LOKOMOTIVA — Ana Šijakovic — 8 a VSEBINA: 33 — NAŠ VSAKDANJI KRUH * 35 — IZDELAJMO ZMAJA ^ 37 — MODEL JADRALNEGA LETA¬ LA * 39 — DVOBARVNE VOŠČILNICE 40 —ELEKTRONIKA * 43 — MODEL JADRNICE * 50 — MLADI NAROVOSLOVCI — ZBIRKA IN ODTISI DREVESNIH LISTOV * 52 — FILATELIJA ZA ZAČETNIKE * 53 — MALI TIMOV TEHNIŠKI SLOVAR * 54 — DALJINSKO KRMILJENJE NAPRO¬ DAJ * 57 IZKRCANJE NA LUNI * 58 — TEHNIKA VČERAJ, DANES, JUTRI * 60 — PA¬ PIRNICA VEVČE * 62 — MLADI FOTOAMATERJI * 64 — PO DELU ZABAVA. TIM revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine Izdaja Tehniška založba Slovenije — predstavnik Dušan Kralj. Urejuje uredniški odbor: Odgovorni urednik Drago Hrvacki, teh¬ nični urednik Aleš Dremelj, oprema akad. slikar Savo Sovre. Tim izhaja 10-krat letno. Letna naročnina 15 dinarjev, posamezna številka 1,50 din. Revijo naročajte na naslov: TIM Ljubljana, Le¬ pi pot 6, pp. 541 X Tekoči rač. 501-3-156/3 — Revijo tiska tiskar¬ na Kočevskega tiska v Kočevju. 2 Leto Vlil. Oktober 1969 Naš vsakdanji kruh IZOLATER Razgovor vodil Milan Pavliha Res je, da vsi poklici ne zahtevajo nadpoprečnih umskih sposobnosti, opra¬ vljanje nekaterih poklicev pa je lahko zvezano s težavami in nevarnostmi po¬ klicnega dela in s posebnimi delovnimi pogoji. Vendar ne sodimo poklicev pre¬ naglo in jih ne glejmo črnogledo! Ne ustrašimo se vsake težave v poklicu niti ne precenjujmo ugodnosti v njem! Naj¬ važnejša ugodnost v poklicu je delovno zadoščenje in možnost osebnega in stro¬ kovnega razvoja — pomembno pa je upo¬ števati možnosti za zaposlitev in obete za prihodnost v poklicu! Danes vam bomo posredovali kratek opis poklica izolater, za katerega mladina ni preveč zainteresirana zaradi neinfor¬ miranosti in predsodkov do tega poklica. Izolaterski poklic nam bo predstavil Bi- strovič Ivan, izolater v podjetju »Termi¬ ka« v Ljubljani. Doma sem iz Varaždina, kjer sem bil zaposlen kot nekvalificiran gradbeni dela¬ vec. Po oasluženju kadrovskega roka sem se povezal z bratrancem, ki je bil za¬ poslen v Ljubljani. On mi je svetoval se¬ danjo zaposlitev. Izolaterski poklic se mi je kmalu priljubil zaradi raznovrstnosti dela. Po enoletnem delu sem se priučil izolaterskemu poklicu in me je podjetje že lahko poslalo z delovno skupino v Pulo na samostojno delo. Po 3 letih sem po uspešno zaključenem tečaju in oprav¬ ljenih izpitih postal kvalificiran izolater (seveda je kvalifikacija interna, ki jo cenijo le v Termiki, »prave« izolaterske šole takrat v Ljubljani še ni bilo). Pod¬ jetje me je kmalu za tem poslalo v Ho¬ landijo, kjer smo prevzeli večja dela v ladjedelnici. Sedaj, po 7 letih izolaterskega dela samostojno vodim delovno skupino in lahko rečem, da sem izbral pravo stro¬ ko oziroma poklic in da ne bi želel me¬ njati niti dela hiti podjetja. Ali bi nam prosim opisali svoje delo! Izolaterski poklic vključuje široko pod¬ ročje dela. Malo je izolaterskih delavcev, ki bi znali opravljati vsa dela. Izolater dela najrazličnejše izolacije in jih mon¬ tira po načrtih in navodilih. Na manj¬ ših montažah izolater sam organizira in vodi delo. Izolater izdeluje toplot¬ ne in hladilne izolacije (na ravnih ceveh, rezervoarjih, ladjah, raznih hla¬ dilnicah, v laboratorijih, dvoranah itd.) akustične izolacije (v industriji, stanova¬ njskih objektih, gledališčih in kinodvora- 33 TIM nah, radiu in televiziji itd.), protipožarne izolacije (industrijski objekti, ladje, indu¬ strija nafte, na transportnih sredstvih itd.), hidroizolacije (streh, temeljev, pre¬ dorov in mostov) in druge specialne izo¬ lacije. Izolator skrbi za zaščito izolacij: pokriva izolirane cevi, kotle in druge naprave, izolacijske elemente maže s po¬ sebnimi premazi. Meni je najbolj všeč delo s pločevino; pri takšnem delu si namteč popolnoma samostojno načrtu¬ jem delo. Ob tako raznovrstnih opravilih verjet¬ no ne gre brez orodja in pripomočkov! Pri pločevini sta osnovni orodji zavi- jalni in robilni stroj. Izolater pa seveda uporablja pri delu poleg ročnega klepar¬ skega orodja, orodja za premaze in hla¬ dilnice še razne vrtalne, brusilne in kle¬ parske stroje, škarje in žage za rezanje oziroma žaganje pločevine, priprave za spajkanje itd. Osnovni izolacijski material, ki ga upo¬ rablja pri izolacijah je mineralna volna, plutovina, katranske smole, poliestri, sti¬ ropor, termelit, opeka itd. Za opravljanje raznovrstnih strokov¬ nih opravil je verjetno potrebno široko znanje. Radi pa bi izvedeli tudi nekaj o lastnostih, ki jih mora imeti uspešen izo¬ later in o delovnih pogojih izolaterskega poklica. Res je, da si mora izolater pridobiti precej znanja! Poleg osnov najrazličnej¬ ših izvedb izolacij mora poznati še osnove kovinarstva, tesarstva in zidarstva. Izola¬ ter dela največ na terenu, mnogokrat tudi v težjih delovnih pogojih (če se menja temperatura, v prahu in ropotu). Izolater opravlja dela v raznih položajih telesa zato mora biti telesno in ročno spreten. Predvsem pa je za uspešno opravljanje poklica potrebna sposobnost vzdrževanja ravnotežja za delo v višinah, dobra pro- stominska predstavljivost in ostrina vida. Izolator mora biti praktično inteligenten, to se pravi iznajdljiv in mora imeti smi¬ sel za tehniko. Stroka se še razvija in je pri delu vedno nekaj novega, zaradi tega je poklic zelo zanimiv. Kako ste prišli do poklica že vemo, zanima pa nas kako je danes s šolanjem izolaterskega poklica. Dosedanji poklicni delavci — izolater- ji so se za poklic usposabljali kakor jaz s priučevanjem na delovnih mestih. So¬ lidno in strokovno delo pa danes ni več možno brez strokovno toretičnih znanj, ki so povezana neposredno s praktičnim delom. Pred 2 letoma je izolater j e začel izobraževati »Gradbeni šolski center v Ljubljani«. Učna doba za izolaterski po¬ klic traja, tri leta. Z razvojem industrije in tehnike bodo potrebe po strokovnih delavcih izolater- jih vedno večje. Če pa bodo delovne organizacije po¬ svetile večjo skrb pred izgubami toplotne energije ter drugih energij, bodo potrebe še narasle. TIMOV MALI OGLAS Prodam avtomobilsko dirkališče, proga v obliki osmice, dolžina 2 m, s 4 avto¬ mobili in transformatorjem. Cena 200 din. Avtomobilsko dirkališče »FALLER« štiristezno v obliki osmice, dolžina 2,5 m s 4 avtomobili, rezervnimi deli za avtomobile. Cena 550 din. Dva Glow plug motorja MVVS 2,5 ccm z vodnim hlajenjem in vztrajnikom za modele tekmovalnih čolnov. Cena 300 din za komad. Motor Super Tigre G 15 2,5 ccm, zračno hlajen. Cena 180 din. Motor Super Tigre G 21/29 RV 5 ccm, zračno hlajen. Cena 240 din. Elektromotor MABUCHI 6 —12 V za večje modele. Cena 70 din. Elektromotor Decaperm Super 12 V za večje modele. Cena 70 din. Elektromotor Monoperm Super Special 6 V za srednje modele. Cena 60 din. Peter Brukeljc, Povšetova 72. Ljubljana IZDELAJMO ZMAJA ZMAJ V OBLIKI LOKA Za ta model izberemo za srednjo pali¬ co debelejšo smrekovo letev prereza 6 do 20 mm in dolžine 1 m. Palica za lok naj bo debeline 8X8 mm (kvadratnega pre¬ reza) in dolžine 1 m. Privežemo jo točno na sredi na konico srednje palice. Lok naredimo z vrvico, ki jo napnemo tako, da so njegove konice oddaljene od sred¬ nje palice 32 