Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra

Ne kriza, ampak rast
in veljavna stoji s svojimemblemom
Bleščeča naša Iskra
zvezde vsepovsod- Naj se ozremo po Sloveniji, Jugoslaviji ali po svetu, dejstvo je, da smo ena izmed največjih industrij, vsaj v svoji elektrotehnični stroki. Toda dejstvo je tudi to, da povsod, doma in po svetu še posebej, industrijska proizvodnja in prodaja gresta skozi neko krizno obdobje, v katerem lahko obveljajo samo tisti, ki so v resnici trdni in gredo v korak s časom. Zato je pri vsej naši samozavesti prav, če pogledamo tudi kaj je za tem našim bleskom in veličino ter se soočimo tudi s svojimi slabostmi, s svojimi šibkimi točkami.
Prav elektroindustrija, zlasti tista, ki je preraščala v elektronsko, je bila zaradi svoje aktualnosti in impulzivnosti tudi v Jugoslaviji panoga, ki je prva začela iskati poti v integracijo. Iskra je bila pri tem spet prva. Toda kot so propadali poizkusi združevanja te proizvodnje preko republiških meja, tako so znotraj republiških meja, konkretno tudi kapacitete Iskre v Sloveniji, rastle sorazmerno zelo nekoordinirano, vse skupaj Pa se je odražalo na dokaj neurejenem jugoslovanskem trgu. Iskra, ki ima danes svoje delovne tipalke v kar 22 bolj ali manj avtonomnih podjetjih v različnih krajih, je na ta način sicer dosegla visoko stopnjo raznolikosti izdelkov in specializacije, vendar pa se je razrahljala skupna, osrednja vez Iskrine zvezde-Ne glede na to, da je v izboru proizvodnje iz raznih razlogov težišče skoraj 80 odstotkov usmerjeno v profesionalno, v nekem smislu državno in poslovno tehniko, in da samo 20 odstotkov proizvodnje zadovoljuje potrebe široke potrošnje, je bila za togo gibljivost našega združenega podjetja že dolgo kriva nenehna pod kapitalizacija Iskre- Res se je to stanje nekoliko poboljšalo, saj smo npr. leta 1963 kar 90-od-stotno delali z izposojenimi kapitali, medtem ko smo v letu 1975 znižali odstotek na 72, vendar pa ostaja to še vedno zelo občutljivo področje in toliko bolj bi bila v takem položaju nujna dosledna in smotrna koordinacija vseh finančnih ukrepov v celotnem združenem podjetju in v vseh posameznih enotah; tega pa ni bilo- Če smo si odkriti, je doslej poleg raziskovalnega središča združevalno funkcijo opravljala predvsem le prodaja, kar pomeni, da smo se združevali šele pri vejah, ne pa pri koreninah. Premajhna koordinacija investicij in premajhna koncentracija kadrov v proizvodnji se je odražala tudi v tem, da smo proizvajali sicer veliko, a novih programov smo uvajali zelo malo.
Če se v tem trenutku, ko želimo svoje slabosti odpravljati, ozremo po sredstvih v Zakonu o združenem delu, nam bo nujno jasno, da moramo izhajati prav iz okrepljenega samoupravljanja, ne pa iz poizkusov ponovnega oživljanja administrativnega centralizma, kar smo v preteklosti kot korekturo razdrobljenosti včasih delali.
Prav v novih in živih razmerjih med TOZD so jamstva tako (Nadaljevanje na 2. strani)
Pogovor z novim finančnim direktoijem ZP -Antonom Bukinisom
Do financ, zlasti, če kdaj mislimo, da smo v čem prikrajšani, zlepa nimamo pravega zaupanja. Se posebej tudi, kadar gre za direktorja, ki prihaja na to mesto na novo. Pa vendar razgovor, ki smo ga imeli o finančni problematiki združenega podjetja in s tem vsakogar med nami z novim direktorjem Anton Bukinisom je potrdil prav nasprotno- In ob koncu bi lahko zapisali: vzbudil je zaupanje!
Kako si predstavljate funkcijo finančnega direktorja, glede na to, da še zdaj ni sprejet gospodarski plan za leto 1976?
Vprašanje plana za tekoče leto ne more bistveno vplivati na izvajanje finančne funkcije. Letni plan obravnava le konkretno, tekočo politiko. Finančna funkcija pa izhaja že iz samega sporazuma o združitvi ;v ZP in na tej osnovi postavljenih programov za daljše časovno obdobje.
Ali upate, da bi se tržno poslovanje usklajalo s planiranim?
To ni le vprašanje financ, ampak ga je treba gledati širše, saj tangira celotni spekter poslovanja. Spoznati bomo morali, da je trg tisti, ki diktira vrsto proizvodnje. Mi pa še vedno mislimo, da je dovolj proizvajati in da je trg postranskega pomena.
Kako- bi preprosto razložili našemu delavcu, kaj so to finance in kaj finančna politika? V čem je pravzaprav razlika med financami in računovodstvom?
Sodim, da so dane vse možnosti, da našemu delavcu razlagamo, kaj so finance, oz. finančna politika. Seveda se moramo ob vsakokratni razlagi konkretnega vprašanja izogibati izrazoslovja, ki je specifično in potrebno le v strokovnih krogih. Vsakdo ima v vsakdanjem življenju privatno opravka s financami za lastne potrebe
Številka 23 - Leto XV - 5. junij 1976
Ob letošnji podelitvi Oskarjev za embalažo je Iskra imela kar dobro bero. Na sliki je nagrajena zloženka iz kartona za Ideal posodo, katere konstruktor je bil Drago Podpečan iz EMO Celje.
in če v tej prispodobi uspemo z našo razlago, bodimo prepričani, da nas bi tudi vsakdo lahko razumel.
Med računovodstvom in financami je ločnica jasna: prvo se ukvarja z analizo in evidenco poslovnih drugo je funkcija preprosto rečeno manipuliranje z denarjem.
Ali je finančna izobrazba našega samoupravljalca pomanjkljiva, oz. na kakšen način bi bilo potrebno, oz. možno spremeniti finančno obnašanje v našem gospodarstvu, da bi se v bodoče izognili težavam, kot smo jih imeli pred sprejetjem novih zakonov?
(Nadaljevanje na 3. strani)
V Šentjerneju teko priprave za proslavo dneva borca in dneva Iskre
Pretekle dni smo v Šentjerneju prisostvovali sestanku pripravljalnega odbora za letošnjo proslavo dneva borca in dneva Iskre, povezano s 25-letnico obstoja TOZD Upori in potenciometri v Šentjerneju- Ob že znanih finančnih problemih je bila razumljivo osrednja razprava na sestanku o tem, kje in kako znižati prvotno predvidena sredstva za izvedbo proslave. Priznati je treba, da si organizatorji resnično prizadevajo, da bi zapravili čim manj, hkrati pa pripravili proslavo, ki bi bila na visim m vredna praznikov, ki jih bomo ta dan slavili v Šentjerneju-
Priprave so živahne, saj se 3. julij hitro približuje, popravit, pa je treba dostop na prireditvenkin parkirni prostor, napeljati vodo m elektriko, pripraviti oder za nastopajoče, klopi in stojnice, poskrbeti za potrebne sanitarije na prireditvenem prostoru in še marsikaj, kar je nujnega ob deset in več tisočih udeležencev, kolikor jih 3. julija pričakujejo v Šentjerneju.
Vzporedno s tem so v teku tudi razgovori za prehrano m ustrezno kapljico, za katero Šentjernejčani „dajo roko v ogenj", da bo solidna m bo zadovoljila vsakogar (razen seveda šoferjev,^ki pač ne bodo smeli ugotavljati njene kvalitete in ..oktanske vrednosti". '
Skratka - vsa prizadevanja pripravljalnega odbora v Šentjerneju teko in so usmerjena v edini cilj, da bi organizirali to našo vsakoletno proslavo čim bolje, hkrati pa sprejemajo iz TOZD ZP Iskra prijave in kaze, da bo kljub vsemu udeležba presegla deset tisoč udeležencev.
...... .......... ___________________ ________________
Sklepi zasedanja sindikalne konference ZP Iskra, ki je bilo 24. aprila
1.	V sleherni TOZD ZP Iskra je predvsem potrebno ugotoviti, ali je bilo opravljeno dosledno konstituiranje TOZD in po potrebi dati pobudo za ustanovitev več TOZD; ali je bila izvedena dosledna razmejitev družbenih sredstev delavcem v TOZD; ali vsebina statutov TOZD zadovoljuje in ali je s samoupravnimi sporazumi o združevanju dela in sredstev podlaga temu združevanju; ali so jasno razmejene zadeve, o katerih odločajo delavci na svojih zborih in zadeve, o katerih odločajo delegati v delavskih svetih, ali so jasno opredeljene naloge kolektivnih izvršilnih organov in poslovodnih organov in ali je vse to skladnoz rešitvami v osnutku zakona; kateri so vzroki, da še ni dovolj učinkovita delavska kontrola, zakaj še morda ni urejena celotna samoupravna zakonodaja ali celo še ne opravljena registracija; ali so ustvarjeni pogoji za delo delegatov in delegacij za vse smeri uresničevanja interesov delavcev in zakaj so pri tem še slabosti, kako so opredeljeni in razviti dohodkovni odnosi med TOZD, ki so med seboj odvisne v pogojih poslovanja in v razvoju in zakaj v teh odnosih še ni uveljavljeno skupno ugotavljanje rezultatov poslovanja in delitev skupaj ustvarjenega dohodka in rizika; kje so vzroki za pomanjkljivosti v samoupravni zakonodaji in samoupravni praksi, da pri delitvi osebnih dohodkov ni dovolj upoštevana produktivnost in dobro gospodarjenje z družbenimi sredstvi kot rezultatom minulega dela; kje so vzroki za slabše gospodarske rezultate celotne delovne organizacije itd- Vse to je potrebno preveriti s stališča rešitev v osnutku zakona o združenem delu-
Akcijo razprav vodijo organi sindikata na ravni TOZD in delovnih organizacij. Rok — mesec junij 1976.
2.	Preanalizirati je potrebno odnose med TOZD in skupnimi službami delovnih organizacij in ZP Iskra. Vlogo delovnih skupnosti je treba bolj določno opredeliti in izdelati programe dela za posamezna področja- Jasno mora biti dogovorjen obseg dela in odgovornosti. Financiranje teh služb mora biti na osnovi programov dela na načelih dohodkovnih odnosov in ne ključev. Odgovorni za izvedbo teh stališč so poslovodni organi delovnih organizacij in ZP Iskra. Rok — oktober 1976.
3.	Organi sindikata na vseh ravneh sindikalne organiziranosti v Iskri se bomo zavzemali, da se sklepi in skupaj dogovorjena stališča samoupravnih organov TOZD, delovnih organizacij in SOZD Iskra dosledno in v rokih uresničujejo. Za neupoštevanje sklepov je treba posameznika poklicati na politično odgovornost in morda celo podati predlog za razrešitev s funkcije ali z delovnega mesta. To je stalna naloga organov sindikata na vseh
ravneh v ZP Iskra.	(Nadaljevanje na 2. strani)
Delegacija mladih iz BiH si ogleduje proizvodnjo A TC.
Obisk mladih iz BiH
• • ........... ..... ...........
Predsednika RK ASM Bdi in SRS Muhamed Abadič in Ljubo Jasnič.
Pri slovenski mladini je bila na obisku od 27. 5.	31. 5. 1976 delega-
cija republiške konference ZSM BiH. ki jo je vodil predsednik Muhamed Abadžič. Delegacijo so spremljali tudi: sekretar ZSM Jugoslavije Matko Tupa-lovič, predsednik komisije za mednarodne odnose ZSMJ Vojko Vcniš-nik ter spremljevalec Boris Muževič: Namen obiska je bil izmenjati izkušnje pri delu mladih ne samo na ravni re-jrubliške konference, ampak tudi 00 ZSMS v TOZD in krajevnih skupnostih.
