kaj boljžaga. Sir sa kupuje le najcenejši (po 25 do 80 fenigev za četrt funta), prav tako mesni izdelki. Zelo malo se porablja sofivj«, več pa zelja, repe in zelene solate. Topla večerja zato m dve osebi dostikrat ne velja ve$ ko 25 do 80 fenigov. Kadar gre gospodinja na trg, še navadno ne ve, kaj bo kupila, temveč kupi to, bar se ji zdi najcenejše. Po izdatkih za stanovanje, hrano, plin, električni tok in kurjav©, ostane delavcu še 24 mark. Za pranje porabi gospodinja navadno 4—5 mark, za tobak delavec okoli 2 marki, ker kadi samo pipo, ne pa cigarete. Ostanek mora zadostovati sa nabavo perila in obleke. Ce si kupi delavec novo obleko, potem je s tem njegov proračun obremenjen za najmanj tri mesece. Za zabavo in pijačo torej delavcu ne preostaja skoraj nič. Toda no dobivajo vsi deiayci po 140 mark mesečno, temveč mnogi dobivajo tudi manj. 11 se morajo seveda še bolj omejiti. Seveda pa bi bil račun napačen, če bi pretvorili teh 140 mark v dinarje po iirad-nem tečaju 17.50 din za marko. Zakaj draginja v Nemčiji je neprimerno večja, kar sledi le iz tega, da se računa za osebo kot najmanjši izdatek eno marko na dan. Torej 35 dinarjev za dve osebi na dan, kar je znatno več ko pri nas. DROET1NE Hoja in idravje. C® hočeš, da ti pri tvojih potovanjih ne bodo nagajale noge, se drži naslednjih nasvetov: 1. Nohte al na nogah tako peistriži, da bodo segali tako daleč kakor konci pr*tov. Prekratki noht! se ntegnejo pri hoji zarezali v meso in poviroSiti vnetja. % S toplo vodo tn drugimi znanimi sredstvi si pred potovanjem po možnosti odpravi kurja očesa in žulje na nogah. S. Za potovanja so primerne .samo nezakrpane nogavice. 4. Za potovanje si izberi dobre, stare, udobne čevlje. 5. V čevelj si daj tenek plutovi-nast ali papirni vložek. (3. Po vsakem potovanju si po možnosti skoplji noge ali vsaj vlažno odrgni, nato si jih posuši, potresi s praškom in obuj sveže nogavice ter udobno obuvalo. Odpornejša žarnica. Francoski učenjak Geor-ge3 Clod je Imel v pariški Akademiji znanosti predavanje, v katerem je odkril poslušalcem, ds »e mu je po tridesetletnem trudu i uporabo plinov kriptona in ksenoma posrečilo povečati odpornost elektritinih. žarnic za 30 odstotkov. Oba plina se pridobivati s posebnim postopkom iz tekočega ».raka. Izum francoskega učenjaka, če ga epravijo v promet, bo gotovo povzročil velik prevrat v svetilni industriji. Rodovitnost plevela. Boj proti plevelu, ki odvzema koristnim rastlinam lne iu tla, je eden Izmed osnovnih pogojev raznmncga obdelovanja zemlje. Ta boj je potreben že zato, ker kaže plevel takšno rodovitnost, kakršne rastline niti od daleč ne morejo razviti. Za primer vzemimo zlatico, ki požene skoraj 8000 svetnih glavic, v njih pa po 840 plodov, kar daje letno kakšnih 800.000 semen od ene same rastline. Regrat ima v vsak«m semenskem mešičku kakšnih 300 semen. Ker razvija vsaka rastlina letno najmanj deset semenskih mešičkov, daje najmanj 8000 eemen. Marjetica razvije kakšnih 12.000 semen, rutica 30000, osat 190.000 itd. Gorje, če bi iz vsakega teh semen nastala nova rastlina ali Če bi človek •neprestano ne pulti škodljivih zeiil Možev strah. »Zakaj si se tako ustrašil?« •— »Lani ml je pobegnila žena s šoferjem, a zdaj »li-Sim glas iste trobente, kakor jo je imel avto.< »Zato aa vendar ni treba ustrašiti«. »Kako bi sa ne, ko se bojim, da se utegne vrniti. Dragoceno levinjo ustrelil. Neki ameriški iskalec rudnin Je pričakoval, da mu bo država plačala nagrade 80 dolarjev za to, ker Jo junaško ustrelil neko levinjo, ki jo je izsledil. Na svoje veliko razočaranje pa je izvedel, da ne le, da ne bo dobii nobene nagrade, marveč, da je poleg tega v svoji veliki vnemi izvfšil tudi neumnost. Levinj«, ki jo je ubil, je bila namreč krotka žival, ki se je uporabljala v filmih in ee je njena vrednost računala na 10.000 dolarjev. Po nesreči se je oddaljila od svojega gospodarja ter jo je pri tem zadela smrt. Izlegia se je v ujetništvu in za uboj take živali država ne plača nagrade. Ksk je rastadrk med komunisti in mtcijniigti. Ce imaš dve kravi, pravi komunist, da ni nobena tvoja, ampak st« obe državni, socijalist pa pravi, da je ena državna ena pa njegova, samo tvoja ne »me biti nobena. m »Gospod doktor, najlepše se vam moram za-nvaliii, da ste tako hitro ozdravili moio ženo. Kako ste to storili?« Prav enostavno. Rekel sem vaši ženi, da so vse bolečine, o katerih je tožila, predznaki bližajoče sc starosti.