spal sem. Nemirno sem spal. Komaj in ikomaj sem dočakal, da se je zdanilo. Sliika, iki se je nudila mojim očem ob jutraTjjem svitu, je bila od sinoči neizpremenjena. Le množina po reki plavajočih debel se je skrčila. Bil sem ujet na drevesu, brez hrane, brez sigurnosti, da bom zamogel kljub boju uiti smrti. Celi dan in celo noč sem presedel na deblu plavajočega drevesa. Druga noč po prvi je bila mnogo težja od prve, čeravno se je bila na meni posušila obleka in me ni več trosil mraz. Mrcvaril me je glad in mojc moCi so popuščale vedno bolj Jn bolj. Zjutraj sem zagledal ob koncu drevesa, kako se dviga pred menoj iznad vod zemlja. Tresoč se od slabosti, sem se hotel z drevesa pognati z nogama na suho, a sem ugotovil, da to sploh ni bilo mogoče. Trde zemlje ni bilo čutiti. Noge 90 se pogrezale v blato. Vcsel scm moral bit3, da nisem za vsem zapustil rešilnega drevesa, sicer bi se bil zadušil v blatu. Tekom dneva in sicer pod vplivom solnoa se fe pričelo blato strjevati in se pokrivati s trdejšo &korjo. In zopet po potcku ene noči, o ikateri znam le toliko, da so vode in nebo, drcvo, v kojega veJah sem čepel, ter šumenje valov postali en sovražnik, ki je odpiral neprestano žrclo 2>ojgubc, ila mc požre vsak tronutek; Drugo jutro so bila tla pod menoj mehka, a s previdnimi ikoraki sem vendar le dosegel trdo zemljo. Po rešitvi jc bila prva potrcba hrana. Naboji so bili premočeni in sam sem bil toliko oslabljen, da sem s-e držal* šc jedva na nogali. Mesto užitnega sadu in divjačine mi je migljala pred očmi čudna luč in po ušesih mi je šumelo, da nisem čul niti divjanja reke. Slednjič sem le odkrilnckaj ptičev na drevesu. S tresočo roko sem meril dolgo, predno sem sprožil. Ali bom mogel jesti, ali mi bo odletela pečcnka pred ustmi? V tem trcnutku ni bilo za nione ničesar drugega na svetu, kakor to strahotno vprašanje. Strel je odjeRnil. Eden od ptičev je padcl na zomljo. Zagorel je ogenj s pomočjo smodnika in užigalnega stekla. Noč je minula tiho ter mirno. Nisem se bal, Ie spati sem hotel. Drugo jutro sem okrepljen nadaljeval pot. Niti sanjalo s-e mi ni, fcje da sem. Nisem imel seboj ikompasa, bil sem navezan le na stanje solnca, da nisem zablodil v krogu. Potoval scm dneve, tedne, nc oziraje se na čas ali mero. Edina sprememba sta mi bila dan in noč. Užival sem največ ikačo, ikatere scm pckel na ognju. Samo prvič sem premagal s težavo stud nad fcačjo pečenko. Ubijal sem jih s palico, kakor hitro sem katero zagledal, ker sem moral štediti s pergiščem patron. Brazilijanske 'kače imajo belo meso, ki je skoro enako Jvurjemu. Nikakor pa niso vse užitne, me&o nekaterih vrsit je celo škodljivo. Najbolj me je mučil in bičal dež. Potovanje v mokroti mi je začelo tako prescdati, da sorn si postavil ob obrežju potoka ikočo, v kateri sem sklenil počakati na konec dcževne dobe. Iz trnja in drevesnega lubja sem si napravil pripravo za ribljenje. Lovil sem le manjše ribe, večje so vsikdar potegnile trnek v globočino in ga raztrgalc. Boril sem se z lakoto, mokroto, samoto tcr nazadnje šo z mrzlico, ki me jo zagrabila z vso srdito&tjo. Deževni čas je minul. Zopet sem se podal na pot v popolno negotovost ... . Korakal sem vedno dalje, ne vede, katero smer bi si izbral, predan slučaju, s pekočim brepenenjem po človeku v srcu in z vročico po žilah. Dočakal sem drugo deževno dobo in jo prebil. Zadel sem na drevesa, kojihskorja je tcknila kakor kinin, kar je tudi najbrž bil. Zvečil sem jo v velikih množinab in prcgnal mrzlico. Lepoga dne, lio som potoval naproj in se je že solnce naubalo k zatonu, je udaril iz daljavc na moje uho glas, katerega sem čul, kakor bi kedo udarjal z lesom ob