cm, celotna širina zmaja zna¬ ša tako 64 cm. Od konic loka napnemo vrvico še do zadnjega konca srednje pa¬ lice. Paziti moramo, da sta oba konca vrvice enako dolga. Izdelano ogrodje položimo na papir, ga obrežemo po obliki ogrodja tako, da pustimo še 3 cm širok rob. Rob nato pre¬ mažemo z lepilom, ga zapognemo preko loka in vrvice ter zalepimo. Da se bo pa¬ pir dobro prilegal loku, moramo rob na¬ rediti ob celi dolžini loka. Za tehtnico potrebujemo 160 cm dolgo vrvico, ki jo privežemo 14 cm od konice in 17 cm od zadnjega dela na srednjo pa¬ lico. S poskusi letenja določimo najugod¬ nejšo točko za pritrditev obročka. Zmaj v obliki loka potrebuje dolg rep dolžine 10 do 15 m, ki ga napravimo iz papirnatih trakov in vrvice. ZMAJ V OBLIKI ORLA Izdelava zmaja v obliki orla je bolj zapletena od prejšnjih dveh. Njegov let je sličen letu v zraku krožečega orla. Za izdelavo potrebujemo 4 palice s prerezom 5 X 12 mm, dolžine 155 cm, preč¬ no palico dolžine 105 cm, ki drži nara¬ zen krila in krajšo palico, dolžine 25 cm, ki podpira rep. Iz dveh dolgih palic napravimo hrb¬ tišče tako, da jih spredaj in na 51 cm od¬ daljenem mestu od sprednjega dobro povežemo z vrvico. Spodnji del obeh pa¬ lic previdno razpnemo in približno 50 cm od spodnjega roba pribijemo 25 cm dolgo prečno palico. V razdalji 25 cm od vrha vstavimo 155 cm dolgi palici za peruti. Te pritrdimo na hrbtišče z majhnimi dešči- cami, kot kaže slika. Palici za peruti pri¬ trdimo še s prečno letvo dolžine 105 cm, ki drži obe peruti narazen, vsako pod ko¬ tom 70°. Kjer se letva križa z dolgimi palicami, jo pritrdimo z žebljički. Predno zabijemo žebljičke, izvrtamo s svedrom luknje, da nam letve ne bi pokale. Za prevleko potrebujemo tanko blago, ki ga izrežemo po sliki, ga napnemo in nalepimo na ogrodje. Za razliko od prejš¬ njih konstrukcij prosta mesta ne spojimo z vrvicami, temveč ostane blago na teh mestih prosto. Zato tudi namesto papirja uporabljamo blago. Vodilno vrvico pri¬ trdimo na obroček, ki je povezan s toč¬ kami ABDE v tehtnico. Ko spustimo or¬ la v zrak, mora lebdeti v zraku horizon¬ talno. Točki A in B naj bosta' oddaljeni 20 cm od prečne palice za peruti. Pri izdelavi zmaja moramo paziti, da sta leva in desna polovica enako težki. Majhne napake izravnamo tako, da lažjo stran peruti ovijemo z malo žice. Pri prav majhnih motnjah obtežimo točki G ah H. Da bi bil videz v zraku lebdečega orla še bolj resničen, mu lahko na gornjem koncu pritrdimo še orlovo glavo, ki jo na- i redimo iz lepenke. ŠKATLASTI ZMAJ Predno so metereologi poznali regi¬ strske balone in merilne rakete, so upo¬ rabljali za atmosferske meritve zmaje v obliki pravokotne škatle. V njih so mon¬ tirali merilne instrumente. Ogrodje je sestavljeno iz štirih palic prereza 6X6 do 8X8 mm, dolžine 80 cm in štirih palic za križ, enakega prereza, dol¬ žine 68 cm. Ogrodje dobro povežemo na stičnih mestih in premažemo z lepilom. Za prevleko potrebujemo papir, ki ga običaj¬ no uporabljamo za zmaje. Potrebovali bo¬ mo dva pasova papirja: prvi širine 24 cm, drugi 28 cm ter dolžine 182 cm z dodat¬ kom roba za lepljenje. Prevleko pritrdimo na ogrodje tako, da položimo trak papirja na tla, nanj po¬ ložimo ogrodje, premažemo robove dolgih palic z lepilom in zalepimo. Z lepljenjem začnemo na enem vogalu in napnemo stran za stranjo, tako da ogrodje obra¬ čamo. Za tehtnico potrebujemo dve vrvici dolžine približno 1 m, ki jih pritrdimo na. spodnjem notranjem delu prvega pasu. Na koncu obeh vrvic privežemo obroček, na katerega pritrdimo dolgo vrvico, s ka¬ tero bomo zmaj spuščali. Pravilno grajen, zmaj bo letel v vodoravni legi. V ZDA je zelo razširjeno tekmovanje z letalskimi modeli »Hand launch glider«, kar bi po naše pomenilo »jadralni mode¬ li, ki jih mečemo z roko«. Tekmovanje zahteva posebno tehniko metanja. Te¬ kmujejo pa v dvoranah ali pa na pro¬ stem. Naš model je enostaven. Izdelan je iz balsovega furnirja, lahko pa tudi iz lipo¬ vih ali topolovih deščic. Balsov furnir lahko kupimo pri Mladem tehniku v Lju¬ bljani. Načrt je risan v merilu 1:1. Za krilo potrebujemo 3 mm, za trup 5 mm, za rep pa 1,5 mm debelo balso. Za trup lahko uporabimo tudi lipov les iste debeline. Za obdelavo balse potrebujemo žiletko ah oster nož ter raskavec št. 200, 280 in 400, ki ga pritrdimo na ravno deščico. Za ob¬ delavo lipovega ali topolovega lesa pa potrebujemo še rašpo in pilo za les. Za lepljenje uporabljamo belo lepilo Jubinol ali Mekol. Izdelava: najprej izdelamo dve polovi¬ ci krila, ki jih oblikujemo po načrtu. Pa¬ ziti moramo, da je druga polovica krila popolnoma enaka prvi. Tudi trup izdela¬ mo in oblikujemo po prerezih na načrtu. K trupu najprej prilepimo navpični del repa, ki smo ga izrezali iz 1,5 mm debele balse in ga očistili z raskavcem št. 400. Nato prilepimo še vodoravni del repa, ki je izdelan na isti način. Krilo zlepimo sku¬ paj tako, da položimo eno polovico na ravno podlago, drugo polovico pa podlo¬ žimo tako, da je konica za 60 mm dvignje¬ na od podlage. Ko je lepilo suho, krilo prilepimo na trup. Paziti moramo, da je zlepljen navpični rep v osi s trupom, vo¬ doravni rep pravokotno na trup in krilo v simetrali s trupom. Model še obtežimo v nosu trupa z koščkom svinca tako, da je model uravnotežen v točki, ki je ozna¬ čena v načrtu z CG. Obtežitev preizkusi¬ mo tako, da model vržemo nekoliko proti zemlji. Ce se model vzpne in nato usmeri proti zemlji, ga moramo še obtežiti v no¬ su, če pa strmo pada proti zemlji, mu svi¬ nec odvzamemo. Če model leti pod blagim kotom navzdol, je pravilno obtežen. Tako je model pripravljen za start — vržemo ga z vso silo navzgor tako, da je zunanje krilo nekoliko nagnjeno -proti zemlji, kar mu da potreben zavoj. TIM 37 310 Dvobarvne voščilnice Voščilne kartice najrazličnejših oblik, velikosti in barv lahko kupimo v vsaki trgovini. Voščila pa bomo mnogo bolj ve¬ seli, če se sami potrudimo in izdelamo domiselno voščilnico. Zanjo potrebujemo le kos papirja, ki je na eni strani obarvan. Velikost je po¬ ljubna, razmerje stranic pa mora biti 2 : 3 (npr. 30 : 45). 1. Najprej naredimo dva upogiba v vzdolžni smeri, tako da oba stranska ro¬ bova v sredini lista staknemo. Dobili smo za polovico ožji dvojni pas, ki ga nato pre¬ pognemo v sredino pravokotno na vzdol¬ žne robove, kot kaže linija na skici 1. 2. Naredimo še dva pregiba preko sre¬ dišča v diagonalni smeri po nakazanih pravokotnicah na skici 2. Robove s prsti zalikamo in razgrnemo nazaj v prejšnji položaj, kot kaže skica. 3. Z zgibanjem nadaljujemo sedaj le na eni strani. Desni skrajni rob prepogne¬ mo naprej tako, da prekrije z zgibi naka¬ zani kvadratni križ. Pri tem istočasno vgreznemo vogale ob pregibu in razteg¬ nemo pas v prvotno širino. 4. Nastala trapezasta ušesa zapognemo naprej proti sredini drug do drugega. 