V Sloveniji so poleg ostalih krajev gostje obiskali tudi Kranj. Njihova želja je bila, obiskati DO Elektro-mehaniko in se pogovarjati z mladimi
iz te DO. Želja se jim je uresničila 29. maja, ko so jih slednji sprejeli v tovarni telekomunikacij na Laborah. Tam so si gostje najprej ogledali proizvodnjo in obrat družbene prehrane, nato pa so se z mladimi Iskraši pogovarjali o njihovem delu. Prav tako so si ogledali tudi film ,.To je Iskra". Ob odhodu so vsi udeleženci srečanja izrazili željo, da si takih in podobnih srečanj še želijo. Gostje so nato v spremstvu slovenskih mladincev nadaljevali pot na Jesenice.
Sobotni obisk pomeni za mlade v Llektromehaniki veliko, hkrati pa je tudi pohvala za njihovo delo ter priznanje širom naše domovine.

INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ
Sklepi zasedanja sindikalne konference ZP Iskra, ki je bilo 24. aprila
■	(Nadaljevanje s 1. strani)
4.	V sleherni TOZD mora program razvoja upoštevati naslednja izhodišča:
—	proizvodne možnosti in prodajno-tržna predvidevanja
-	sociološko-družbene interese delavca in njegov osebni in družbeni standard, upoštevajoč sklepe srečanja žensk TOZD Iskre ob letošnjem prazniku žensk
razvojno-tehnološki aspekt (predvidevanja in možnosti tehnološkega razvoja).
Pri snovanju srednjeročnega načrta moramo upoštevati tudi, da bomo izdelali tak program, katerega smo sposobni realizirati in temu ustrezno združevati sredstva.
Kolegijski poslovodni organ ZP Iskra je dolžan takoj izdelati samoupravni sporazum o razvojnem načrtu Iskre in njenih organizacij za obdobje 1976-80 in ga posredovati v javno razpravo. Poslovodni organi TOZD in delovnih organizacij so obvezani uresničevati sklepe v zvezi s postopkom vsklajevanja in sprejemanjem načrta. Rok za obravnavo, vsklajevanje ter sprejemanje 25. 6. 1976.
5.	Sindikalna konferenca ZP Iskra predlaga Skupščini ZP Iskra, da na prvi seji obravnava program zavarovanja plačil Iskrinih organizacij do 30. 9. 1976 ter ostali gospodarski položaj (stanje zalog) in ostalo finančno problematiko s predlogom ukrepov. Zadolžene strokovne službe ZP Iskra. Rok: prvo naslednje zasedanje skupščine ZP Iskra-
6.	Hotenja, da v Iskri ustanovimo interno banko so prisotna že več kot 5 let. V tem obdobju seje sestalo že več strokovnih skupin, katere so prišle do različnih spoznanj, toda pred samoupravljalce še ni prišel noben osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Iskrine interne banke. Sindikalna konferenca predlaga, da kolegijski poslovodni organ ZP Iskra poda obrazložitev poteka priprav s predlogom, ki mora vsebovati z vidika kadrovske, informativne in finančne funkcije delovanje te banke ter ga kot osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interne banke posredovati v razpravo samoupravnim organom TOZD, oz. Skupščini ZP Iskra.
Za realizacijo tega stališča je odgovoren kolegijski poslovni organ ZP Iskra. Rok september 1976.
7.	Sindikalna konferenca ugotavlja, da je nujno pogosteje sklicevati ta sindikalni organ, toda teme obravnav naj bodo osredotočene problemsko le na eno, ali dve gradivi, ki sta v tistem obdobju najbolj pereči in zahtevata širšo obravnavo. To stališče je šteti za trajno nalogo predsedstva sindikalne konference ZP Iskra.
Predsednik: Jože Čebela
Zmaj za pomoč Tolmincem
X
Naselje avtomobilskih prikolic v vasi Srpenica.
Katastrofalni potres, ki je 6. maja razdejal precejšnje območje severovzhodne Italije, ni prizanesel tudi Tolminskemu. Na stotine hiš je potres tako prizadejal, da bivanje v njih ni bilo več varno.
(Nadaljevanje s 1. strani) ]
za samoupravne pobude v posa- | meznih enotah kot za bolj poenoteno in smotrno skupno poslovanje. Ta okrepljena notranja samoupravna zveza se bo razumljivo pokazala tudi v bolj poenoteni obračunski in informativni liniji, saj smo bili doslej zaradi te neenakosti večkrat med seboj neprimerljivi in neučinkoviti. Enotna računalniška povezava Iskre bi bila pa seveda le en del ponovnega skupnostnega vzpona, pa bodisi da gre za večjo akcijo na področju odkrivanja novih programov, ustanovitev nove skupne banke, kot pri uveljavljanju takoimenovanega hišnega stila in poslovne solidnosti pri prodaji.
Začeti je treba prav pri osnovah, celo pri študiju priprav bodočih kadrov in vključevanju v izobraževalni interesni skupnosti na terenu, kar pa pomeni še eno ustvarjalno zvezo z našim samoupravljanjem več.
mak
Eoiiiuč v šotorih in avtomobilskih prikolicah je na prizadeto področje brž začela dotekati od vsepovsod.
Tudi v TOZD Baterije Zmaj so hitro ukrepali. Vedeli so, da bo Tolmincem v nastajajočih šotoriščih in naseljih avtoprikolic primanjkovala razsvetljava, zato so svoj tovarniški kombi dodobra napolnili s svetilkami in baterijami ter ga 11. maja poslali na Tolminsko.
Prizadeti na potresnem področju so se Zmajevih baterij zelo razveselili, saj so jim v najtežjih trenutkih močno omilile pomankanje elektrike v novih, zasilnih bivališčih.
Številne neodložljive naloge
Konferenca OZK DO Industrije telekomunikacij o izvajanju ukrepov, o poslovanju DO, posojilu za ceste ter akcijskem programu - Sprejeti novi člani
Zveza komunistov v DO Iskri — Industriji za telekomunikacije, elektroniko in elektromehansko je organizirala 28. maja v tovarni telekomunikacij na Laborah svojo konferenco. Najprej je obravnavala izvajanje sklepov svoje organizacije, o čemer je izčrpno poročal glavni direktor DO Aleksander Mihev. Poudaril je, da so omenjeno izvajanje ukrepov OZK resno vzeli tako na ravni delovne organizacije kot tudi v TOZD in o tem sproti obveščali organe upravljanja ter družbeno-politične organizacije. Popolno poročilo pa je prejel sekretariat OZK.
Plansko-proizvodno področje sc je tako usmerilo v drastično zniževanje materialnih stroškov, saj po nedavnih ugotovitvah ti predstavljajo 60 % vseh stroškov. V smislu racionalnejšega gospodarjenja in nabave so slednjo razdelili v tri skupine glede na nujnost, potrebe ter cene in tako prihranili cca 180 mio S din. To politiko izvajajo tudi letos in dosegli so, da cene materiala ne naraščajo. Preko Iskra-Commcrca skušajo tudi od tujih dobaviteljev doseči čim ugodnejše cene, Pri naročanju in planiranju materiala je vpeljana stroga kontrola utemeljenosti nabavnih nalogov.
Pri preusmeritvi uvoza na domače tržišče so kolikor mogoče nadomestili uvožene rcpromatcrialc z domačimi. Po razpoložljivih podatkih so tako lani prihranili kar 1.200 mio S din ter povečali fizični obseg proizvodnje za 18.6 /i. uvoz. pa le za 4 (brez. opreme za tranzitne avtomatske telefonske centrale.) Izvoz je v letošnjih prvih štirih mesecih narasel za 56 ‘/ glede na enako obdobje v lanskem letu ter znaša 10 mio dolarjev.
V prejšnjih letih precej pospeševane kooperacije so v zadnjem času prenesli v IOZD. kar omogoča tudi boljši izkoristek delovnega časa. Pri prodajni politiki so prilagodili cene stanju na domačem in tujih trgih ter jih zvišali povsod tam. kjer sc je to izkazalo kol utemeljeno. Glede na velik in nepredviden porast proizvodnih stroškov za tranzitne avtomatske telefonske centrale bodo v celoti povišali njihove cene za 27,3'/. za 12,75'/ nižje carinske dajatve pa bodo pomenile še dodatno olajšavo. Cene telefonskih aparatov so hkrati z ostalimi jugoslovanskimi proizvajalci zvišali za 1 I '/. od 28. 6. t. 1. pa bo to povišanje znašalo I 6 %. S predvidenim 20'/ povišanjem cen izdelkov meril-no-regulacijskc tehnike bodo v letošnjem avgustu zagotovili za 3,5 milijarde S din dodatnih dohodkov. Pri sklepanju pogodb so uvedli drsno skalo.
Tudi investicije so obdržali v okviru možnosti. II. faza izgradnje Iskrinega industrijskega kompleksa na Laborah bo potekala dalj časa kot je bilo to sprva predvideno in bo letos služila le kot skladišče. Pri gradnji novih prostorov za proizvodnjo elektronske optike sodeluje s finančno udeležbo tudi JLA, do konca letošnjega leta pa bo dokončana še novogradnja v Lipnici.
Pri dvigu produktivnosti je precej pripomoglo uvajanje Work-Factor si-
stema (v TOZD Števci npr. za 25 %), ki bo zaključeno ob koncu 1. 77.
V kadrovski politiki so se držah izredno poostrenih zahtev po zmanjšanju zaposlovanja — lani je znašal porast manj kot 1 %. DO ima trenutno 10.022 zaposlenih. Osebni dohodki zaposlenih so se lani v poprečju povečali za 23 % ter s 3.969 N din na zaposlenega za 2,3 % presegli predvideno povečanje, kar je v nesorazmerju z 92-odstotno v ku mulati vi realiziranim proizvodnim načrtom.
Letošnje leto se je za DO pričelo v luči številnih sistemskih sprememb in ukrepov, ki so še posebej prizadeti plan prodaje. Ta je bil izvršen komaj s 55 % glede na načrt za letošnje prvo četrtletje. Ob koncu aprila je znašala vrednost končnih izdelkov 36 milijard S din, kar predstavlja vrednost eno in pol-mesečne proizvodnje. Glede na omenjene probleme primanjkuje vsaj 30 milijard S din obratnih sredstev. Poravnati pa je treba še premostitvene kredite bank in obresti zanje. Slednje znašajo za lansko leto 12 milijard S din. Novi zakon o zagotovitvi plačil pomeni za DO izboljšanje, saj je poravnala svoje dolgove ter tekoče plačuje obveznosti bodisi z gotovino, bodisi z menicami.
Predlog srednjeročnega plana razvoja DO so strokovne službe že pripravile. treba pa ga bo še prilagoditi novim določilom. Plan predvideva za 10 12'/ porasta proizvodnje letno in je izrazito izvozno usmerjen (izvažali bodo 35'/ vrednosti celotne proizvodnje). Izvoz, naj bi letno naraščal z 20'/ stopnjo, stopnja zaposlovanja pa se bo dvigala le za 1.5 '/ letno. Storilnost naj bi naraščala za 8 '/ letno, rast realnih OD pa za 3,5	5 '/ letno.
Srednjeročni plan predvideva tudi sistematsko usmerjanje sredstev vsaj 50'/ jih bo letno namenjenih obratovalnim. nadaljnjih 50 % pa osnovnim sredstvom. Uvedeni bodo novi proizvodni programi, obstoječi pa izboljšani. Lden najbolj obetajočih je vsekakor računalništvo, je poudaril ob koncu svojega izvajanja tov. Mihev.
Konferenca je zatem nadaljevala delo z obravnavo pereče cestnoprometne problematike v SR Sloveniji.