« Križanka Vodoravne: 1 umivalno sredstvo, B prvi človek, 6 voslna živai, 7 remija, 8 žalost, S abeceda-kratica, 12 uboštvo, 13 prvak apostolov, 10 velika vas pod Ljubljano, 18 znak za prostorninsko mero, 10 ljudje — brez stalnega bivališča, 20 predplačilo, 21 sorodnik, 23 dolžinska mera — znak, 24 trdilna Stenica, 25 neslovenski izraz za verigo, 26 am, 27 prva žena, 28 prvi ubijalec, 29 = 24 vod., 80 drug izraz za potim, 31 prižnica. Navpično: 1 ime najodličnejše žene, 2 posein, ki slika prirodno, nedolžno življenje, 3 vodna tiea, 4 del pohištva, 10 župnikova plača, 11 krajše: edina hči, 12 rojstni kraj nadškofa Jegliča, 13 tujka za lepak, 15 frnilo, 13 gimnazija — okrajšano, 18 reka, ki teče skozi # Maribor, 19 lese« žebelj, 20 angleška utrdba in pristanišče ob Rdečem morju, 22 znana drogerija v Ljubljani, 29 = 24 vod. HRANILNICA ^iNP0S03ILNICA V KAMNIKU »«22 « regiatrovana zadruga z neomejeno zavezo Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po dogovoru do 5% — Jamstvo presega večkratni znesek vseh vlog. Naznanilo ©tvoriti®! Naznanjam ceni. občinstvu Kotredežk® doline, da sera otvoril v lastni hiii v Kotredežu «rg€»¥in& - podružnice« katero sem založil z vsem potrebnim in svežim blagom. Z zagotovilom, da se bom vedno potrudil, da bodo cenieni odjemalci s cenami in postrežbo povsem zadovoljni, se za čim večj; obisk in naklomeuost na|toj>leje priporočanj Kotredež, 4. lebruaria 1937. Ant gledam ilvllenje te grem is svojim poslom, kakor, da bf bila bosa. O kakih bolečinah ni niti sledu Nabavit« le danes v »voH lekarni to čudovito sredstvo Saltrat R odeli te nraickusit« ga I« tvečer Dobri mttehi «n talnničenl AL PlaniitSelc koncesiionirana trg. o gen t ura v bančnih in kreditnih poslih v Liubljant, Beethovnova Ul. 14/1. Telefon 35-10 — vnovCl vloge denarnih zavodov najbolje takoi v gotovini vedno naikulantnei«. Vse informacij« brezplačno. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostoi velja m enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujeio kmetijske po trebščioe ali prodalajp svoje pridelke ali iščelo poslov oziroma obrtniki pomočnikov »11 vaiencev In narobe Pristojbina za maia sglase te psafotj« saprej. Vsi afcevjg m stavba in pohištvo, čebelarske potrebščine, rezstreljl-va i t. d. dobite v železnim Fr. Slupica Ljubljana, Gosposvetelta c. 1 tačfcg Piči TknT žice: Ljudske posojilnice Mestne hranilnice in Kmetske posojilnice v Ljunljani. — Anton Kovačič, tovarna peči, Ljubljana, Rožna dolina Za mai tenis dost muzke. Plošče, gramo-lene. radioaparate itd. prodajamo po ugodnih cenah tudi na obroke. Elektroton, Pasaža nebotičnika. Ugodna prilika Prodam radi elektrifikacij« mlatilnico 800 Din, alfimoreznico 600 Din, gepeij (lesen). 200 Din, vse v orav dobrem stanju. Zamenjam tudi za žito ali živino. Franc Medvešek. Zgornje Ga-meljne, 6t. Vid nad Lj. ilnlanra m vrtnar3tvo. sulolluS poštenega in zdravega, sprejmem takoj i v.otva- jence sprejme tako). — Smrke Alojsij >""oja-štvo, Žužemberk. flebln M vsa k™®'91" UBHI0 dela in pomoli v gospodinjstvu sprejmem takoj. Kogovšek Jožef, Dravlje 67. 3-Mkg ^ proda J. Naslov v upravi »Domoliuba< pod številko i984. Manjša posestva blizu Sevnice ob Snvl prodam ali dam v najem. — Poizve se pri Krog!) Anton, gostiln«, Sevnica ob Savi. mm dedič ?r°ab/no zaposlitev pri Vinko Naitlič. ščeiarslvo, Viž-marje—St. Vid nad Lj. Zglasiti se osebno 1 NallanEs nhl»b> dobre kvalitete boste nakupili^ nailSPSB 001188 pomlad v največji izbiri pri Pr* kerju, Sv. Petra cesta 14 ______. Odkrito p»vedano. Jane«: »Čemu pa ne del® več na kmetiji v Madisonu?« Jože: »Oni farmar J nekaj takega izvršil, kar mi ni všeč.t Janez: je to bilo?« Jože: »Odslovil sne je.c___ V vsako hišo »Domoljuba«! SAMO SE PAR DNI TRGOVSKA HISA ANT. KRISPER MESTNI TR« 26 — LJUIBUANA HHS$PiRJE¥ SEJEN NA VSE CENE V IZLOŽBAH 8E 10% POPUSTA, BUFET NA RAZPOLAGO! N1KDO VAS NE BO VPRAŠAL, CE KUPITE KAJ ALI NE! »Domoljub« stane 'ip Din sa celo loto, m inozemstvo 60 Din. — Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, in«, rate ln reklamacije pa uprav« »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunavajo po posebnem, ceniku. — Tefelon uredništva In uprave: •'"'J' 29-95, 29-94, 29-95, 29-96. — Izdajatelji Dr.Gregorij Pečjak, — Urednik: Jožo KcSiček. — Z« Jugoslovansko tiskamo: Karel C««-1"