5. Nato jih upognemo diagonalno na¬ prej do simetrale po črtkasti liniji na ski¬ ci 4. Pravokotni zaključek (skica 5) upo¬ gnemo navzven, da s konico seže do roba. Tako je prva polovica končana. Postopek ponovimo še na drugi — levi strani. Če smo bili pri delu natančni, smo izoblikovali pravo papirno skrinjico ah etui, ki čuva voščilnico ah pa je voščilo napisano v okencu etuija. TIM 39 ELEKTRONIKA Elektronski računalniki Vukadin Ivkovič Zadnja leta pogosto slišimo o elektron¬ skih računalnikih, elektronskih »možga¬ nih«, elektronskem spominu in podobnih elektronskih napravah. Sprašujemo se kakšne so te naprave, kako delujejo in zato je prav, da se nekoliko bliže sezna¬ nimo z njimi. Prizadevanje človeka, da bi si olaj¬ šal delo z napravami, je prav tako staro kot človeški rod. Matematika je ena najstarejših logičnih ved, ki se je razvila Slika 1 40 iz potrebe človeka, da si izdela predmet, določi čas ali zamenja svoje proizvode za tuje. Z razvojem trgovine in tehnike je matematična veda zelo napredovala. Z razvojem matematike se je razvil po¬ klic matematika, ki se je ukvarjal iz¬ ključno z računanjem. Matematiki so si prizadevali ustvariti pripravo, ki bi jim računanje olajšala in pospešila. Danes je množenje 3 X 7 = 21 samo po sebi ra¬ zumljivo, včasih pa je predstavljalo težko premagljiv problem. Ljudje so si poma¬ gali najprej s kamenčki, ki so jih po¬ lagali na ravno ploskev tako, da so jih razvrstili v tri kupčke po sedem in jih nato prešteli. Pozneje pa so nanizali na kite kroglice in jih napeli v pravokoten okvir. Tako so dobili »abako«, prvo zna¬ no napravo za računanje. »Abaka« je bila podobna računalom, ki jih ponekod še danes uporabljajo otroci. Če izvzamemo »abako«, se zgodovina današnjih računalnikov začenja nekako pred tremi stoletji. V tem času so začeli konstruirati mehanske naprave za raču¬ nanje. Razvoj teh naprav je šel v glavnem v dve smeri: prvi so konstruirali ana- TIM logne naprave, to je take, da so vsako število ponazorili z neko fizikalno koli¬ čino, drugi pa digitalne, pri katerih so morali pred računanjem števila naprej kodirati (šifrirati) v serijo zaporednih raz¬ ličnih signalov. Po teh dveh principih tudi sedaj ločimo analogne in digitalne računalnike. Govorili bomo o analognih računal¬ nikih. Omenili smo že, da je treba pri računanju z njimi pretvoriti število naj¬ prej v neko fizikalno količino, ki je lahko dolžina na skali, rotacijski kot, električna napetost ali magnetni fluks. Na tem prin¬ cipu je sestavljeno tudi logaritmično ra¬ čunalo, na katerem so nanesene dolžine kot logaritmi teh števil (slika 2). Z lo- garitmičnim računalom množimo tako, da seštevamo dolžini, ki sta sorazmerna njunima logaritmoma in rezultate di¬ rektno odčitamo. Oglejmo si sedaj princip delovanja elektronskega računalnika. Vsi poznamo sklepni račun. Če se glasi naloga: »15 kg jabolk stane 45 dinarjev, koliko kilo¬ gramov jabolk dobimo za 27 din?«, skle¬ pamo: »15 kg jabolk stane 45 dinarjev, X kg jabolk stane 27 din.« Nalogo rešimo z enačbo: 27 X = —X15 45 _ 27 Ce je — neka konstanta, ki jo oznaci- 45 mo s K, ima enačba obliko: X = K X 15 Slika 2: logaritmično računalo Če sedaj v mislih zamenjamo jabolka z volti in dinarje z ohmi, to je z nape¬ tostjo in upornostjo, ki sta analogni ko¬ ličini jabolk v kilogramih in ceni v di¬ narjih, smo že prenesli ves problem na področje elektronike. Na sliki 3 vidimo električno vezje računalnika, ki nam bo rešil zgornjo enačbo. Na upor R, ki ima vrednost 45 £1 in je opremljen z ustreznimi odcepi, med katerimi je tudi odcep za 27 Q, priklju¬ čimo napetost 15 V. Na voltmetru, ki je priključen na sponke odcepa pri 27 Q, lahko takoj odčitamo napetost, ki bo v našem primeru znašala 9 V. Če vemo, da pomenijo volti v našem primeru ki¬ lograme jabolk, je naloga že rešena (X = 9) in odgovor se bo glasil: »Za 27 din lahko kupimo 9 kg jabolk.« Bralce opozarjamo, da smo v TIM-u št. 1, letnik 1968 pisali o podobnem »eksperimental¬ nem analognem računalniku«. Naprava z vezjem na sliki 3 pa nam služi samo za reševanje nalog, v katerih je konstanta K manjša ali enaka 1. V primeru, da je K večji od 1, se moramo poslužiti take naprave, ki ima poleg uporov tudi oja¬ čevalnik. Ta ojačevalnik imenujemo ope¬ racijski ojačevalnik. To je ojačevalnik z zelo velikim ojačanjem A (A = 10.000) Slika 4 v širokem frekvenčnem obsegu. Slika 4 nam pokaže simbol za operacijski oja¬ čevalnik. Izhodni signal na tem oja¬ čevalniku ima nasprotni znak od vhod¬ nega signala. Na sliki 5 je ponazorjeno blokovno električno vezje računalnika, s katerim bomo lahko tudi množili. 540. Slika 5 Če je naloga podobna kot v prejšnjem primeru, na primer »15 kg jabolk stane 45 dinarjev, koliko kilogramov jabolk dobimo za 54 dinarjev?«, se bo enačba glasila: 54 54 X = — X15 = KX15 če je K = 45 45 Na sponki Ui priključimo baterijo z napetostjo 15 V. Napetost se v operacij¬ skem ojačevalniku ojača za faktor A in ker je točka c na višjem potencialu kot točka e, steče tok preko uporov R p in Ri (tok teče nazaj — negativna povratna reakcija). Če ima upor Ri upornost 45 Q in upor Rp 54 Q bomo na sponkah na¬ petosti U a z voltmetrom odčitali nape¬ tost 18 V. Ker vemo, da pomenijo volti kilograme jabolk, bomo lahko odčitali rešitev naloge: »Za 54 dinarjev lahko kupimo 18 kg jabolk.« Na sliki 6 je prikazano vezje raču¬ nalnika, ki ga uporabljamo za seštevanje. Na vhodu ojačevalnika imamo različne napetosti, ki jih označimo z Ui, U 2 , U 3 . • • U n (n je neko poljubno končno število). Zaradi napetosti Ui, bi po že znani enačbi dobili neko napetost Ua 1; zaradi U 2 , U a2 in tako dalje. Če so v vezju vsi upori enaki, se enačba glasi: Ua = - (U, + U 2 + U 3 + . . .Un) Iz vezja je razvidno, da so upori, na katere so priključene napetosti Ui U 2 U 3 itd. v točki e, ki je na mrežici ojačeval¬ nika, kratko zvezani. V ojačevalniku se napetost ojača in preko upora R p steče nek tok od sponke c proti točki e. Na sponke U a priključeni voltmeter nam po¬ kaže vsoto vseh vhodnih napetosti. Če predstavljajo te napetosti neka števila, dobimo na sponkah U a vsoto vseh teh števil. Slika 6 Na podoben način lahko sestavimo tu¬ di računalnike, s katerimi števila odšte¬ vamo, korenimo in potenciramo, funk¬ cije pa tudi odvajamo in integriramo. Možnosti računanja z elektronskimi ra¬ čunalniki so torej neomejene. BRALCI, NAROČITE KNJIGO GUSTAV BUSCHER ELEKTRONIKA V SLIKAH Poljudno in poučno pripovedovanje o elek¬ troniki, področju, ki je prav v zadnjih le¬ tih doživelo svoj najintenzivnejši razvoj. Razloženi so vsi aparati in naprave, tekst pa je opremljen s številnimi nazornimi ilustracijami. Perg. 251 strani; cena 37 din Nagradni izdelek ODEL Peter Burkeljc JADRNICE Model jadrnice, za katerega smo vam pripravili načrte, je zelo enostaven. Ko¬ rito in jadro je narisano v pomanjšanem merilu in opremljeno z merami. Vsi osta¬ li deli pa so narisani v naravni velikosti. Za izdelavo potrebujemo ravno desko (na kateri bomo izdelali model), risalni pribor, indigo papir, režij ačo s priborom, pilo za les in kovino, rašpo, grob in fin raskavec, bucike, sponke za perilo, spaj¬ kalnik, vrtalni stroj s priborom, čopič za lak, posodico za lak in kuhalnik. Material je lipov furnir debeline 1,5 do 2 mm, letvice 5X3 mm, vezani les debeline 3 mm, celuloid, debelejša letvi¬ ca za jambor in prečko, nekaj medeni¬ naste pločevine za krmilo in pritrdila, jeklena ali varilna žica 0 3 mm, tanka vrvica in