ZA RAZŠIRITEV IN IZBOUŠAVO CESTNEGA OMREŽJA - VPIS POSOJILA
Cestno omrežje (predvsem glavne ceste) na našem območju predstavlja za Evropo povezavo njenega srednjega in zahodnega dela z deželami Balkana in Azije. Za Jugoslavijo pa hkrati predstavlja vrata na Zahod. Preko slovenskih vpadnic prestopi državne meje 96 % vseh vozil, namenjenih k nam oziroma nadaljujočih pot v druge države. Najvažnejši prometni dejavnik pa je promet z izvirom in ciljem poti v sami republiki Sloveniji. Da bi zagotovili dobre in urejene ceste, ki bodo zmogle prometne obremenitve v bližnji in daljni bodočnosti, bomo potrebovali boljše in obširnejše cestno omrežje kot je obstoječe. Pri tem so v srednjeročnem načrtu razvoja opredeljene naslednje osnovne smernice:
—	izogniti sc moramo izolaciji v evropskem in jugoslovanskem prostoru ter se spojiti z evropskim modernim cestnim sistemom
—	na glavnih cestah Slovenije je treba omogočiti hitrejšo in varnejšo prevoznost
—	z modernizacijo in rekonstrukcijo cest v manj razvitih področjih želimo pospešiti razvoj slednjih
—	ob upoštevanju policentrične ureditve naše republike je treba izgraditi regionalno cestno omrežje
Za realizacijo tega programa bi tako potrebovati 10.800 mio N din, pri čemer bi za modernizacijo in ojačitve porabili 1. 450,00 mio din, za rekonstrukcije 1.500,00 din, objekte in ukrepe za varnost prometa 900,00 mio din ter za novogradnje 3.850,00 mio din. Fiksni stroški bodo po tem predračunu znašali 3.100,00 mio din-Fiksni stroški so: odplačilo posojil, J pogodbeni depozit, redno vzdrževanje republiških cest in avto cest, investicijska pred del a. tekoče rezerve in stroški strokovne službe RSC.
V minimalnem programu so zajeta sledeča dela:
I . modernizacija 613,65 km makadamskih regionalnih cest ali 25 % vseh sedaj makadamskih cest)
(Nadaljevanje na 3. strani)
INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ
Za boljše delo
O delu in problemih osnovne organizacije ZSMS v TOZD Obrat telefonskih enot. Blejska Dobrava
Naša temeljna organizacija združenega dela je še zelo mlada, saj je minilo še le dve leti od njene ustanovitve. Zato je večina delavcev mladih in s tem je mladinska organizacija pri nas nujno potrebna, saj preko nje lahko mladi zastopajo svoje interese in sc vključujejo v organe samoupravljanja. V našem aktivu delujejo: komisija za družbeno-ekonomske odnose, za informiranje. zunanje stike, za JLA in SLO. kulturo in idejno-politično delo ter komisija za šport, kije bila pri nas do sedaj še najbolj aktivna. Člani teh komisij se trudijo, da vsak na svojem področju čim vestneje opravljajo svoje delo in skrbijo, da mladi delavci niso zapostavljeni.
r
Proizvodnja v aprilu 1976
<c
r-
					>	>	> iz/
							1 r-
		Izpolnitev v 000 din		C		- >	^ >
	1 IV 75	1 IV 76	mesečne r.	odnos do me	odnos let. pl.	o * e *-•g —; o o.	il T3 O ul
TELEKOMUNIKACIJE	571.553	713.832	170.965	80,8	33.1	91,3	124,9
ELEMENTI	185.327	192.722	44.863	62,2	27,4	79,4	104.0
ŠIROKA POTROŠNJA	198.972	282.301	60.017	60,0	31,9	72,4	141,9
AVTOMATIKA	228.701	232.810	62.010	76,0	24,3	76,5	101,8
AVTOELEKTRIKA	130.591	153.792	39.410	86,3	24,6	82,7	117.8
EMO	138.796	120.408	23.256	78.2	28.1	88.6	86,8
SKUPAJ	1.453.940	1.695.865	400.521	74,1	29,4	83,1	116,6
ISKRA—Commerce Servis INŠTITUT za produktiv-	25.201	28.301	7.576	89,3	29,8	96,7	112,3
nost in mctrologijo	8.492	5.790	2.246	105,7	29,7	77,7	68,2
SKUPAJ ISKRA	1.487.633	1.729.956	410.343	74,5	29,5'	83,3	116,3
Že pri sami ustanovitvi mladinsk6 organizacije v naši temeljni organizaciji smo naleteli na težave. Zaradi svoje nezainteresiranosti in neaktivnosti smo bili postavljeni popolnoma na stran, čeprav smo bili vabljeni k sodelovanju od vseh družbenopolitičnih organizacij- Malomarnost in zaspanost prejšnjega predsedstva sta povzročili, da so mladi začeli izgubljati zaupanje v mladinsko organizacijo in njena veljava je zamirala bolj in bolj. Vsi akcijski programi so ostati le na papirju, vendar tako ne more iti , več naprej. Mladinci so na predlog političnega aktiva izvolili novo predsedstvo in trdno sklenili, da napravijo mrtvilu konec. Kot prvo nalogo si je novo predsedstvo zadalo ponovno evidentiranje vseh mladincev. Od prvotnih 30 članov je število naraslo na 150. To je dovolj zgovoren dokaz, da mladinci i maj voljo sodelovati v mladinski organizaciji, vendar jim je potrebno pomagati, jih vzpodbujati in jim dajati konkretne zadolžitve. To pa je naloga novega predsedstva. Težko bo spet pridobiti zaupanje mladih-preveč so bili razočarani nad dosedanjim delom mladinske organizacije-vse je ostalo le na papirju in pri lepih obljubah. Predsedstvo si bo moralo ustvariti novo zaupanje z vestnim in vztrajnim delom. Že v mesecu maju smo se udeležili nekaterih akcij v občinskem merilu, zbrali smo kandidate za delovne brigade in teritorialno obrambo, za 9. maj pa smo organizirati kurjenje kresov.
Upamo, da naše delo ne bo zaman-da botlo začeti delovati vsi mladinci in ne samo predsedstvo. Zavedamo se. da je mladinska organizacija enakovredna vsem ostalim družbe no-potitičr,im organizacijam in uspeli bomo, ko bomo videti, da smo tudi mi doprinesti k širjenju samoupravljanja in krepitvi naše družbeno-ekonomske in politične ureditve. Miro Kočevar
Pogovor z novim finančnim direktoijem ZP — Antonom Bukinisom
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na to sem deloma že odgovoril — ni nujno, da smo vsi finančni strokovnjaki. Za preprosto razumevanje je treba preprosto obrazložiti. Drugo je vprašanje odgovornosti in znanje tistih, ki so nosilci funkcij, ne samo finančnih.
Na katerih področjih ste delali do-stej in kako boste izkušnje porabili na novem delovnem mestu?
V bistvu delam na računovodsko-finančnem področju vseskozi. Zadnjih 15 let v Iskri, saj sem se zaposlil 1. 7. 1^61 v Avtoelektrflri v Novi Gorici, frecej Iskrinih problemov zato poznam in to mi bo omogočilo, da bom 'ažje pristopil k njihovemu razreševanju. Pri vsem tem pa je uspeh odvisen od enotnosti teama finančnikov v Iskri. Brez enotnosti tega teama, pripravljenosti na sodelovanje, pomoč in Podporo, ne bo uspešne finančne politike in bom moral spoznati in priznati, da nisem kos zadani nalogi.
Veliko slišimo o ustanovitvi banke v Iskri. Kaj bi nam lahko povedali o tem?
Banka je Iskri potrebna ne zato, da bomo s tem imeli več denarja. Kolikor S3 je bilo, ga je vedno premalo. Prek denarne institucije mora znotraj priti do koordinacije pri izvajanju razvojnih Programov in reševanju tekoče problematike. Mislim, da nam bo ta institucija pomagala lažje premostiti notranje objektivne težave in bo pome-n2a solidno oporo za nastope izven Iskre.
Aprila je začel veljati nov zakon o upniško-dolžniških razmerjih. Kako in v kolikšni meri ga bomo zares izvajali, v katerih postavkah je za nas objektiven, kje se kaže za nas težko izvedljiv, v kolikšnem času, menite, se bo Poslovanje po novem zakonu uteklo?
Zakon se izvaja. Ni slišati, da bi odstopali od njegovih določil- Nastale so določene motnje, ki pa po mojem mnenju niso bistvene in ne pomenijo, da bi morali odstopiti od začrtanega. Proizvajati bo pač treba blago, ki je tržno zanimivo. Nova tehnika, ki ima v sebi prilično prisilo , pa nam omogoča normalen denarni krogotok. Kdaj se ta krogotok pretrga — običajno takrat, ko bomo proizvajali na zalogi, poslovali z izgubo ali imeli nekrite investicije. To se pravi, da bomo težave lahko ugotavljali že v poslovnem procesu. To pa je že prednost ne samo za organizacijo, temveč tudi za družbo.
Se vam zdi, da je vsak dinar v finančnem poslovanju enak drugemu dinarju? Ali je Iskrin dinar drugačen od dinarja druge gospodarske organizacije in v čem?
Dinar je denar kot vsak drugi, zato ni razlike.
Ko ste sprejeli funkcijo finančnega direktorja, ste si gotovo postavili tudi dlje, ki bi jih radi dosegli?
Delno sem na to že odgovoril, kako si predstavljam izvajanje te funkcije. Povem pa naj še naslednje, da mora biti cilj velike Iskrine družine večja kompaktnost in tesnejša povezava. Podane so vse možnosti, da vsaka minimalna samoupravna celica jasno spozna lastno ekonomsko stanje in lastno zmogljivost. Spoznati pa tudi moramo, da nadaljnji učinkoviti razvoj ni vsem enako možen in da bo le odvisen od našega samoupravnega dogovora za prioritetne smeri in združevanje sredstev ih dela. Uspeh bodočega razvoja bo zato odvisen od tega, kako hitro se bomo znali sporazumeti za enotne akcije.
Se vam ukvarjanje s financami zdi nujno zlo, nujna potreba ali celo zanimivo in kratkočasno delo?
Izvoz potrebuje nove vzpodbude
Izvoz Iskrinih temeljnih organizacij se je v letošnjem prvem četrtletju precej povečal. Marca in apnla je bil izredno ugoden, maja pa so bili izvozni rezultati že slabši, predvidoma pa bo tako tudi v juniju. Osnovni vzrok za ta padec je treba iskati zlasti znotraj Iskre, kajti nekateri žal pozabljajo, da so kakovost izdelkov, cene in dobavna disciplina eden od predpogojev za normalno trgovanje s tujino. Prav o teh notranjih težavah, ki zavirajo naše izvozne možnosti, smo se pogovarjali z direktoijem TOZD Zunanji trg na Iskra Commerce Borisom Lasičem in direktorjem direkcije izvoza v TOZD Zunanji trg Janezom Žepičem.
Prav kakovost izdelkov pri sedanjem oživljanju gospodarstva v zahodnih državah zmanjšuje naše izvozne možnosti. V zvezi s tem je direktor izvozne direkcije na IC Janez Žepič
Po lanskoletni hudi gospodarski *fizi, ki je precej zavrla Iskrino zuna-nJe-trgovinsko dejavnost, je letos na ^katerih tržiščih že čutiti poživljanje
6°spodarstva. Lanskoletni izvozni za.	unvivv,^ na n aauvv. ^ctnv
ko smo se kljub vsem oviram re- poudaril: Menim, da nam v Iskri doslej ^ije borili za povečanje izvoza, je iz- še vedno ni v zadostni meri uspelo po-edno ugodno vplival na rezultate v le-^šnjih prvih štirih mesecih: marca in aPrila smo dosegli izredno ugodne re-žultate, žal pa se je že maja izvoz pre-zmanjšal, verjetno pa tudi v juniju 1,1 juliju ne bo nič bolje.
Odgovor na vprašanje, zakaj je za-čel izvoz ponovno zastajati, je verjet-n° v tem, da nismo uresničili vseh *repov, ki smo jih sprejeli lani v
vezati vseh dejavnikov, ki vplivajo na kakovost izdelkov. V nekaterih temeljnih organizacijah se premalo zavedajo, kako velik in odločilen je pomen kakovosti pri prodaji. Prav zdajle, ko si ob izteku gospodarske krize skušamo utrditi in izboriti čimboljši položaj, si nikakor ne bi smeli dovoliti, da bi nam neprimerna kakovost onemogočila dosego naših izvoznih ciljev. M smo Jin sprejeli lam v Zavedati se tudi moramo, da je vla-^uruzenem podjetju, ko je bila gospo- ganje v kakovost zelo dolgoročna na-3rska kriza na višku; na drugi strani ložba. Rešitev iz trenutnega položaja »no ob pojemanju krize precej popu- vidim v tem, da bi morali v temeljnih «ui tudi pri izvajanju akcijskih progra- organizacijah takoj poostriti kriterije ov in smo se verjetno nekoliko uspa- pri kontroli izdelkov, ki jih izvažamo, fr1’ verjetno meneč, da se bomo mir- oz. jih želimo izvažati, sprejeti pa bi ,°i PrePustili ugodnostim, ki jih prina- morali tudi druge ukrepe v celotnem konjunktura.	procesu proizvodnje."