les. Ljudje! To upanje me je prešinilo celega. Najrajši bi bil zajuckal na ves glas od veselja, a neki tajni notrajni glas me je prisilil, da sem molčal. Previdno sem se plazil za glasovi. Moralo je biti zelo daleč. Po eni uri hoda se mi je zdelo, da sem ravno tako daleč oddaljen od pokanja ikakor poprej. Šele po daljšem potovanju sem se bližal skrivnostno neznanemu n.apevu, ki je odmeval skozi divjino ter služil neznanim ciljem ter namenom. Znočilo se je. Nisem mislil, da bi si bil poiskal taborišče. Le hitreje naprej in tjakaj, kjer 30 bivali ljudje. Že sem zagledal v daljavi ognje, iki so švigali kvišku in krog njih so skakale temne postave. Srco mi je nabijalo v veselem pričakovanju, pospešil sem ikorakc. Zopet bom videl ljudi, bom čul njihov glas, zvcdel bom, kje da scm, našcl bom pot, ki pelje iz teh groznib divjin . . . Brezštevilne ncvarnosti po pragozdu so me naučile nezaupanja. Plazil sem se proti naselbini počasi ter previdno pod kritjem grmovja. Vedno bolj razločno sem videl postave, ki so skakale krog ognjev po taktu lesenega bobna. Najbrž so obhajali kak praznik. Le votlomu odmevu bobnov sem se imel zahvaliti, da sem pogodil pot do človeških bivališP. Vroče veselje je vzplamtelo v meni. Hotel sem stopiti iz kritja, a nekaj nerazumljivega me je sililo, da moram predvsem te Ijudi opazovati natančneje. Bili so le moški. Skakali so v vseh mogočih pregibih sem ter tja, držeč v rokah razne predmete iz ilovice in perja. Nobenega drugega glasu ni bilo čuti, kakor votlo grmenje bobnov in tleskanje golih nog po tleh. Nemo so kolobarili ljudje krog ognja v temncm gozdu. Naenkrat je prekinil tišino do mozga segajoč krik iz nekaj deset človeških grl, ki je prešel v tuleče jadikovanje. Podžgani od krikov so skakali še bolj divje, dokler niso zdivj?li proti kočuram, kojih temne obrise sem zasledil v daljavi. Iz teh so pritirali kakih 12 moških, žensk in otrok. Vsi so bili zvezani in so stali sklonj^nih glav. Krog njih je kar mrgolelo divjaških postav. Najbrž je bilo zbrano celo pleme. Ženske so bile nekoliko dalje proč v napetem pričakovanju. Vse je presegal po velikosti mož, katerega skraja niti opazil nisem. Pobarvan je bil belo-rdeče, okrašen s pisanim perjem in je bil r.ajbrž glavar. Držal je v rokah črn kij. Zaplesal je med krikanjem krog zvezanih ter pobijal nesrečneže z batom do nezavesti. Kakor volkovi so se vrgli drugi rroški na pobite. Trupla žrtev so vlekli k ognju, kjer so Jih pritrdili spretno na palice, da &o se cvrli liki divjačina na drogu. Kar naenkrat je nastala grmada za grmado, na vsaki se je peklo po eno človeško telo. Svojim očem nisem prav zaupal. Mislil sem, da mi lažejo s to peklensko sliko radi mrzlice. Omencal sem si oči, gledal, zasajal pogled, grozno je bila istina! Videl sem, da so bila človeška telesa pritrjena na droge, ikatere so sukali rjavi zlodeji nad ognjem. Na ta način so pekli moške, ženske in deco . . . In sedaj . . . Kaj je bilo to? Rablji so privlekli novo žrtev. Plameni so se oprijeli svežega plena, naenkrat je odprl do nezavesti pobiti oči. Njegovo kričanje se je pomešalo s klici mučiteljev, ki so zasledovali polni radosti strašno predstavo. Pozneje sem zvedel, če se kateri prebudi na ražnju iz omotice, je njegovo meso »medicina«, ki skriva v sebi čudežne moči. Na tak način pridobljena medicina postane last glavarja, ki jo zamenjava v prav majhnih količinah proti darovom in velikim kosom drugega mesa. Medicine mučenikov so posebno mogočna sredstva, s pomočjo katerih vlada glavar nad plemenom. Pri vsaki grozni pojedini se navadno zbudi po ena žrtev, da pretrpi nepopisno strašno smrt počasnega pečenja pri živem telesu. Dalje sledi.