svinec za uteži. Izdelava Najprej prerišemo vse dele trupa, ki so iz vezanega lesa, ter jih izžagamo. To so kljun 1, obe opori 2 in 3, rebra 4 do 8 in gredelj 10. Potem te dele natančno ob¬ delamo. Sedaj na šablonsko desko nari¬ šemo simetralo čolna in lego reber, kar enostavno prerišemo iz mer za korito. Rebra prilepimo na šablonsko desko tako, da je dno čolna obrnjeno navzgor. Pa¬ zimo, da bomo rebra lepili navpično in s tem dobili pravilno obliko korita. Na kljun 1 prilepimo opori 2 in 3, vse skupaj pa zalepimo na prvo rebro. Ko je lepilo suho, prilepimo na kljun in opori letvice korita 9 in gredelj 10. Nato prile¬ pimo letvice na vsa ostala rebra, le pri gredlju moramo letvico odžagati in dele prilepiti ob obeh straneh. Narejeno korito moramo dobro oči¬ stiti in prekriti s furnirjem. Furnir pri¬ lagodimo obliki, ga prilepimo na ogrodje ter pritrdimo še z bucikami in sponkami za perilo, prekrivamo na šablonski deski, da preprečimo zvijanje korita. Najhitreje bo šlo delo od rok, če prekrijemo najprej eno polovico dna in nasprotno stranico. Ko smo tako prekrili dno in stranici, previdno odstranimo korito z deske. Se¬ daj ga dobro očistimo z raskavcem in izdelamo palubo. Posamezne dele palube smo najprej izžagali iz vezanega lesa (steno 13, stranici 14 in 15, pregrado 16, dno 17 in streho 18). Vse te dele zlepimo in jih obdelamo. Predno prilepimo streho, vstavimo celuloid 19 za okna. Nato ka- TIM fH 450 bino vlepimo v korito, prilepimo letvice 9 in palubo prekrijemo s furnirjem. Zdaj vstavimo cevko za krmilo 25, ki ga sespajkamo iz pločevine in va¬ rilne žice. Krmilo vstavimo v cevko in ga dokončno izoblikujemo. Izdelati moramo še jambor 20, prečko 21, kovinska pritrdila 24 in vez 23. Jam¬ bor vlepimo v korito, pritrdimo prečko in model prelakiramo. Lakiramo najprej dvakrat s prozornim nitrolakom in po vsakem premazu model očistimo s finim raskavcem. Nato model prebarvamo z barvnim nitrolakom. Najlepše je belo ko¬ rito, paluba pa naj ima barvo lesa. Pritrdila pritrdimo z drobnimi žeb¬ ljički in sešijemo jadro. Jadra pritrdimo k jamboru in prečki z vrvico. Kako teko vrvi, kaže skica. Končno izdelamo še utež 12, ki jo privijemo z lesnimi vijaki na gredelj 10. Model je s tem narejen. Kosovni seznam: TIM 47 MLADI NARAVOSLOVCI ZBIRKA IN ODTISI DREVESNIH LISTOV Stane Peterlin Jesen je letni čas, ko se na vsakem ko¬ raku srečujemo z odpadlimi listi dreves; v gozdu in parku jih je vse polno. Zdaj se šele prav zavemo njihove mnogolično¬ sti, jesen pa zanimivim oblikam doda še barve. Poskusimo ohraniti nekaj tega vzdušja za tiste mesece, ko bodo drevesa gola in bomo nestrpno pričakovali novih poganjkov. Liste lahko sušimo ali reproduciramo na številne načine. Iz posušenih in lepo shranjenih listov lahko napravimo zani¬ mivo naravoslovno zbirko, medtem ko je reproduciranje listnih oblik v glavnem le prijetna zabava. Slika prikazuje razne možnosti reproducira¬ nja listov. 50 SUŠENJE LISTOV Za pripravo zbirke posušenih listov ne potrebujemo skoraj nikakršnih posebnih pripomočkov. Zadostuje nam nekaj starih časopisov manjše velikosti (na primer To¬ variš ali Zvitorepec). Med časopisne liste vložimo rastlinske liste, vsakega posebej, nato pa jih obtežimo z nekaj knjigami. Naslednji dan preložimo liste v drug suh časopis in isto ponovimo še enkrat. Tam pustimo liste, da se dokončno posušijo. Za zbiranje posušenih listov je naj¬ ugodnejše pozno poletje ali zgodnja je¬ sen, ko imajo listi še naravno obliko in barvo — ker so še živi. Morda pa želite napraviti zbirko listov v kar najbolj pi¬ sanih jesenskih barvah? Potem je zdaj prava prilika. Posušene liste nalepimo v zvezek, vsak list na novo stran. Pripišemo ime dre¬ vesa ter kraj in čas nabiranja. Še lepše lahko uredimo zbirko na herbarijskih po¬ lah ali listih, ki jih nato vložimo v herba- rijsko mapo. REPRODUCIRANJE LISTOV Poglejmo si nekaj najbolj znanih na¬ činov. a) Odtisi s sajami. Potrebujemo nekaj listov čistega papirja in košček sveče. Na¬ strgamo parafin s sveče v tanki in enako¬ merni plasti na list papirja. Podrgnemo s prsti parafin tako, da se enakomerno raz¬ poredi, zmehča in oprime papirja. Prižge¬ mo svečo, vzamemo list papirja in ga pre¬ mikamo enakomerno skozi plamen (sl. 1). TIM List mora imeti parafinsko plast obrnje¬ no navzdol in držati ga moramo vodorav¬ no. Pazimo, da se papir ne vžge. Ker ob¬ stoja ta nevarnost, delamo v prostoru, kjer ni vnetljivih snovi ali predmetov, še bolje pa na prostem. Ce bomo delali pazljivo, bomo papir enakomerno očrnili s sajami. Nato položimo okajeni papir na mehko podlago tako, da bo sajasta površina zgo¬ raj, nanj položimo rastlinski list tako, da bo spodnja listna ploskev z izrazitejšimi Slika 1 in 2 žilami ležala na sajah. List pokrijemo s kosom papirja (sl. 2). Pazljivo podrgnemo po papirju, da list ne bo drsel po sajasti podlagi, vendar pa se je bo dotaknil z vso površino. Dvignemo zgornji papir in rast¬ linski list previdno prenesemo s sajasto stranjo navzgor na drug čist list papirja. Zdaj ga pazljivo, vendar dovolj čvrsto pritiskamo z dlanjo in prsti tako, da se bodo saje odtisnile na papir. Ko dvigne¬ mo list, imamo pred seboj bolj ali manj uspešen odtis, vendar pa ta slika ni traj¬ na, ker se razmaže. Lahko jo fiksiramo tako, da nanjo razpršimo prozoren lak. b) Odtisi s tiskarskim črnilom. Poskus je enak prejšnjemu, le da namesto saj vzamemo barvo, ki jo rabijo pri razmno¬ ževanju s ciklostilom. Barvo v tubah lah¬ ko kupimo v papirnica. Iz tube iztisnemo približno 1 cm barve in jo s pleskarsko lopatico ali podobnim predmetom z rav¬ nim robom (za silo nam bo služilo tudi staro Ogledalce) razmažemo po stekleni podlagi. Zopet položimo rastlinski list na razmazano barvo in »vzamemo odtis«, na¬ to pa ga prenesemo na čist list papirja. Odtis bo lepši, če imamo pri roki gumi¬ jast valjar, kakršnega uporabljajo tiskar- Slika 3 in 4 ji. Z njim prenesemo barvo s stekla na list (sl. 3), ki ga nato odtisnemo. Ko se črnilo posuši, je odtis obstojen. c) Odtisi z razpršeno barvo. S tem po¬ skusom dobimo tako imenovani »negativ« lista. Drevesni list položimo na čist papir in ga obtežimo s kamenčki ali drugimi manjšimi predmeti, da se bo po robovih čimbolj prilegal podlagi. V majhni poso¬ dici si pripravimo precej gosto mešanico poljubne tempera barve. Vanjo pomočimo staro zobno krtačko in jo s ščetinami nav- gor držimo nad papirjem. Po njej drgne¬ mo s topim nožem tako, da barva prši na papir (sl. 4). Se bolje bo, če imamo mre¬ žico za razprševanje barve, kakršno upo¬ rabljamo pri likovnem pouku in po njej drgnemo z namočeno krtačko. Ko smo po¬ vršino papirja dovolj enakomerno poškro¬ pili, previdno odstranimo kamenčke in dvignemo list ter počakamo, da se barva posuši. Ce ste poskusili na več naštetih nači¬ nov, lahko izdelke med seboj primerjate. Poskusite isti ali vsaj po vrsti ali veliko¬ sti čimbolj enak list reproducirati na vse opisane načine na enako velikih Ustih pa¬ pirja. 