Nekatere ukrepe za zboljšanje izvo- Direktor Žepič je tudi poudaril, da k ’ Irl 1? ukrepe, ki so imeli bolj krat- bi morali v Iskri čim prej zmanjšati ročni značaj, smo uspeli uresničiti, razlike v kakovosti izdelkov, ki se po-itvaIjl atenk srednjeročnih in dolgo- javljajo med posameznimi delovnimi
r°čnih pa se nam je kdaj pa kdaj zataknilo.
Med najhujše notranje probleme, ki kutanjšujejo naše izvozne rezultate, bi Uvrstili predvsem vprašanje kakovosti naših izdelkov, pretirane zahteve nekaterih temeljnih organizacij za povečanje cen na zunanjih trgih ter ne na-kadnje šibko dobavno disciplino, kije Pogosto rak rana ne samo Iskrinega, Pač pa celotnega jugoslovanskega gospodarstva.
O kakovosti je bilo v Iskri izrečenih že veliko besed. Ugotavljamo lahko, da se nekateri dobro zavedajo Pomena kakovosti, žal pa je drugim
organizacijami, ali pa celo med posameznimi temeljnimi organizacijami znotraj iste organizacije. Vedeti moramo namreč, da bomo imeli boljši položaj na tržiščih, če nam bo uspelo povezati izdelke v zaključene poslovne programe. „pri čemer pa je žal veriga močna le toliko, kot njen najšibkejši člen".
Pri tem je eden od problemov tudi zastarelost nekaterih naših proizvodnih programov, saj smo nekatere od njih težko prodajali celo v obdobju konjunkture, da o recesiji sploh ne govorimo. Obdobje recesije smo v Iskri bolj slabo izkoristili za pospešeno po
Drp,.„- ,	r Tv,7°,	UU1J Mauo i/.Konsuii za pospešeno po
VoT!	^ bodo Prodah- Kakr sodabljanje naših izdelkov za izvoz.
tern 1—.k°v 0StaJa zuto v nekaterih prj omenjenem izenačevanju kakovos-enieljnih organizacijah še vedno pro- ti, in to seveda izenačevanju na višji Jematična, čeprav bi si morali že ravni, bi morali odigrati pomembno Dr a03-* b.1*1 na jasnčm. daje kakovost vlogo področje za kakovost in inovaci-Predpogoj za normalno oz. dobro pro- je pri ZP Iskra ter Inštitut za produk-jo, še posebej na zunanjem tržišču, tivnost dela in metrologijo.
S številkami, kolikor imam z njimi opravka, rad delam. Menim, da med poklici ni razlik, odvisno je pač od nagnjenosti človeka, če temu nagnjenju sledi. to, da potem svoje delo opravlja z veseljem. Godbenik igra z veseljem s tem, da čita note na pentagramu. Meni so note tabu, tako kot so za marsikoga številke.
Imate na sploh raje črke ali številke? In kako bi označili svoj lastni značaj, s številkami ali črkami?
Moj značaj je občutljiv kot številke. Izražam pa se raje s številkami.
Se vam zdi, da mora biti tisti, ki se v kolektivu ukvarja s financami najbolj priljubljena, ali najbolj osovražena osebnost? Ali imate na sploh vtis, da se poprečno dovolj pravilno ocenjuje delo finančnikov?
Menim, da je priljubljenost ali oso-vraženost finančnikov posledica ekstremnosti v njihovem obnašanju. Finančnik je lahko enakopravni član delovne skupnosti v odvisnosti od njegovega odnosa do človeka in družbenega premoženja. Če z drugim delom vprašanja mislite na delavce knjigovodstva in financ na sploh, mislim, da bi glede na delo, pogoje in vrednotenje dela lahko veliko govorili.
Kako ste sploh prišli do tega, da ste se začeli ukvarjati s financami? Zato, ker radi delate na tem področju, ali ker radi delate, kar drugi nočejo, ali ne znajo? Ali pa morda zato, ker prav tod najdete svoj izraz?
Moje prvo službovanje, sega v leto 1947, je bilo v računovodstvu in tu sem ostal. Naj povem, da meje knjigovodska teorija še v šoli precej veselila.
Ali je finančno poslovanje vselej nujno bilančno ravnovesje, ali lahko gledamo na finančno dejavnost v daljših časovnih valovanjih, tudi če ni vselej, v vsaki fazi, uravnovešeno?
Seveda moramo gledati na finančno poslovanje v daljših valovanjih! Knjigovodsko je poslovanje uravnovešeno v vsaki fazi, finančno situacijo pa moramo gledati kot proces in ne statično.
Koliko se vam zdi, da je v poslovanju danes res praktično uporabljiva in zanesljiva elektronska tehnika? Ali se nanjo na sploh bolj zanesete ali raje računate „peš“?
Sem pobornik elektronske tehnologije. Na pake v uporabi elektronske tehnologije so posledice človeškega faktorja. Iz. te tehnologije nismo iztisnili niti minimalnega dela tistega, kar nam ta telmologija lahko da. Še posebej velja: pri uporabi te tehnologije sc strokovnjaki elektronike premalo posvečajo področju računovodstva in financ.
Kaj Iskri — poleg dobrega poslovanja - vnaprej, kot finančni direktor, želite?
Iskra bi morala smelejc povedati, kaj hoče. Najprej mora biti to jasno vsem delavcem in samoupravnim in družbenopolitičnim organizacijam; ko pa se določi smer in se za korake dogovorimo, pa moramo na tej poti vztrajati. Veliko bi lahko rekli tak velik kolektiv, kot je Iskra, mora biti bolj čvrsto povezan, saj je cilj nas vseh uspešen razvoj Iskre, s čimer bo zagotovljena tudi socialna varnost vseh njenih delavcev.
Mara Ovsenik
Pogovor z direktorjema Borisom Iršičem in Janezom Žepičem je zatem stekel o izrednem pomenu pridobivanja tujih atestov za prodajo v tujini. Prav na tem področj-' Iskra precej zaostaja za drugimi konkurenčnimi podjetji. V Iskri bomo morali vsekakor sistematično organizirati akcije za pridobivanje potrebnih atestov. Te akcije bo potrebno medsebojno uskladiti in prekiniti sedanjo prakso, ko smo razdrobljeni in ko delamo vsak zase. Velja sc spomniti tudi besed, ki jih je na zunanjetrgovinski konferenci Iskre novembra lani na Otočcu poudaril generalni direktor Jože Hujs, ko je opozoril, da bi si morali v prihodnjih letih zagotoviti ateste domala za vse izdelke, pa čeprav jih ne izvažamo.
Na tej konferenci so udeleženci tudi poudarili, da si pri nekaterih proizvodnih programih z ncpreračunlji-vim višanjem cen sami sebi režemo peruti. Po nekaterih ocenah je bil lanski izvoz prav zaradi visokih cen manjši za 5 do 10 odstotkov, ta primanjkljaj pa se nam bo verjetno ponovil tudi letos.
V ilustracijo naj povemo, da želijo nekatere Iskrine temeljne organizacije prodajati v tujini tudi za polovico
dražje kot prej. medtem ko naši konkurenti na zunanjem tržišču v mnogih primerih cene celo znižujejo ali pa se odločajo v skrajnem primeru le za največ 5 do 10 odstotne podražitve.
Direktor Žepič je v zvezi s tem ponovno poudaril, daje treba na izvoz gledati dolgoročno in da si ne bi smeli dovoliti, da zaradi trenutnega problema cen izgubljamo dolgoročne posle. Kdaj pa kdaj moramo izvažati tudi z izgubo; saj je potrebno vedno gledati na prihodnost, ne pa le na trenutni ostanek dohodka. „Želim poudariti tudi to," je dejal, „da je Iskra od srede leta 1974 do konca lanskega leta verjetno izgubila vse prednosti, ki jih je imela v minulih letih zaradi nižjih cen. Zato si letos večjega povišanja, kot si ga privošči naša konkurenca, nikakor ne smemo dovoliti."
Sogovornika menita, da bi bilo v Iskri treba za omilitev problema izvoznih cen takoj oživiti sistem notranje stimulacije izvoza po že dogovorjenih načelih, vendar tako, da bi morali pri vsaki konkretni kalkulaciji za posamezen izvozni posel upoštevati dogovorjeni izvozni stimulacijski delež.
Direktor TOZD Zunanji trg Boris Lasič opozarja, da trenutni sistem uvoza nujno zahteva tekočo realizacijo izvoza, kar pomeni, da moramo v Iskri v vsakem primeru uresničiti izvozni načrt, če želimo uvažati nujno potrebni reprodukcijski material.
Omenili smo že, da je nezadostna dobavna disciplina ena šibkejših točk
naših poslovnih odnosov s partnerji. » Zal pogosto pozabljamo, da bi morali biti konkurenčni namreč tudi s tem. da bi kupcem pravočasno pošiljali naročeno blago ter spoštovali druge dogovorjene dobavne pogoje. Vsi se tudi zavedamo, da so tudi partnerji na industrijsko razvitem zahodu navajeni na visoko dobavno disciplino, toda ko trgujemo z njimi, mnogokrat to pozabljamo. i Žalostno je, da seje dobav, na disciplina od srede lanskega leta naprej ponekod še poslabšala, nerazumljivo pa je tudi to, da na dobavno disciplino velikokrat pozabljajo prav v tistih temeljnih organizacijah, ki so bile med zadnjo recesijo bolj prizadete. Velikokrat lahko opažamo tudi to, da potrjujemo dobavne roke bolj ad hoc, kot pa na osnovi realnih proizvodnih možnosti..
Posledice premajhne dobavne discipline so znane: z našimi tujimi kupci prihaja do težkih konfliktnih položajev, ali pa celo do zastojev v njihovi proizvodnji, kar nam ne zagotavlja boljše izvozne prihodnosti.
Poeovor z direktoijema Lasičem in Žepičem smo zavestno omejili le na nekaj najpomembnejših problemov, ki so v Iskri trenutno zelo aktualni. Prepričani smo, da jih bomo lahko rešili v okviru Iskrinih možnosti, če bomo seveda bolj spoštovali že sprejete ukrepe. V tem primeru smo lahko še vedno optimisti, da bomo letošnje izvozne naloge tudi uresničili.
Lado Drobež
Številne, neodložljive naloge
(Nadaljevanje z 2. strani)
2.	ojačitve z novim asfaltom 587,5 km republiških cest
3.	rekonstrukcije 217,1 km republiških cest
4.	izgradnja 21 novih mostov, izgradnja novih podpornih zidov ter izvedba ukrepov za varnost prometa (odprave črnih točk, signalizacija, parkirni prostori, zavarovanje železniških prehodov, avtobusna postajališča)
5.	izgradnja 66 km novih cest, deloma kot avtoceste, deloma kot 1. etape
6.	sodelovanje pri reševanju mestne problematike v okviru družbenih dogovorov (Ljubljana, Maribor, Celje).
Minimalni program pokriva komaj 87'/ predvidevanj o modernizaciji oziroma 88 % predvidevanj o gradnji novih cest. zajetih v osnutku družbenega plana razvoja SR Slovenije: Obstoječi sistem financiranja cestnega gospodarstva v Sloveniji temelji predvsem na prispevku iz prodaje goriv, domačih in tujih taksah na motoma vozila, zakonskem združevanju sredstev iz. naslova dohodka TOZD, cestnini ter domačih in tujih kreditih.
V kolikor bi omenjeni sistem financiranja ostal nespremenjen in bi srednjeročni program cestnega gospodarstva SR Slovenije v obdobju 1976—1980 bil sestavljen samo na osnovi sedanjih virov financiranja, ne bi bilo mogoče realizirati prikazanega minimalnega programa potreb, kar pomeni, da bi v planskem obdobju 1976-1980 izvršili samo okoli 50 % fizičnega obsega izvršenega v obdobju 1971-1975.