51 TIM Filatelija za začetnike Pribor za zbiranje znamk Umek Janez V prejšnji številki TIM-a smo obja¬ vili nekaj kratkih navodil in nasvetov za filateliste začetnike. Tokrat poglejmo, kakšen pribor potrebujejo pri zbiranju znamk. Ker je ta pribor dokaj skromen, ne bo težko priti do njega. Na prvem mestu je pinceta. Znamk ne smemo prijemati s prsti, še posebej ne z mastnimi ali vlažnimi. Tako jih samo pokvarimo. Pinceta tudi ne sme imeti ostrega roba ah zarez na prije- malni ploskvi. Če je rob preoster, ga obrusite. Nato potrebujemo povečevalno steklo. Z njim si natančno ogledujemo znamke. Povečevalno steklo nam pokaže manjše razlike med sicer enakimi znamkami, z njim ugotovimo, če je znamka poško¬ dovana in pravilno nazobčana. Ne bo odveč tudi zobomer. To je kos tršega papirja z oznakami zobcev. Vendar pa za začetnike zobomer niti ni nujen. 52 Znamke morajo biti seveda lepo spravljene. Dokler Zbirka še ni urejena, jih imamo lahko v knjigah, kuvertah ali škatlah. Toda prej ali slej si bomo prav gotovo kupili album. Pri albumih pazimo, da notranji listi nimajo rjavih madežev. Takšni madeži lahko pustijo barvne sledove na mamkah, jih torej poškodujejo. Znamke zavaru¬ jemo tako, da na rjava mesta preložimo tanek papir. Za nežigosane znamke velja, da mo¬ rajo biti spravljene v albumu, žigosane pa lahko lepimo tudi v posebne zvezke za znamke. Lepljenje ni tako enostavno. Imeti moramo posebne lepilne papirčke, ki jih prodajajo v filatelističnih trgovi¬ nah. Polovico zapognjenega papirčka ovla¬ žimo in ga prilepimo na zgornjo hrbtno stran znamke, takoj pod zobčki. Nato ovlažimo še ostali zapognjeni del lističa in sicer največ v širini treh milimetrov, ter prilepimo mamko na določen pro¬ stor v zvezku. Razumljivo je, da tudi ožigosane znamke lahko vlagamo v album. To je ves osnovni pribor. Seveda je pripomočkov, ki jih imajo filatelisti, še nekaj, vendar začetnik lahko shaja tudi brez njih. Za primer omenimo katalog, posebne albume, iskalec vodnega znaka ter filatelistične časopise ali revije. TIM Preizkuševalni faze Pri delu v elektrotehniki je eno od orodij, ki ga ne moremo pogrešati tudi preizkuševalnik faze. To je vijaču podobna priprava, s katero ugotav¬ ljamo tok v električnih vodnikih oziroma apa¬ ratih. S preizkuševalnikom faze ugotavljamo in preizkušamo fazne vode električnega toka na pri¬ ključkih, prebijanje napetosti na maso električnih naprav in varovalke. Stični del preizkuševalnika je kovinski in je izveden v obliki malega vijača, v držaju pa je vgrajen upor, vijačno pero in tlivka. Pri preizkusu električnega priključka ali naprave, ki je pod napetostjo, bo tlivka utripajoče zasvetila. S pre- izkuševalnikom faze lahko napetost električnega toka samo ugotavljamo, ne moremo pa meriti nje¬ govih vrednosti. Zato pa so potrebni merilni in¬ strumenti. Nakovalo Nakovalo rabimo za podlago pri obdelovanju kovin, predvsem za kovanje, ravnanje, prebijanje in podobno. Nakovalo je oblikovano tako, da omo¬ goča oblikovanje ravnih in okroglih predmetov. V delavnici mora biti nakovalo postavljeno na trdni osnovi, največkrat na čvrsti, pokonci stoječi leseni kladi. mali timov tehniški slovar Lojze Prvinšek Vzvodne škarje Za rezanje debelejše pločevine si z ročnimi škarjami za pločevino ne moremo pomagati. V ta namen uporabljamo vzvodne škarje, ki jih za stalno pritrdimo na ploščo močne delovne mize ali na posebnem podstavku. Z vzvodnimi škarjami lahko režemo pločevino do debeline 3 mm. Paličastih kovinskih predmetov in žice pa s temi škarjami ne smemo rezati, ker se ob takšni uporabi poškodujejo rezila. DALJINSKO KRMILJENJE NAPRODAJ Modelarje po vsem svetu — pa najsi gradijo letala, male avtomobilčke, ladje ali karkoli ■— druži ista želja. Ko spusti¬ jo model iz rok, bi ga radi še naprej var¬ no krmarili, pospeševali in zavirali, da bi se obnašal prav tako, kot njegov de¬ set ali sto krat večji »pravi« vzor. To je področje, kjer se srečujejo ama¬ terji oblikovalci, graditelji in mehaniki z amaterji elektroniki. Modelu lahko na da¬ ljavo poveljujemo le brezžično, z radijski¬ mi valovi. Prenašamo lahko celo vrsto raz¬ ličnih »ukazov« — pri letalskem modelu na primer gibanje smernega krmila levo in desno, gibanje višinskega krmila nav¬ zgor in navzdol ter povečevanje ali zmanj¬ ševanje plina malega pogonskega mo¬ torčka. Svojčas so vsi amaterji gradili daljin¬ ske komande sami. Danes je položaj že precej drugačen. Dogaja se nekaj podob¬ nega, kot pri radijskih sprejemnikih. Tam 54 računa industrija takole: material stane okrog 80 % cene in delo okrog 20 %. Ker dobi industrija material kajpak ceneje, se gradnja posamezniku ne izplača več. Podobno je pri napravah za daljinsko upravljanje modelov. Predvsem velja to za boljše in vrhunske naprave, ki omogočajo, kot pravijo »simultano in proporcional¬ no« upravljanje. To pomeni, da komande na modelu sledijo gibom gumba ali ro¬ čice na oddajniku takoj in v enaki meri: modelar pri oddajniku dobesedno »sedi« v svojem modelu in ga vozi. LETALA, LADJE AVTOMOBILI, SANI Z daljinskimi komandami je mogoče voditi najrazličnejše modele. Naša slika nam kaže model propelerskih sani. To je točen pomanj¬ šan posnetek velikih sani za sneg, vodo in led, ki jih je zgradil sloviti sovjetski kon¬ struktor Tupolev in ki jih poganja motor z 260 KM, sprejmejo pa 5 potnikov. TIM Cela vrsta firm se je specializirala na izdelavo naprav za daljinsko upravljanje za amaterje-modelarje. Največja je ver¬ jetno ameriška firma Rowan, precej pa jih je tudi drugje — v Zahodni Nemčiji pa jih je na primer še pet, ki izdelujejo dobra dva ducata različnih naprav. Vse današnje naprave za daljinsko kr¬ miljenje modelov so transistorizirane in zato zelo majhne, lahke ter odporne proti udarcem in temperaturnim spremembam. Večinoma omogočajo prenos 12 kanalov —- pri čemer štejeta dva kanala za uprav¬ ljanje enega krmila v dve smeri. Če torej krmilimo pri letalskem modelu višinsko in smerno krmilo ter plin motorja, rabi¬ mo 6 kanalov. Celo napravo tvorijo običajno trije de¬ li. Prvi je oddajnik, ki ga drži v rokah modelar, drugi sprejemnik, vgrajen v mo¬ del, ki sprejema brezžične signale, tretji pa servomotorji, ki po navodilih signalov poganjajo krmila. Čeprav se različni modeli med seboj precej razlikujejo, lahko naštejemo nekaj značilnih podatkov. Oddajnike poganjajo baterije z 9 — 12 V, poraba toka pa je 100 do 150 mA. Moč oddajnika je 1/4 do 1/2 W — istoča¬ sno pa lahko deluje do 12 oddajnikov, ne da bi se motih med seboj. Značilne mere bi bile nekako 20 X 20 X 6 cm, teža pa 1/2 do 3 kg. Oddajniki so večinoma oprem¬ ljeni s krmilnimi ročicami, ki olajšujejo vodenje modela in imajo raztegljivo od¬ dajno anteno. Oddajnik nosi modelar na jermenu okrog vratu. Sprejemniki so seveda kar najmanjši. Nekaj značilnih mer: 6X4X6 cm ali 4 X 4 X 15 cm ali 6X4X2 cm. Teže so zelo skromne in se gibljejo od 70 do 300 gramov. Sprejemnik napaja baterija 4,8 do 12 V, poraba toka pa je skromna —10 do 50 mA. Med najpoglavitnejše sestavne dele so¬ dijo servomotorji. Ti večinoma merijo ok¬ rog 2 cm v premeru in 4 do 7 cm v dolžino, tehtajo pa 40 do 80 gramov. Krmilu mo¬ delarja sledijo z 1 %-no točnostjo. Vse naprave so zelo neobčutljive na spremembe temperature. Zdržijo tudi od — 15° C pa do + 55° C. Dobre naprave