Iz tega sledi, da sedanji sistem fi-
1977, ki bosta tudi v novem sistemu financiranja v bilanci dohodkov brez posojila za ceste prikazali dokaj velik negativen saldo, in pa na področju novogradenj, kjer bo pomagalo pokriti primanjkljaj sredstev v višini 450 mio din. V tem je pa drugi pozitivni učinek oz. drugi cilj razpisa posojila za ceste v SR Sloveniji.
Na področju izgradnje avtocest je predvideno, da se bo pričela gradnja avtoceste Ljubljana—Naklo in pripravljalna dela pri gradnji karavanškega predora.
Sprejeti programi bodo izvršeni samo v primeru, če posojilo uspe, v nasprotnem primeru bodo iz programa izpadla manj nujna dela.
NAČIN VPISA
Posojilo lahko vpišejo vse fizične in pravne osebe. Fizične osebe lahko vplačajo posojilo naenkrat ali v največ 24 mesečnih obrokih, pravne osebe pa naenkrat ali v dveh obrokih po predložitvi zaključnih računov za 1. 1976 in 1977. s tem, da mora biti posamezni obrok vplačan do konca posameznega koledarskega leta. Posojilo se obrestuje po 10-odstotni letni obrestni meri. Obresti se obračunajo in plačajo za nazaj, hkrati z glavnico. Posojilo bo vrnjeno v petih letih. Vsak zaposleni naj bi vplačal posojilo v višini polovice mesečnega dohodka, kmetijski proizvajalec polovico katastrskega dohodka, obrtniki in drugi poklici 2 % od davčne osnove v 1. 1975, upokojenci polovico mesečne pokojnine in sicer oni, ki imajo nad 1.200 din mesečnega dohodka na družinskega člana. Delovne organizacije naj bi vplačale 1 % od bruto osebnih dohodkov zapo-
materialnem kot v	sistemskem	V Elektromehaniki bo 11 vpisnih		
pogledu.	bencin 86 okt.	mest, imenovan pa je tudi koordina- 98 okt.	diesel olje D2		
cena din/liter	4.90	5.20	3,45	
- fco črpalka	2,65	2,80	2.37	
— davek	1.61,	1,76	0.78	(0,40 za ceste)
prispevek za ceste	0,642	0,642	0,30	
stopnja davka, sedaj	60,7 %	62,9 %	42,2 %	
stopnja predloga	/	22.5 %	22,5 %	22,5 %	*
stopnja predloga din	0,60	0,63	0.53	\
v prerazdelitev	1,01	1,13	0,25	pravilno 0,40; r
Kakšna je dejanska struktura današnje cene goriva in kakšno strukturo predlagamo, nam pokaže naslednja tabela:
Primerjava možnih dohodkov po zgornjem predlogu v obdobju 1976 -1980 in potrebnih sredstev za realizacijo minimalnega programa potreb nam pokaže, da nastopi primanjkljaj v višini okoli 900 mio din. katerega bi pokrili s predlaganim posojilom za ceste.
Učinek posojila za ceste pa ne bo samo v dopolnjevanju materialne bilance v obdobju 1976 1980, ampak bo istočasno reševal v tem obdobju najbolj kritični leti, to je leto 1976 in
djski odbor. Posebne komisije bodo morale tedensko poročati o poteku te pomembne akcije v DO.
Konferenca je zatem sprejela in potrdila akcijski program Z K v DO. (ki smo ga v našem glasilu objavih v prejšnji številki) njena komisija za družbeno-ekonomske in samoupravne odnose pa bo na osnovi programa pripravila tudi konkretne in časovne določene akcije.
Ob koncu zasedanja je prejelo članske izkaznice 70 novih članov OZK. V dislociranih TOZD je bilo sprejetih v OO ZK 88 mladih komunistov, tako da šteje celotna organizacija 762 čla-
V. B. R.
nov.
INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ
Kakšne perspektive za TOZD ATC
Jugoslovanske PTT so v 1. 1970 razpisale mednarodni natečaj za modernizacijo 17 tranzitnih avtomatskih telefonskih central. Takrat so poleg Iskre poslale ponudbe še tovarna Nikola Tesla iz Zagreba ter družbi Erik
Poslovni uspeh izboljšujejo še z naslednjimi ukrepi — znižanjem carine za 15 %, dobičkom v 1. 1975 in 1976 pri elektromehanskih ATC, nevkalku-lirano pospešeno amortizacijo v omenjenih dveh letih ter razmejitvijo raz-
----- -	^	c v. Kii uz. L/1 JLaiN- Hjviiiii uvvu iv lii L ici idziiiujnviju raz-
sson iz Švedske in BTM iz Belgije. Gle- vojnih stroškov. V kolikor jim bo us-
fl	n d t T*	1 O §"i 1 d E d r"i 1 /-*	XX O 1 e	ZX I »X XX xx 1 1 r-w « e* xx 1 x . X.     1   1
pelo realizirati vse navedene ukrepe, bo ostalo še 10,2 mio N din negativne razlike pri poslu za 13 TATC 10 C. Po določilih sanacijskega programa TOZD ATC mora tovarna na zmanjša -nje izgube vplivati s sistemskim omejevanjem vseh vrst stroškov. Ker se je dosedanji sistem dohodkovnih odnosov izkazal kot nezadovoljiv, bo tudi tu potrebna objektivna presoja pri nadaljnjem urejanju.
In kakšne načrte še imajo v omenjeni TOZD? Direktor Marjan Kristan, dipl. oec, nam je povedal, da je današnja proizvodnja elektronike manj intenzivna v smislu vloženega fizičnega dela. da pa je odstotek intelektualnega dela večji. Zato se strogo držijo določil sprejetega družbenega dogovora o omejitvi zaposlovanja v kranjski občini. Pričeli so že tudi s proizvodnjo procesnih računalnikov (namenjenih krmiljenju elektronskih central), ki bo imela sicer komaj 10 -12 zaposlenih v neposredni proizvodnji, v razvoju pa med 30	35. Letni
bruto produkt pa bo vrednostno znašal približno 10 milijard S din za potrebe lastne proizvodnje, s tem da dosedanja dobava tujega partnerja (BTM) odpade.
Upamo torej, da bodo navedene novosti v doglednem času pripomogle k temu, da bo TOZD ATC ena najren-tabilnejših in uspešnih TOZD v Industriji telekomunikacij.
Viktorija Budkovič — Rayyes
Pomenek z izumiteljem Stanetom Štrukljem
Čeprav pogovor morda ni prinesel nekih popolnoma novih odkritij s področja izumiteljstva, je bil pa vendar pomenek s Stanetom Štrukljem zelo živahen, iskren in oseben, zaradi česar je tudi opozoril na vrsto morda drobnih, a še kako pomembnih vzvodov pri porajanju, vrednotenju in uresničevanju izumiteljstva v krogu našega združenega podjetja. Sicer pa je tudi sam sobesednik z intelektualnimi očali in hkrati nekam robinzonsko brado predstavljal hkrati raziskovalca v neznano in hkrati enega izmed članov kolektiva z neposredno toplim, človeškim pristopom do načetih problemov.
de na precejšnje tehnične prednosti ponudbe BTM (ki je nudila elektronski sistem), so se jugoslovanske PTT odločile za tak sistem, znan pod imenom Metaconta. Kakšne so prednosti omenjenega sistema? Število vzdrževalnih ur na 1 priključek je manjše kot pri klasičnih centralah, uveden je niz novih funkcij (ki so skoraj neizvedljive v elektromehanski tehniki -večja kvaliteta zvez: tako v izboljšani slišnosti kot v manjšem številu motenj, neobčutljivosti sistemado atmosferskih in klimatskih vplivov, nadalje njegova elastičnost glede na neprestano širjenje telefonskega omrežja — v ilustracijo naj navedemo, da je Jugoslavija po številu telefonskih priključkov na predzadnjem mestu v Evropi).
S stališča proizvajalca pa pomeni ta sistem manj vloženega fizičnega in več umskega dela.
V omenjenem razpisu so bile eden od pogojev fiksne cene opreme, kijih je možno spreminjati v skladu s 50. členom Temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov. Iskrina ponudba je temeljila na dotedaj v J ugoslaviji še neznanem semi-elektronskem principu avtomatskih telefonskih central, „	^	^
danes znanem pod imenom „Metacon-	Dste. “L6" :'.zmed nagrajencev
ta 10-C“ in se pri tem s podatki oslo- Sklad1a ?or,sa K,dr,ca s PodrocJa teknila na specifikacije oziroma ponudbe trotehn'ke .nas zamma, kako ste se s BTM. Kot smo omenili uvodoma, sodi l61?1 POdrocJem srečah m na njem za-ta sistem med najuspešnejše razvojne ce 'de , atl
in tehnološko-tehnične rešitve na pod- .. sam P°Vsem slučajno, čeprav ročju elektronizacije sodobne telefb- se sl's' smesn°- Pravzaprav meje vlek-	''■fl—frf
nije v svetu.	lo na strojništvo, vendar ko sem kon- 1
Tako je Iskra dobila naročilo za	čaval 9imnazii°- niso imeli za maturi-
izdelavo 13 tranzitnih avtomatskih	tetno nalogo na razpolago več tem iz	llfa
telefonskih central (TATC) sistema stroinistva’ zato sem se odločil za na-	11MI
Metaconta. Naročilo za preostale 4 je lo9° lz e|ektrotehnike. Ko so me po-dobila tovarna Nikola Tesla in sicer v zneje znanci sPraševali- če bom štu-klasični, Crossbar tehniki. Da bi lahko d!ral elektrotehniko, sem kar tako, da	Ammi
uresničUa zahtevno in težavno nalogo, nl bil° treba razpravljati, odgovarjal	g
je Iskra potrebovala tujo licenco, saj	Pritrdilno. Celo na poti k vpisu na fa-	aSBMME
zgolj z lastnimi sredstvi in razvojnimi	ku,teto nisem vedel, kam naj se odlo-
kadri na tem področju ne bi mogla	č,m' Ker 133 Je bl,° zame pomembno,
dovolj hitro v korak z napredkom to-	da. sem se„zaradi odhoda v brigado
vrstne tehnologije v svetu. Tako je vi.	vpisal kar čim hitreje, sem se zaradi
1972 ^sklenila licenčno pogodbo z	hltre,e možnega vpisa vpisal na fakul-
družbo BTM iz Belgije, eno od vej mul-	tet0 za elektrotehniko. Malo sem sicer
tinacionalne družbe ITT s sedežem v omahoval, potem pa sem si dejal —	lost! Namreč, preveč se pohvaliti ne
ZDA.	kar bo pa bo in tako sem postal elek-	moremo, preveč kritizirati pa tudi ne-
trik!	Dostikrat je vse odvisno od neposred-
Kako ste se zaposlili in kje začeli z ne okolice in od tega, kako te le ta raziskovalnim delom?	gleda. Mi sicer imamo za to ustrezno
Začel sem v Iskri in sicer najprej	službo, ki urejeno posluje, seveda če
leto in pol na razvoju elektronskih	so predlogi- Vendar pa mora služba
vezij za klasične centrale- Potem smo	predloge prav vrednotiti in od tega je
kupih licenco sistema Metaconta in bil	odvisno, kako bo predlog ocenjen in s
sem v prvem teamu, ki se je začel tem tudi, kako se bo zamisel lahko usposabljati za osvajanje licence.	razvijala. Mislim pa, da imamo v Iskri,
Za kakšno programsko delo je šlo? gledano na splošno, do izumiteljstva. Že od samega začetka je področje oz' do inventivne dejavnosti pozitiven mojega dela programska oprema.	odnos. Seveda, kot sem dejal pa nepo-
Za kakšno delo ste pa dobili priz- sredna okolica velikokrat vpliva tako. nanje Sklada Borisa Kidriča?	da se včasih uveljavi za realizacijo
Naloga se imenuje: Sistem izbiranja stvar bolj stihiisko kot utemeljena, pomnilniških celic. Izum je bil priznan ^edte.m ko včasi1? pa zaradi povsem za posebni sistem čakalne vrste. Ta človeških faktorjev (nevoščljivost, sistem je primeren za uporabo v raču- ?z 0 , n' prava cene za stvari, ki ne-nalniških sistemih, ki imajo več koten kaJ velJai°- Vendar se to poraja bolj procesor, saj omogočajo hkratni vpis P0^,	. L ...
in čitanje-	Kako pa je z izboljšavami v nepo-
Kakšne so prednosti vašega izuma v sredni Proizvodnji m, ali naši nepo-primerjavi s prejšnjimi rešitvami, oz. ?redm proizvajalci ustrezno vrednotijo uvedbami?	izumiteljsko delo.
Sistemi čakalnih vrst, tako nam, .	. Za„ samo neposredno proizvod-
kot tudi licenčnemu partnerju niso	nj° J,e vcaSlh probjem nerazumevanje
omogočali sočasnega dela večih pro-	Pr°blernatike današnje tehnike. Mogo-
cesorjev na čakalni vrsti, zato je bilo Ce -,e krlvda Predvsem na vvodilnih treba za vsak poseg predhodno orno- prolzvodni' sami- Ne 'e, da mnogokrat gočiti vstop vsem ostalim procesor- ne ustvarJaJO pozitivnega odnosa do jem, po delu pa spet sprostiti čakalno 'nventivnega dela, oz. do vsega razis-vrsto.	kovalno-razvojnega dela, ampak celo
Ali ste, ko ste dosegli izum, delali de!ujei° tako' da ustvarjajo med raz-sami, ali v teamu?	vojno-raztskovalmm delom in proiz-
Tedaj, ko sem izdelal svojo nalogo, vodnjo napetost, sem delal v firmi BTM,saj sem se stro-	ako človek včasih dobi občutek,
kovno izpopolnjeval v Belgiji tri leta. da nas neP0Sredni proizvajalci skoraj Vendar sem od naših na nalogi delal ne marajo. V bistvu pa le drug brez sam, v patentni prijavi pa si deliva drugega ne more nič! izum z nekim Belgijcem. Uporabil sem Na splošno je o tem problemu težko namreč nekatere stvari, ki so bile tam govoriti. Zadev zunaj Iskre sploh ne v praksi že ustaljene, vendar je bilo, poznam.
scTorHaviH' oolea šp*sC' .U9odna,šve' da Mislim pa, da sicer v Iskri, tudi gle-so Prijavili poleg se svojega usluzben- de izplačevanja nagrad ob doseže9nih
Kaj vam pomeni priznanje Sklada izboljšavah, težav oz. nepravilnosti ni. Borisa Kidriča?	Vsekakor je leto inovacij prineslo iz-
Prijetno presenečenje, stimulacijo	manika nam *e tradicije-
in seveda vzpodbudo za nadaljnje de- Mo:da p'av zaradl te9a, občasno tudi l0i	prihaja do pojavov, ki sem jih prej
Kaj menite o inventivni dejavnosti omenial- se Pravi. da po eni strani pre-v Iskri, oz. pri nas? Ali smo na tem v'soko ocen'mo stvar, ki malo velja, področju naredili že dovolj?	medtem ko zaradi nerazumevanja
Rekel bi kar na kratko: srednja Ža-	(Nadaljevanje na 5. strani)
Vhod v Iskrin razstavni prostor v Binninghamu.
Iskra v Veliki Britaniji
Po tej pogodbi dobavlja BTM poleg same licence v štirih letih 45 % opreme za omenjenih 13 TATC, Iskra pa 55 %. Kot osnova ceni opreme BTM je bila postavljena njena vrednost v belgijskih frankih v novembru 1970, možne podražitve pa določene po drsni skali, vendar le za 3-4 % letno, torej v 4 letih za približno 16-18 %. V tem času pa je inflacija v zahodnem svetu nepredvidoma in skokovito naraščala in je v Belgiji samo v enem letu znašala 20 %. Nadaljnje težave so se pojavile, ko je bilo treba namesto dotedanjih 10% carinskih dajatev za uvoz telekomunikacijske opreme odšteti kar 33 % od njene vrednosti. Potrebna so bila tudi GDK sredstva.
Čeprav je Iskra uspela od podpisa pogodbe s PTT podjetji do začetka 1. 1975 dvigniti cene za 45 %, to še vedno ne pokriva proizvodnih stroškov. Vrednost celotne opreme za 13 TATC se je tako povečala za skoraj 100%. Ta ko je imela TOZD ATC samo v 1. 1975 76,631.000 N din izgube. (Lani je predstavljala proizvodnja opreme za omenjene TATC 28% celotnega proizvodnega načrta. Ostalo proizvodnjo sestavljajo kombinirane in lokalne
EATC za jugoslovanski trg ih tržišče ilektromehanske avtomatske
SEV ter e telefonske centrale tipa Crossbar, katerih proizvodnja in prodaja sta potekali po načrtu.) VI. 1976 bo znašala predvidena izguba TOZD kar 98,843.000 N din.
Sanacijski program TOZD ATC, katere izgubo solidarnostno krijejo ostale TOZD v sklopu Iskrine Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, predvideva dodatne popravke v cenah še nedobavljene opreme za 1. 1975 in 1976 na osnovi doseženega sporazuma z investitorji. Tako je možno za celotni posel predvidevati za 1240 mio N din prihod kov.
(Nadaljevanjeizprejšnje številke)
Kot že rečeno, bomo letos prodali na britansko tržišče predvidoma 30 do 50 Central PAX, medtem ko se nam bo tržišče za centrale PABX,saj tako upravičeno upamo, šele odprlo.
Sejem izdelkov elektro in elektronske industrije ter instrumentov v Birminghamu ter že nekateri konkretni stiki in pogovori z britanskimi poslovnimi možmi, so pokazali, da bi bilo moč na britansko tržišče izvažati tudi večje količine izdelkov iz Iskrinega programa avtoelektrike.
Znano je, da je britanska avtomobilska industrija med najmočnejšimi v svetu, zato teh prvih ponudb in izraženega interesa nikakor ne bi smeli zanemariti, ali pa prepustiti naključju. Pri tem se moramo seveda dobro zavedati, da je prodaja izdelkov avtoelektrike in seveda sploh sestavnih delov za avtomobile dolgoročnejši posel, če že zaradi drugega ne, zaradi rezervnih delov, ki jih potrebuje avtomobilska industrija.
Prav zaradi tega imamo trenutno največ možnosti za izvoz, lahko bi rekli, nekritičnih komponent, kot na primer motorjev za ventilatorje, raznih ožičenj. svečk, reflektorjev in podobno, gotovo pa bi lahko pozneje uspeli tudi z zaganjači, alternatorji. generatorji, itd.
Združenje britanske avtomobilske industrije British Layland Motor Corporation je že parkrat izreklo interes za naše izdelke avtoelektrike, medtem ko pogovori z avtomobilskim velikanom General Motors potekajo že nekaj časa. Ob tem moramo, žal, zapisati bridko resnico, da smo se prav do tega partnerja, kot pravijo v Guestu, obnašali precej neresno: lani decembra nam je General Motors poslal konkreten vprašalnik, v katerem se je zanimal, katere izdelke avtoelektrike bi bili sposobni izdelovati za njihove avtomobilske tovarne v Veliki Britaniji, toda doslej, pol leta potem, ko smo prejeli ta dopis, jim menda še vedno nismo odgovorili. Kje se je zataknilo — pri neposrednih proizvajalcih ali izvoznikih? Morda ta trenutek to ni niti toliko pomembno; pomembneje je, da jim doslej še vedno nismo odgovorili. Direktor Gucsta Ivo Banič v zvezi s tem poudarja, da zaradi neresnosti nekaterih ne bi smeli izgubiti tega tržišča, ki pa ga konec koncev sploh še nismo osvojili.
Tudi na področju izdelkov široke potrošnje ne obstajajo kakšne načelne
ovire za izvoz v Veliko Britanijo. Morda gre bolj le za vprašanje oblikovnosti izdelkov in seveda kakovosti, verjetno pa še bolj reklamne moči in seveda tudi prilagodljivosti njihovim standardom.
Podobno kot drugod v svetu je tudi na Otoku konkurenca na področju široke potrošnje izredno huda, in je zato uspeh v veliki meri odvisen prav od propagandnih prijemov.
Po mnenju strokovnjakov Iskra Commerce in Guesta obstajata za izvoz Iskrinih izdelkov široke potrošnje v Veliko Britanijo dve poti: da izvažamo pod svojim imenom ter v tem primeru končno le vložimo več denarja v reklamiranje naših izdelkov ali pa da se pojavimo pod drugim imenom, preko posrednikov. Razumljivo je prva pot mnogo bolj perspektivna, seveda pod pogojem, da bomo vložili v propagando zadosti sredstev, pa čeprav morda 'sprva ne bo šlo tako kot bi želeli in bomo lahko izvažali celo z izgubo. Pri tem se moramo zavedati, da je trenutna izguba mnogo manj pomembna, kot pa to, da osvojimo neko tržišče, da ostanemo in da se obdržimo na njem ter da z leti končno tudi uspemo. Izvoz je pač dolgoročnejša dejavnost, naložbe vanj pa se v večini primerov, obrestujejo šele z leti. Pri tem seveda mislimo na izvoz večjih količin resnejšim in večjim partnerjem, ne pa na nekakšno „pro-dajo na malo“.
Tudi celjski EMO ni povsem brez možnosti za izvoz na britansko tržišče. Resda je britanska industrija znana po izredno kakovosti posodi, kljub temu pa bi veljalo poizkusiti. Pri radiatorjih nimamo v Veliki Britaniji prav nobenih možnosti, ker na Otoku le redko uporabljajo radiatorje za gretje prostorov - najbolj pogosto je ogrevanje s toplim zrakom, precej več možnosti pa bi verjetno imeli pri izvozu kontejnerjev.
Možnosti za izvoz Iskrinih izdelkov v Veliko Britanijo so vsekakor velike in jih je potrebno tudi izkoristiti-Zavedati pa se moramo nečesa: vsako tržišče — tudi britansko — je kot njiva - treba jo je obdelovati, da lahko potem jeseni naberemo plodove. To tržišče je potrebno tudi raziskovati, ob tem, da ne bi smelo vse breme pasti na Iskrine izvoznike, ampak bi morali končno le doseči tesnejše sodelovanje med proizvodnimi organiza- | cijami in tistimi, ki skrbijo za prodajo-
Lado Drobež (nadaljevanje prihodnjič)
Informiranje — pogoj za dobro
delo
Nemalokrat smo priča, ko ljudje tožijo, da so premalo informirani ali da sploh niso informirani.
Res je, da je do nedavnega ta trditev bila realna, danes pa lahko že trdimo, da je informacij veliko več.In ne samo to. — Upam si trditi, da kdor hoče biti v tem času informiran, to lahko tudi je. Tisti, ki so zadolženi za obveščanje ljudi p delu in akcijah, se trudijo to posredovati preko sredstev javnega obveščanja.
Za osveščanje pa mora vsekakor tudi vsakdo sam nekaj prispevati. Tako snjo se tudi v mladinski organizaciji odločili za usklajenost obveščanja. Na sejah smo že opredelili naloge komisije za informiranje pri KS ZSMS DO Elektromchanika in se odločili za sistem samega obveščanja.
Organiziranost komisije
Komisijo za informacije pri KS ZSMS O Elektromchanika sestavljajo
predsedniki oziroma nosilci teh komisij iz OO ZSMS v TOZD. Njihova naloga je, povezati se tudi z ostalimi : družbenopolitičnimi organizacijami v TOZD zaradi usklajenega dela. Prav tako morajo ti „nosilci informacij1* izdelati terminske programe svojih 00 in redno o svojem delu obveščati komisijo za informiranje pri KS.
Sistem obveščanja
Prvenstveno moramo mlade informi- |
• rati o aktualnih nalogah in akcijah-Vsekakor bomo poskuša li objavljati tudi kakšne izobraževalne članke-Namen teh člankov je, mlade neposredno osveščati za vsakdanjo aktivnost.