pa so žal še vedno drage. Oddajniki stanejo približno od 700 do 2000 N din, sprejem¬ niki pa od 450 do 1800 N din, servomotorji pa od 100 do 300 N din. Vedno manj je daljinskih komand, ki delujejo tako, da radijski valovi iz oddaj¬ nika nosijo povelja v obliki raznih zvo¬ kov. Sodobne naprave so večinoma digi¬ talne, kar pomeni, da oddajnik spremeni povelje v skupino električnih impulzov, te pa radijski valovi prenesejo do sprejem¬ nika, ki iz njih spet razbere povelje. To je način, ki je podoben delovanju elek- ronskih računalnikov. Kajpak so takšne naprave za daljinsko krmiljenje mnogo predrage za igrače, pri tekmovalnih modelih pa brez njih vedno težje shajajo. Kako popolne so te naprave, najbolje pojasni naslednje: večinoma ima spre¬ jemnik vgrajeno posebno spominsko eno¬ to, ki tedaj, če se zveza z oddajnikom pre¬ kine, postavi krmila v vnaprej določen položaj, obenem pa zniža vrtljaje motorja na najmanjšo mero. Tako je verjetnost, da bi model modelarju ušel, zelo zmanjšana. Kajne: imenitno bi bilo s pomočjo tak¬ šnega majhnega elektronskega robota se¬ sti za krmilo naših modelov? Široka, vendar draga izbira Slika kaže izvedbo oddajnika za daljinsko vodenje, ki jih izdelujejo ameriške in evrop¬ ske tovarne. 55 TIM IZKRCANJE NA LUNI Kogar zanima kozmonavtika, zlepa ne bo pozabil letošnjega julija. Takrat je ameri¬ ška odprava z vesoljsko ladjo »Apollo XI« odletela proti Luni, pristala na njej ter se vrnila na Zemljo. Nosilna raketa »Saturn V«, visoka skoraj 120 m, je startala 16. julija z oporišča Cape Kennedy na Floridi. Posadko so sestavljali trije kozmonavti — Armstrong, Aldrin in Collins. S pomočjo slike si oglejmo, kako je potekal polet: 1. — Izstrelitev. 2. — Vesoljska ladja je najprej zakrožila okoli Zemlje. 3. — Usmeritev proti Luni. 4. — Sprememba razporeditve modulov; lu¬ narni modul »Orel« bo kasneje pristal na Luni, medtem pa bo komandni mo¬ dul »Kolumbija« krožil okoli nje. 5. — Popravek smeri. 6. — Vžig tako imenovanih retro raket, s pomočjo katerih se je ladja vtirila na lunarno orbito (začela krožiti oko¬ li Lune). Letos so ljudje prvič pristali na površini lune. Tamkaj so postavili znanstvene naprave, nazaj pa so prinesli vzorce kamenin. Polet vesoljske ladje »Apollo XI«. Na krovu so bili trije astronavti - Armstrong, Aldrin in Col¬ lins. 7. — Lunarna orbita, po kateri kroži ve¬ soljska ladja. 8. — Lunarni modul »Orel« se loči od ve¬ soljske ladje. 9. — Pristajanje na Luni. 10. — Po vzletu z Lune se »Orel« spet spoji z matično ladjo »Kolumbija«. 11. — Lunarni modul ostane na orbiti. 12. — Usmeritev proti Zemlji. 13. — Popravek smeri. 14. — Ločitev kabine od pogonskega dela. 15. — Pristajanje s padalom. Na Luni sta pristala Armstrong in Aldrin. To je bilo po približno 100 urah poleta dne 20. julija. Izkrcala sta se na področju Morja tišine, tamkaj razvila zastavo, postavila po- tresomer in še nekaj drugih naprav ter na¬ brala vzorce kamenin, ki sestavljajo Lunino površino. Collins je med tem ves čas krožil okoli Lune. Po vrnitvi dne 24. julija so morali vsi trije astronavti v karanteno. Tam so jih natančno pregledali. Prav tako so preiskali tudi mate¬ rial, ki so ga prinesli z Lune. Ugotovili so, da ne vsebuje nevarnih povzročiteljev bo¬ lezni. Odprava z vesoljsko ladjo «Apollo XI« se je srečno končala. Že letos bo najbrž pole¬ tela nova, ki bo skušala pristati na drugem mestu lunine površine. Po načrtu bo sledilo še sedem ali osem ekspedicij, nato pa bodo kozmonavti odleteli proti najbližnjim plane¬ tom našega osončja, najbrž proti Marsu. TIM 57 Iz zgodovine vemo, da so ljudje najprej pluli po vodi v drevakih, izdolbljenih drevesnih deblih, ali pa na preprostih lesenih splavih. Že pred tisočletji pa so začeli graditi večje ladje. Poganjali so jih z vesli ter jih opremili z jadri. Jadrnice so dolgo časa prevladovale na vseh oceanih. Z njimi so obpluli svet in odkrivali nove dežele, z njimi so pre¬ važali tovore in se bojevali na morju. Toda bolj na široko se je plovba raz¬ mahnila šele takrat, ko so za ladijski po¬ gon začeli uporabljati parni stroj. Prvi parnik so zgradili leta 1802 v Ameriki. To je bila majhna, lesena lad¬ jica, ki je služila kot vlačilec. Po de¬ setih letih je Ameriki sledila Evropa, kjer so prvi parnik izdelali leta 1812. Že V7 leta 1819 pa je prva ladja na paro pre¬ plula Atlantski ocean. Takrat se je na pot čez Atlantik podala ameriška trgov¬ ska ladja »Savannah«, ki je za plovbo do Evrope potrebovala 26 dni in 18 ur. Tako so parniki začeli vedno bolj iz¬ podrivati jadrnice. Bilo jih je vedno več, še posebno od takrat naprej, ko je bočna lopatasta pogonska kolesa nadomestil la¬ dijski vijak. Tega je izumil naš rojak Ressel. V našem stoletju pa so tudi parniki zatonili v pozabo. Danes poganjajo ladje močni dizelski motorji. Ladje so postale večje in hitrejše. Poleg tega so ponavadi Parnik »Sinus«, ki je leta 1838 s 100 pot¬ niki na krovu preplul Atlantik. 58 TIM prilagojene določenim nalogam. Tako po¬ znamo tankerje za prevoz nafte, ladje s hladilnimi napravami za prevoz mesa, sadja in drugih živil, posebne ladje za prevoz žita, rude in ostalega trgovskega blaga ter seveda potniške in vojne ladje. In kakšne bodo ladje bodočnosti? Nekateri pravijo, da jih bo poganjala atomska energija. Že danes ima precej ladij atomski pogon. Njihova prednost je, da z enkratno zalogo goriva lahko dolgo časa ostanejo na morju. Vendar pa se v večjem obsegu atomski pogon doslej še ni uveljavil. Morda pa se bodo v bodočnosti najbolj uveljavile ladje na zračno blazino. Ta vozila niti niso prave ladje, saj med vožnjo drsijo nad vodno gladino. Med ladje pa jih lahko prištevamo zato, ker služijo za pomorski transport. Ponekod vozila na zračno blazino že uporabljajo, vendar bolj zaradi preizku¬ šanja. Med doslej naj večja vozila na zrač¬ no blazino spada model »VT-1« (glej sliko). Na krov sprejme 10 avtomobilov in 160 potnikov, doseže pa hitrost 48 vozlov. Med največje sodobne ladje spadajo letalo¬ nosilke, ki imajo nekaj tisoč mož posadke. V bodoče bodo vozile tudi velike ladje na zračno blazino, ki zmorejo večje hitrosti, kot smo jih danes navajeni. TIM 59 PAPIRNICA VEVČE Od lesa, do zvezka Peter Likar Postopek za izdelovanje papirja je pri¬ bližno leta 105 iznašel kitajec Caj Lun. 751. so »patent« ukrali Arabci, 1150, pa so delali papir že v Španiji. Prva papir¬ nica na Slovenskem je bila v Goričanih pri Medvodah v 16. stoletju. Danes so naj¬ bolj znane slovenske papirnice v Vevčah, v Vidmu, na Sladkem vrhu, drugod v Ju¬ goslaviji pa v Zagrebu, v Prijedoru, Ma- glaju in drugod. Pred vami je zvezek. Ko pišete vanj ko¬ maj pomislite, da je bila osnovna surovi¬ na, iz katerega je bil izdelan — les. Zve¬ zek je iz primerno trdega papirja, gladek je in bel in ne prepušča črnila. Kako so izdelali papir nasploh in kako so dosegli lastnosti, ki so potrebne zato. da zvezek lahko služi svojemu namenu? Surovine za izdelavo papirja Za važnejše surovine veljajo vlaknine. Dobimo jih na kemičen in mehaničen način. Mehanično pridobivanje vlaknin: za to služijo papirničarjem metrske cepanice in okroglice iglavcev. Potem, ko jih očistijo, jih obrusijo na strojih brusilnikih. Tako dobe iz lesa vlaknasti material. V lesni masi pa je v tej začetni delovni fazi še vse polno trdih delcev, od ostalih nečistoč pa tudi pesek. Na centrifugalnih prebiralnikih morajo zato ločiti fina vlakna od gro¬ bih delcev. Peščene delce odstranijo na lo¬ vilnih napravah. Finejši lesni delčki gre¬ do skozi sito, groba pa se vrnejo na začetek proizvodnega procesa, kjer se morajo raz- vlakniti v finejše delce. Proizvodno pot nadaljujejo zatorej le najfinejša lesna vlakenca, ki zgoščena na izžemalnih na¬ pravah čakajo na nadaljnjo predelavo. Kemično pridobivanje vlaknin: če ho¬ čejo pridobiti vlaknine po tem postokpu les sesekajo na sekanice, velike 3X3 cm. Tako pripravljene stresejo v kuhalnike, ki lahko sprejmejo do 300 kubičnih metrov lesa. Ob prisotnosti kalcijevega bisulfita jih pri temperaturi 140 stopinj in pri 5—6 atmosferah pritiska kuhajo do 10 ur. V kuhalnikih odstranijo iz lesa skoraj ves lignin, smole in nekatere snovi, ki se po svoji sestavi približujejo celulozi. Snov, ki jo dobe na ta način pa še ni dovolj pri¬ merna, da bi jo lahko uporabili pri do¬ končni proizvodnji papirja. Da zadoste tu¬ di tej zahtevi, kuhani sekanec v posebnih separatorjih razbijejo, ga preperejo in očistijo. Tako dobe nebeljeno celulozo. Obelijo pa jo tako, da sprva papirno maso klorirajo in alkalizirajo. Dokončno posta¬ ne bela pa takrat, ko jo obdelajo s kalci¬ jevim ali natrijevimi hipokloriti. Ostale surovine za izdelavo papirja so še: polnila s katerimi delno izpolnijo praz¬ nine med celuloznimi vlakni. Zaradi njih postane papir gladkejši. Polnilo je napri- mer kaolin. Lepila: njihov namen ni, da bi med se¬ boj lepili vlakna, ampak jih dodajajo zato, da se po papirju ne bi razlivalo črnilo. Lepila so kolofonijevo ali smolno milo. Barvila za barvanje papirja. Barve so največkrat umetnega organskega izvora. Kako izdelujejo papirjevino Osnovne surovine so torej: lesovina, celuloza, polnila, lepila in barvila. Po vnaprej pripravljeni recepturi stre¬ sejo vse surovine v okroglasto kad — ho- landec. V njej je nameščen valj, na kate¬ rem so pritrjeni noži. Celotna masa se v napravi temeljito melje in zmeša. Noži, ki se neprestano vrte pa vlaknine primerno razredčijo. Ko je masa dovolj premešana in zmleta, jo prečrpajo k papirnemu stroju. Izdelovanje papirja Kot rečeno prihaja papirna masa iz holandca na papirni stroj. Pred dotokom na papirni stroj jo zelo razredčijo in se taka, mokra in mleta enakomerno nanaša na brezkončno se vrteče sito. To se trese, pri tam pa se vlakenca med seboj izpre- pletajo, skozi luknjice v situ pa odteka del vode. Na tak način pa odstranijo premalo vode, zato jo začno izsesavati, preostalo količino pa odstranijo s pomočjo stiskalni- nice. Te so sestavljene iz dveh valjev, med katerima kroži brezkončen klobu- čevinast trak. S pomočjo klobučevine pa¬ pir izžmejo. Na istem stroju je vgrajena tudi su¬ šilna naprava. Papirni trak, ki ima zdaj že skoraj dokončno podobo steče skozi sušilne naprave in iz nje teče suh in se navija na kovinske valje čist, bel, gladek in trd papir, tak kakršnega imate na šol¬ ski klopi. Seveda vaš zvezek ni izdelan naj¬ večkrat v papirnici. Preden pride v trgo¬ vino mora še skozi tiskarske stroje, kjer ga potiskajo s črtami ali kvadrati in skozi knjigoveznico kjer dobi dokončno obliko. Pogled na stroj za izdelavo papirja. MIADI FOTOAMATERJI ing. Primož Krisper Upam, da vam je uspelo urediti tem¬ nico in da ste se medtem že poigrali s fotografskim materialom. Prav vsem sli¬ ke prav gotovo niso uspele, tako kot ste si želeli. Poskusimo poiskati vzrok in se na napakah nekaj naučiti. Slika ni le bela ali le črna ploskev, ampak je mešanica vrste odtenkov od beline preko sivine do črnine. Po tem, koliko sivih odtenkov premore slika, sodimo njeno trdoto. Uče¬ no se temu pravi gradacija. Da bomo pojav laže razumeli napra¬ vimo naslednje: Vzamemo večji kos pergamentnega pa¬ pirja in ga narežemo na 3 cm široke tra¬ kove. Te trakove nato zložimo drugega vrh drugega, tako da je prvi trak dolg 15 cm, vsak naslednji pa 1 cm krajši (sl. 1). Na naj debelejšem koncu trakove spnemo s sponko in nato ob enem robu zlepimo z lepilnim trakom. Drugi rob obrežemo z nožem, da je lepo raven. Tako pripravljen svetlobni klin seveda ne moremo primerjati s ti¬ stim, ki jih uporabljajo poklicni fotogra¬ fi, je pa pravtako uporaben. Potrebujemo še nekaj materiala, ki ga moramo kupiti v trgovini s fotografskimi potrebščinami in to: zavitek fotografskega papirja (12 li¬ stov) format 6X9 z mehko gradacijo (special), zavitek fotografskega papirja (12 li¬ stov) 6X9 s trdo gradacijo (kontrost), 5 g razvijalne snovi metol, 100 g natrijev sulfit suh (siceum), ter 100 g natrijevega karbonata (sode) prav tako suhe. Upam, da vam je ostalo še nekaj listov papirja z normalno gradacijo, ker ga bo¬ mo tudi potrebovali. Namesto metola in natrijevega sulfita lahko kupite tudi te- 62 koči koncentrat razvijalca »Rodin al« ali pa razvijalec FR 5. Sedaj pa hitro na delo. Za prvo vrsto poskusov vzamemo razvijalec FR 4, ki smo si ga pripravili že prejšnji mesec in ga nalijemo v posodo za razvijanje. Pripra¬ vimo si še vodo za spiranje, ki ji doda¬ mo še 1—2 žlici kisa za vsak liter vode, ter posodo s fiksirjem. Preverimo, če ima¬ ta razvijalec in fiksir pravilno tempera¬ turo, nato pa ugasnemo luč. Vzamemo list fotografskega papirja, ga pri rdeči luči narežemo po dolžini v trakove, vza¬ memo enega od trakov — ostale seveda spravimo — položimo nanj svetlobni klin, ter osvetlimo. Pri tem pazimo, da je sve- tločutna plast papirja, t. j. tista stran, ki se nekoliko svetlika, obrnjena proti svet¬ lobnemu klinu in seveda tudi proti luči. Papir nato razvijamo 2—3 minute, da dobimo stopničast prehod iz beline v črni¬ ne (sl. 2). Najteže je ugotoviti pravilen čas osvetlitve. Začnite tako, da osvetljujete s 40—60 W žarnico z razdalje 1 metra 4—6 sekund. Ce nimate ure za merjenje se¬ kund si pomagate s tem, da štejete glas¬ no od 21 do 24 odnosno 26. Čas, ki je po¬ treben, da izgovorite številko 21 je približ¬ no enak 1 sekundi. Na podlagi počrnitve pri razvijanju po potrebi skrajšajte čas osvetlitve na po¬ lovico ali pa ga podvojite. Skozi svetlobni klin osvetlite trakove papirja z mehko normalno in trdo gra¬ dacijo. Dobili boste slike, ki bodo podob¬ ne sliki 2. Zgornji posnetek ponazarja mehko gradacijo, srednji normalno, spodnji pa trdo. Nekoliko manjše razlike dobite, če vzamete vedno enak papir in ravijate TIM prvi trak v razvijalcu, ki ga napravite tako, da raztopite v 1 litru vode 5 g me- tola in 100 g natrijevega sulfita, ali zme¬ šate 1 del v Rodinala s 40 deli vode ali razvijete v razvijalcu FR 5, drugi trak razvijete v razvijalcu FR 4, tretji trak pa v razvijalcu FR 4, ki mu dodate 100 g brezvodne sode na vsak liter razvijalca. Ko kopije, ki so izdelane na istem pa¬ pirju, razvite pa v različnih razvijalcih, primerjamo, ugotovimo, da smo dosegli skoraj enak učinek kot pri menjavi raz¬ ličnih vrst papirja. Povrnimo se spet k gradaciji. Pravimo, da ima slika, ki ima malo prehodov iz beline