Kje in kako
Najbolj aktualne teme bomo objavljali v ..Informativnem listu“. Ta bo na razpolago vsem delavcem. V koli"
(Nadaljevanje na 5. strani)
£?'or S	N ZS- 3 —P. ZT 3.	3 2-2
Novice iz Banja Luke
Banja Luka je bila v dneh od 20. do 24. maja gostitelj delegatov na 9. posvetovanju mladih elektro in elektronske industrije Jugoslavije. Pokrovitelj tega posvetovanja, katerega namen je bila izmenjava mnenj in oblikovanje skupnih stališč do problemov, ki jih imajo delavci, zaposleni v elektroindustriji, je bila mladina iz delovne organizacije Rudi Čajavec-Mladi iz te DO so bili pred devetimi leti tudi pobudnik za takšna srečanja. Posvetovanja se je udeležilo okoli 100 mladih iz vse Jugoslavije.
Iz ZP Iskra je na posvetovanju sodelovalo 10 mladih. Uvodni temi srečanja: Družbenoekonomski položaj mladih in Družbene organizacije, v katerih deluje mladina, je pripravil organizator.
V prvem prispevku je bila orisana zgodovinska pot uveljavljanja mlade generacije in pa primerjava možnosti za uveljavljanje mladih pri nas in v svetu.
Razprava, ki se je razvila, ni prinesla bistvenih novosti, pokazala je že stare probleme, s katerimi se srečujejo nrladi na poti svojega uveljavljanja.
Vsebinsko novost je nakazal referat Predstavnikov Iskre, ki ga je podala Marina Glavan. Referat prinaša konkretnejše zadolžitve v skupnem delo-yanju mladih elektro in elektronske 'ndustrije in so ga mladi na posvetovanju sprejeli kot svojo delovno °bveznost v letu do 10. srečanja.
Druga tema je obravnavala druž-nene organizacije, v katerih deluje niladina.
Razprava na to temo je bila bilanca Prizadevanj za aktivnejšo in množič-nejšo vključitev in povezavo interesov ^dih, ki so splošno družbenega Pomena.
Omeniti je potrebno tudi izmenjavo mnenj o prizadevanju za marksistično izobraževanje mladih. Prob-
V dneh, ki smo jih preživeli v Banja Luki, so nam prijazni in gostoljubni domačmi pokazali svojo ožjo „domo-vino“ in pa eno izmed svojih TOZD. Ogledali smo si proizvodnjo televizij-
skih sprejemnikov in avtomobilskih radio aparatov. Vtis v tovarni ni bil ravno delaven, saj je polovica proizvodnih trakov stala, kar nas Iskrašev ni preveč presenetilo. (Na uho povedano počutili smo se kot doma).
Obiskali smo tudi spomenik iz NOV na Šehitlucima in zgodovinsko mesto Jajce.
Zaključki celotnega posvetovanja nas obvezujejo, da v letu, ki je pred nami, sodelujemo bolj povezano in konkretno, kar je bila želja mladih Iskrašev že na lanskem posvetovanju.
Marina Glavan
REFERAT MARINE GLAVAN NA 9. SREČANJU MLADIH EEIJ
V svojem prispevku za naše deveto srečanje bi rada opozorila na nekatere stvari, na katere smo mladi iz Iskre opozorili že bni v Mariboru, pa kot je videti - smo jih vsi pozabili.
Lani smo se pogovarjali o tem, da bi ta naše srečanja morala biti rezultat naše celoletne koordinirane akcije, ki bi se nanašala na področje našega delovanja, ko mladi odločamo o celovitem razvoju okolja v katerem živimo. Na dosedanjih srečanjih smo mladi razpravljali predvsem o načelnih družbenopolitičnih vprašanjih, vendar te razprave niso imele globljega odziva v naših OOZSM.
Sprejetje nove ustave, predlog zakona o združenem delu, svetovna gospodarska kriza in resna gospodarska recesija v Elektroindustriji Jugoslavije pa nas obvezujejo, da na tem posvetu mladi opozorimo na _	probleme, ki jih v celotnem povojnem raz-
W,’ki SC "pojavljajo oblem pri naTv voju ekktroindustjjje Jugoslavije doslej še
biti vseeno, kako gospodarimo z družbe-
Iskri, je v svojem prispevku nakazal Milan Osredkar. Vendar pa kljub temu, da nas tarejo problemi mladi iz Iskre ugotavljamo, da smo na tem Področju dosegli daleč najboljše rezul-tete, kar nam je tudi nova vzpodbuda ^ še večjo aktivnost.
nimi sredstvi in kakšna je naša trenutna in bodoča socialna varnost, saj sc mladi zavedamo, da bomo sami nosilci razvoja naših TOZD v bodoče.
V povojnem obdobju sta elektro in elektronska industrija dosegli izredno inten-
Pomenek z izumiteljem Stanetom Štrukljem
(Nadaljevanje s 4. strani)
Marsikatero stvar zadušimo- Sicer pa Kelja tudi tukaj, kot na drugih področ-!]h: stvari se ne uredijo in izboljšajo Cez noč- Smernice so vsekakor v redu te tudi večjih težav zaenkrat ni. Vsaj v ^ektromehaniki ne vem za nikogar, te ne bi bil ustrezno nagrajen, če je Podložil izboljšavo.
I^Kaj vam pomeni izumiteljsko de-
Težko bi rekel. Do izuma je pravza-Prav prišlo po načinu gorenjske trme! ''omeni, da sem kot pristen Gorenjec °tel z glavo skozi zid- Nisem si nam-reč pustil dopovedati, da stvar, ki sem I.1 jo zamisli, ni izvedljiva! Pri izumite-istvu je sicer, čeprav je sama beseda 'Zum prijetna in je prijetno tudi priz-Panje, ki ga dobiš in tudi nagrada, ven-ar pa je najboljša nagrada gotovo sa-tea uresničitev zamisli. Rešiti nekaj, še ni bilo znano, za kar so vsi me-n,|i. da ne gre, to je res užitek!
, Rekli ste, da je sam izum največ, Kar izumitelj more doseči. Kako pa je P® poti od ideje do uresničitve? Mis-'M na trenutke negotovosti in dvo-Mov.
. Kot pri vsaki stvari, je najbolj pri-,eten tisti konec, ko se stvar začne
informiranje - POGOJ
ZA DOBRO DELO
(Nadaljevanje s 4. strani)
j°r se bo nabralo več člankov, bomo /^ali „Informator“ in ga v sodelo-pttju s kulturno komisijo dopolnili z terarnimi prispevki.
Da bi bili o delu mladih v Iskri težnanjeni tudi drugi, bomo informa-C|Je posredovali tudi preko sredstev Jtemega obveščanja.
V programu imamo TV reportažo °o Dnevu samo upravljal cev, ko bomo ^delili priznanja najboljšim mladim ^Moupravljalcem, mladim inovator-J,eM in najboljši OO ZSMS v naši eIovni organizaciji.
Menim, da smo mladi na dobri P0ti; zavedamo pa se, da bomo za teesničevanje svojih nalog potrebovali rpntoč. Za lepši in boljši jutri, za ^ trejši razvoj naše samoupravne druž-te za usmerjeno pot v socializmu smo P36 odgovorni vsi.
kazati v pravi smeri- Dostikrat pa je uspeh izuma odvisen od okolice, saj ti sodelavci že s tem, da ti najdejo slabe točke, ki jih sam v svoji zanesenosti, normalno je izumitelju njegova ideja zelo všeč, rad spregledaš! Sicer pa sam čisto strokovno ne delam več. Sem vodja razvojnega oddelka za programiranje, kar je bolj ,,kaplarska" funkcija!
Ali ste imeli pri odkrivanju kake posebno dramatične trenutke?
Pri tem izumu, za katerega sem dobil nagado, ni bilo nobenih spektakularnih trenutkov. Šlo je le za to, da sem hotel problem rešiti, čeprav so drugi mislili, da to ne bo šlo!
Ali menite, da ste sami v svoji novi funkciji do vseh izumiteljev objektivni, ali pride tudi pri vas kdaj do »človeškega faktorja"?
Skušam biti objektiven! Kolikor se zavedam imam dejansko objektiven odnos do vseh. Toda, če je zares popoln, to bi težko rekel. Verjetno pa ni- Toda, kar je v okviru zavestne kontrole, sem objektiven. Samo zaradi simpatij nikoli ne bi dal boljše ocene!
Katere lastnosti so za vodjo razvoj-no-raziskovalne službe najbolj važne?
Pomembno je vse. Važno je, da je strokovno toliko podkovan, da ga sodelavci po tej plati spoštujejo in nimajo o njem mnenja, da ga lahko žejnega spravijo čez vodo- Zelo prav pride uspeh na strokovnem področju, to je referenca. Če reference ni pa je strokovnjak lahko enako dober, bo kmalu slišal, češ, saj sam ni nikoli nič naredil! Pomemben je tudi občutek za komuniciranje z ljudmi, da se zna ljudem prilagoditi, da se zna prilagoditi tudi posamezniku! Seveda pa je zelo pomembna tudi sposobnost organiziranja.
Kaj v Iskri na tem področju še pogrešate? Kaj bi morali še izboljšati?
Vsekakor s pametno politiko nagrajevanja lahko marsikaj dosežemo. Marsikdaj pogrešam pri naših ljudeh tudi občutek, da pomeni razvoj, oz. uspeh našega oddelka uspeh in pridobitev za celotno Iskro in za vsakega posameznika v njej. Vsak delavec naj bi tudi sam pri izboljšavah pri svojem delu vedel, da je na nek način s tem, da je nekaj prispeval, koristil tudi sebi in vsemu kolektivu. Seveda pa pri tem nisem pristaš parole, da stimulacija ni važna. Je važna!	,,	_
Mara Ovsenik
aven razvoj. V vseh naših republikah sta se ti dve panogi industrije v tem času izredno razvili. Razvoj naše industrije pa seje omejeval v glavnem na teritorialne meje posameznih republik tako, da imamo v tem trenutku skoraj v vsaki republiki enega, ali več močnih združenih organizacij EEI. Praviloma je bil dosedanji razvoj stihijski in nekoordiniran, zaradi česar se danes srečujemo s precejšnjo neučinkovitostjo družbenih sredstev, s katerimi delamo-
V tem referatu bi rada opozorila samo na nekatere, iz vrste problemov, o katerih mladi iz Iskre menimo, da bi jih morali rešiti, če naj mirneje pričakujemo jutrišnji dan.
Med temi problemi so predvsem;
-	delitev proizvodnih programov
-	razvoj zunanje-trgovinske dejavnosti
-	standardizacija elementov in organizacija
servisnih dejavnosti
-	skupno nastopanje v okviru gospodarskih zbornic, izvršnih svetov, zavodov za
cene itd-
Stihijski razvoj naše dejavnosti je pripeljal do položaja, ko imamo na področju proizvodnih programov veliko podvojenih, ali potrojenih proizvodnih zmogljivosti. Posebno to lahko opažamo na področju široko potrošnjih programov, kjer sta, relativno enostavna tehnologija in pa možnost zaposlovanja velikega števila ljudi pripomogla k nekontroliranemu razvoju.
Tako se danes srečujemo s proizvodnimi zmogljivostmi, ki daleč presegajo možnost prodaje izdelkov na domačem trgu.
Hkrati lahko ugotavljamo, da se je zu-nanje-trgovinska dejavnost v naših OZD tudi razvijala nekontrolirano in nekoordinirano in predvsem za potrebe posameznih naših organizacij.
Namesto, da bi združevali sredstva za pridobivanje kompleksnejših poslov v zunanji trgovini, smo z nelojalno medsebojno konkurenco izgubljali ogromna družbena sredstva in celo ugled v tujini.
Neodgovoren odnos do družbenih sredstev bhko opazimo tudi pri organizaciji servisnih dejavnosti. Na ozemlju Jugoslavije imamo na stotine bolje, ali slabše urejenih servisnih služb in stotine servisnih avtomobilov kroži po Jugoslaviji.