v črnino trdo gradacijo. Preprosti ljudje pravijo, da so slike »čiste«. Tako gradacijo dobimo, če vzamemo kontra¬ sten fotografski material ali globinski razvijalec, ki vsebuje mnogo jedkih sno¬ vi kot so soda ali celo lug. Največji efekt dosežemo seveda, če vzamemo oboje. Še pravilna osvetlitev in dobimo popolnoma čmo-bele slike. Take posnetke uporablja¬ mo največ pri preslikavanju tekstov in načrtov. Nasprotje temu so slike z vrsto prehodov med belino in črnino, ki jih dobimo z uporabo mehkega papirja (spe- cial) in površinskega razvijalca FR5, Rodinala ali tistega, ki smo si ga sami pripravili iz metola in natrijevega sulfita. Pravimo, da ima tak posnetek mehko gradacijo. Posnetkov, ki smo jih dobili s pomoč¬ jo svetlobnega klina ne bomo zavrgli, ker nam bodo kasneje še koristno služili pri primerjanju novih vrst fotografskega ma¬ teriala in drugih vrst razvijalcev. Razvijalec, ki ste si ga sami pripravili iz metola in natrijevega sulfita je med amaterji zelo priljubljen zaradi svoje eno¬ stavnosti in cenenosti. Italijanska tovar¬ na Ferrania ga prodaja pod oznako R 33. Tisti, ki že imate fotoaparat lahko preiz¬ kusite njegovo delovanje tako, da v apa¬ rat vložite pri rdeči luči tako imenovani »mikro film«, ga osvetlite kot vsak drug film le z daljšim časom osvetlitve (v sonč¬ nem vremenu 1/2 do 1/5 sek. pri zaslon¬ ki 8) in nato razvijate pri rdeči luči 4—6 minut. Pri osvetlitvi se morate seveda posluževati stojala ali pa vsaj nasloniti aparat na trdno podlago. Mikro film je posebno uporaben za posnetke v naravi. Zaradi svoje cenenosti (5 novih dinarjev 5 metrov) in nezahtev¬ ne obdelave pri rdeči luči je zelo priljub- Slika Z ljen pri amaterjih, ki si želijo nabrati iz¬ kušenj pri delu s fotografskim materialom. Ker pa je mikrofilm primeren le za aparate s formatom 24 X 36 mm (Leica format) svetujemo ostalim podoben ma¬ terial z oznako ORWO NP 15, ki je le ne¬ koliko bolj občutljiv od mikro filma in ga obdelujemo pri temno zeleni luči. Film razvijamo prav tako kot papir. Male od¬ rezke, ki jih posamič v temi vlagamo v aparat lahko razvijemo kar v odprti sko¬ deli, daljše filme pa navijemo na posebne razvijalne tulce in jih razvijamo v poseb¬ nih posodah. Fiksiranje poteka prav tako, kot razvijanje. Belo luč lahko prižgemo minuto potem, ko pri fiksiranju izgine mlečna motnost iz filma. Filme nato izperemo v tekoči vodi in obesimo, da se posušijo. Nato jih lahko pritisnemo ob fotografski papir in osvet¬ limo tako, kot smo to delali s svetlobnim klinom, ter osvetlimo. Tako pridobljenim posnetkom pravimo kontaktne kopije. Običajno jih hranimo skupaj z filmi, ker so preglednejši od negativnih filmskih posnetkov. In še dobrohoten nasvet. Pri razvija¬ nju pri temnični luči imamo vedno obču¬ tek, da je slika temnejša kot je v resnici. Pomagamo si tako, da vzamemo s seboj v temnico normalno posušeno sliko in jo primerjamo po počmitvi s tisto, ki jo pravkar razvijamo. PO DELU ZABAVA Rešitve iz 1 številke revije TIM Nagradna križanka: Kocka, Orion, MD. setev, piramida, krt, oni, oral, vir, talon, MJ, aga, cena, Domenico, el, noj, Orsk, Ra¬ dovan, dota, ruta, Oregon, BN, kg, roča, krogla, zel, praslovan, CI, rovtarica, ank, vic, usta, Gea, ata, klor. Za pravilno rešeno križanko iz prve številke TIM-a so bili izžrebani: Branko NOGRAŠEK, Črnuče 191, Ljubljana, Matjaž PAJNIČ, Trg svobode 52, Kočevje, Nejče CERAR, Škrjančeva 17, Radomlje. Rešitve ugank iz te številke pošljite najkasneje do 15. oktobra na naslov: Uredništvo TIM Ljubljana, Lepi pot 6, pod oznako »Po delu zabava«. Ponovno opozarjamo — prosimo bralce, da pošiljajo rešitve nagradne križanke na dopisnicah. Zadostuje, da na dopisnici napišete samo vodoravne rešitve. Izrezane križanke iz revije pri žrebanju ne bomo upoštevali. Trije izžrebani prejmejo po pošti knjiž¬ ne nagrade. 64 Rebus Nagradna zlogovna križanka V posamezno polje križanke vpiši po en zlog zahtevane besede, ki ima lahko eno, dve, tri ali več črk. VODORAVNO: 1. žensko ime, 3. dru¬ žice mož, žene, 5. z litjem kovine v formo izdelana surova oblika kovine, odlitek, 7. matematik, 9. nezaupanje, 11. očiščena bombažna vlakna, ki jih uporabljajo pred¬ vsem v medicini, 12. prebivalec sloven¬ skega mesta Pirana, Pirančan, 13. prevoz¬ no sredstvo v zimskem času, 14. strokovni izraz; rok, 16. grelec centralne kurjave, 18. drugo ime za gumo, vulkanizirani kav- TIM čuk, 19. vrsta pokrivala, 21. osebni za¬ imek srednjega spola, 22. zlitina bakra, cinka in niklja, imenovana »novo srebro-«, 23. medicinski izraz za kožno razpoko, 25. prebivalci barja, 26. v milimetrih iz¬ ražen premer cevi pri strelnem orožju, 27. jadransko letovišče v bližini Crikve- nice (iz istih črk kot VINO), 28. cunja, slabo oblačilo, 30. umetno nadomestilo za izgubljeni ud ali del telesa, 31. tri¬ barvna zastava, 33. pripomoček za pome¬ tanje, 35. nevestino premoženje, 36. po¬ manjkanje hrane, glad, 37. krava dimka, 39. čudovita lepota, 40. stari oče, ded, 41. aparat, 42. obdelovanje z žago, 43. raztaljevanje trdnih snovi pri visoki tem¬ peraturi. NAVPIČNO: 1. letalo, ki ima namesto kril na navpični osi velik propeler, s ka¬ terim se vzdigne navpično v zrak, 2. pri¬ roda, 3. priprava na ladji, s katero ugo¬ tavljajo (z merjenjem odboja in smeri zvoka) oddaljenost dna ali objektov pod vodo, jekomer, 4. v elektrotehniki na¬ prava za pretvarjanje mehanske energije v električno, 5. časovna enota, 6. tek¬ tonska geologija, nauk o legi in sestavi zemeljskih plasti, 8. aluminijasta popotna posoda za vodo, 10. splet rož, 12. glasbe¬ na oznaka za tiho podajanje skladbe, 13. sajenju namenjena rastlina, 15. doma¬ če žensko ime, 17. elektronka z dvema elektrodama, 18. posebno dolgo poleno, klano iz celega debla, klanica, 20. me¬ dicinski izraz za delno ali popolno ohro¬ melost, 22. žensko ime (igralka Mladin¬ skega gledališča v Ljubljani Tkačeva), 24. drevo iz družine brez z zelo trdim lesom bele barve in gladke skorje, 25. sredstvo za barvanje, 26. ena od stranic pravokotnega trikotnika, ki z drugo tvori pravi kot, 27. vrsta detelje, ki ima v ko¬ bule združene rumene cvete, 29. razum, 30. okroglo kamenje, ki ga vali voda v strugi, valiž, 31. pletenina, pletilni iz¬ delki, 32. radijski sprejemnik, 34. ličenje, 36. vrv z zanko na enem koncu za lov¬ ljenje Živah, 38. handžarju podobno juž¬ noameriško orožje in orodje; uporabljajo ga raziskovalci za krčenje poti v nepre¬ hodnih džunglah, 39. koristna domača žival, 40. čiščenje z vodo. TEHNIŠKA ZALOZBA SLOVENIJE LJUBLJANA, Lepi pot 6 je izdala naslednje učbenike za učence osnovnih šol: — Tehnični pouk za 6. razred.8,00 din — Tehnični pouk za 7. razred.9,00 din — Tehnični pouk za 8. razred.12,00 din Delovne zvezke za tehnično risanje za vsak razred posebej, in sicer: — Tehnično risanje za 4. razred.3,30 din — Tehnično risanje za 5. razred.3,30 din — Tehnično risanje za 6. razred.3,30 din — Tehnično risanje za 7. razred.3,30 din — Tehnično risanje za 8. razred.3,30 din Poleg delovnih zvezkov smo izdali še posebej: — Liste za tehnično risbo — Črtovje za tehnično pisavo (listi) NAVEDENE IZDAJE IMAJO V PRODAJI VSE KNJIGARNE!