S primernim načinom skupnega izobraževanja kadrov za potrebe servisa in pa s poenotenjem, s standardizacijo uporabljenih elementov v naših izdelkih hi lahko racionalno izkoristili skupno servisno dejavnost. S tem bi omogočili proizvajalcem elementov načrtnejšo in kakovostnejšo, predvsem pa cenejšo proizvodnjo. Izognili bi se tudi dostikrat nepotrebnemu uvozu.
V preteklosti smo se redko srečevali s skupnim nastopom naših poslovodnih organov nasproti različnim družbenopolitičnim skupnostim, ko le-te obravnavajo probleme razvoja in gospodarjenja v naši dejavnosti.
Smo v procesu sprejemanja srednjeročnih načrtov TOZD, OZD. SOZD, republik in zveze.
Mladi v Iskri menimo, da je sedaj najugodnejši trenutek, da poskušamo rešiti vsaj nekatere nakopičene probleme, na katere sem že opozorila.
Prizadevati si moramo, da sc bodo poslovodni programi v vseh naših organizacijah začeli skupno dogovarjati za rešitev krize na področju elektronske industrije v Jugoslaviji.
Končno je treba presekati grupno lastniško obnašanje nekaterih, saj se moramo zavedati, da gospodarimo z družbenimi sredstvi in smo za njihovo učinkovito uporabo tudi družbi odgovorni.
Zato mladi iz Iskre pozivamo vse mlade EEIJ, da sestavimo skupen apel poslovodnim organom naših delovnih organizacij za skupno reševanje problemov, ki jim do sedaj nismo posvečali dovolj pozornosti.
Upam, da boste tudi ostali, zbrani na tem posvetovanju spregovorili o teh problemih, s čimer bomo mladi končno enkrat presekali deklarativen pomen našega srečanja.
Zaključki tega srečanja pa naj bodo resnično naša delovna obveznost za vse mlade EEIJ, s čimer bomo ponovno dokazali našo zrelost in kritičnost pri ocenjevanju okolja, v katerem živimo.
ISKRA ŠIROKA POTROŠNJA
V TOZD TV Pržan uspešno izvajajo sanacijski program
O težavnem položaju v TV sprejemnikih v Pržanu je bilo lani koncem leta mnogo govora. Sanacijska komisija je naredila temeljit program na podlagi analiz in v tovarni ga dosledno izvajajo. Prvi rezultati so se pokazali letos v prvem četrtletju, nam je povedal direktor Ivo Štembergar.
Številke jasno kažejo, da so se v Pržanu v prvih treh mesecih obnašali stabilizacijsko in resno poiskali vse možne rešitve za sanacijo svojega poslovanja. Plan proizvodnje je bil postavljen za prvi kvartal 76 v vrednosti
91.654.000	din, dosežen pa v vred-
nosti 66.900.000 din, to je 74 odstotkov. Proizvodni plan bi bili lahko realizirali, pa jih je v začetku leta prizadel novi uvozni režim in so zaradi tega stali skoro v celoti prvih 14 dni letošnjega leta. Pa še pozneje so bile težave z nabavo repromateriala.	___——
Celotni dohodek je bil planiran v
MoT0^ v	'*> ^»ersar, dM,or TOZD TV
lanskim letom 1,5 % manj. Ostanek dohodka pa je bil v prvem tromesečju
248.000	din, lani v istem času
9.680.000	din izgube, to pa je gotovo velik napredek. Skoda je le, da jim ni uspelo uvoziti zadostne količine polizdelkov za barvne televizorje, potem
na Pržanu.
Največji tehnični dosežek lansko letnih in letošnjih prizadevanj tehničnih ljudi je gotovo polprevodniška tehnika v celoti pri TV sprejemnikih: Poluxu, Minirami in namiznih barvnih
Rajko Pupavac - popravljanje TV sprejemnikov.
šele bi se pokazal pravi efekt prizadevanj. Tudi z obratnimi sredstvi ni posebnih težav, ker imajo z ozirom na dobro prodajo stalen priliv likvidnih sredstev. Poleg tega koristijo kredit za pripravo blaga in proizvodnjo za izvoz in kredit za izvoz blaga. Poleg tega so z osebnimi dohodki ostali na isti višini kaktir lani, kar je seveda tudi zmanjšalo ceno končnih izdelkov, saj so samo pri tej postavki prihranili okrog milijon dinarjev.
Po sanacijskem načrtu naj bi letos dosegli le 615 zaposlenih, napram lani, ko jih je bilo 700 je to že precej
sprejemnikih, ki so jih poslali pred kratkim na tržišče: Alfi in Beti.
Garancijski rok so podaljšali na 18 mesecev, kar je vsekakor gotovost dobre kvalitete in velika ugodnost za kupce. V kratkem bodo poslali na trg TV sprejemnike, s katerimi bo mogoč sprejem na severovzhodnih mejah, vzhodne države imajo namreč OIRT televizijski sistem. Tako bodo omogočili zlasti narodnim manjšinam in narodnostim pestrejši program v njihovem jeziku. Seveda pa bodo tako razširili tudi svoje tržišče na severovzhodu naše države.
manj. Marca je bilo le še 664 delavcev, zdaj pa jih je še manj. Tudi kadrovsko strukturo izboljšujejo in na vse načine stimulirajo strokovnjake, da pridejo in ostanejo v tovarni. Zlasti mnogo pričakujejo od rednih in izrednih štipendistov, s katerimi upajo v nekaj letih „zadelati“ kadrovske vrzeli.
Izvoz so poživili tako, da so plan izvoza v prvih treh mesecih letos presegli za 22 %, upajo pa, da bodo tempo izvoza držali in morda še povečali do konca leta.
V proizvodnem programu je viden napredek. Bistveno, čeprav na prvi pogled ne tako vidno, je napredovala kvaliteta izdelkov. Tu je bilo težišče razvojnih prizadevanj in tako so uspeli zmanjšati stroške zaradi servisnih oziroma reklamacijskih posegov, poleg tega pa so skušali dokazati, da so resen konkurent na domačem in tujem tržišču. To pa je gotovo v času, ko ponudba na tem področju daleč presega povpraševanje.
Novost je tudi TV sprejemnik Gama s senzorjem v črnobeli in 20 eolski barvni televizor Montreal v barvni tehniki. Na področju akustike pa je nova avtomobilska varnostna sirena. Vse je bilo na tržišču dobro sprejeto, kar dokazujejo tudi majhne zaloge gotovih izdelkov, nekatere, zlasti barvne televizorje pa prodajo še „tople“ s trakov.
Delavski svet TOZD, Poslovni odbor in sanacijska komisija budno in kritično spremljajo vsa prizadevanja pržanskega kolektiva. Mislim, da so lahko le zadovoljni z doseženim in ob resnem delu TOZD, pomoči IC, Branže Široke potrošnje in podpori ZP lahko pričakujemo le najboljše.
KF
Ob knjigi »Prvi borci« nekdanjega Iskraša Franca Bekša
Založba „Borec“ v Ljubljani je izdala knjigo spominov Franca Bekša z naslovom PRVI BORCI. Opremila jo je Metka Krašovec. Avtorjevi spomini obsegajo dogodke iz otroških let pa vse do konca druge svetovne vojne, ki jo je doživel na Koroškem v železarni Guštanj, sedanja železarna Ravne na Koroškem. Knjigo ocenjuje Vojko Novak. Avtorje bil dolga leta zaposlen v sedanji TOZD TELA, kot konstruktor.
Ce bi se ustavili zgolj pri življenjski poti avtorja, ki se je rodil kot kmečki otrok na Drenovem griču, izučil obrti na Vrhniki, da bi se pozneje zaposlil v Ljubljani, Kamniku, Kragujevcu in za časa vojne kot ubežnik v Dravogradu, bi bila dovolj težka, zanimiva, poučna in značilna za tiste čase po prvi svetovni vojni, v obdobju do druge svetovne vojne in med njo.
Čeprav avtor pripoveduje o svoji življenjski poti, kako je stopil na pot delavca in začel iskati svoj delovni in miselni prostor na svetu, pa vendar o sebi ne pove veliko, največ govori o delovnih tovariših, še posebej v Kamniku in Kragujevcu, ki so v tistem času delovali v delavskem gibanju in bili člani Komunistične Partije Jugoslavije ter se tudi med prvimi vključili v boj proti okupatorju, v oboroženo revolucijo.
Tako so spomini Franca Bekša pravzaprav spomini na Dominika Mla-
karja, Kazimira Černeta, Toneta Miklavčiča, ki so padli zaradi izdaje že 27. julija 1941. To so spomini na Marjana in Milana Majcna. Marjan Majcen je bil takrat delal v Kragujevcu in je veliko storil za širjenje socialistične misli med tamkaj zaposlenimi Slovenci pa tudi domačini.
Avtorja spominov so še posebej dojmile demonstracije, ki jih je organiziral Marjan Majcen v protest proti koncentracijskemu taborišču v Bileči. Padel je že takoj prve dni oborožene vstaje in sicer v Ljubljani. Usodno so se uresničile njegove besede, ki jih je večkrat govoril delavcem v Kragujevcu: ..Boriti in žrtvovati se bomo morali.11
Odlika spominov Franca Bekša je tudi v tem. da v marsičem ponazarja pot, ki jo je moral napredno misleči slovenski človek prehoditi v času pred in v času druge svetovne vojne. Na eni strani je bila to skrb za vsakdanji kruh
m zaslužek, na drugr strani pa spoznanje, da ta takratni družbeni red ne more zagotoviti dela in svobodnega življenja. Napredna misel je bila preganjana povsod, še posebej od župnišča. Avtor govori o svojem prvem srečanju z dekanom Kotejem. ki je pozneje postal zagrizen izdajalec in ima na vesti veliko človeških življenj.
Napredna misel seje prebijala v delavskih vrstah, počasi, toda odločno, ni je bilo moč ustaviti, čeprav so njene razširjevalce zapirali, preganjali in mučili v zloglasnih zaporih in koncentracijskih taboriščih stare Jugoslavije. Prav ti Ijudie so bili v prvih vrstah pro-
Kiparska kolonija v Vidmu ob Ščavnici
V Vidmu ob Ščavnici- kjer že 5 let na prostem snujejo umetniki iz domovine in tujine v kiparski koloniji: Od Gubca do Lacka, je bila 16. maja veličastna manifestacija - odkritje spomenikov v spomin Ivanu Cankarju ter 40-letnici protifašističnega boja v Španiji. Hkrati je bil začetek pete kiparske kolonije, na kateri sodeluje trinajst kiparjev.
MORDA KORISTNA IDEJA SINDIKATA IIŠP
Izgradnja Rinete z aktivno rekreacijo?
Na seji predsedstva sindikata Indu-	niški center zgradili z aktivno rekrea-
strije široke potrošnje 24. maja letos	cijo- Enostaven, praktičen in domač
so obravnavali poleg ostalega tudi	bi bil. predvsem pa še bolj Iskrin,
problem pomanjkanja počitniških V nadaljnji razpravi so predsedniki zmogljivosti v Iskri za letovanja na	osnovnih organizacij podprli predlog
morju. Eden izmed razpravljalcev je	in o njem najbrž, res velja razmisliti,
predlagal, da bi novi obmorski počit-	Že več počitniških mladinskih kam-
Na seji predsedstva sindikata IIŠP se je rodila zanimiva ideja, kako do poceni kampa.
Dejavnost in problematika
avtoparka IPS
Iskra Poslovne stavbe ima v svojem poslovnem predmetu med ostalimi storitvami za službe v PPG in na ostalih lokacijah na področju Ljubljane in Kranja tudi storitve poltovomcga in osebnega prevoza poslovnih strank in domačih sodelavcev s področja komerciale in inženiringov.
Združen vozni park je pravzaprav nadaljevanje bivšega načina poslovanja iz Iskra Commerce, ki je pokazal, da je v taki obliki možno ekonomično izkoristiti in amortizirati vozila le v skupnem voznem parku, ki sicer zali-teva od koristnikov nekoliko planske evidence o bodočih potrebah, od avtoparka pa sposobnost, da vozila glede na različne tipe prilagodi zahtevnosti stranke, da so vozila vedno v ustreznem voznem stanju, pravočasno na naročenem mestu in da so maksimalno izkoriščena.
Sorazmerno dobra koordinacija je bila dosežena z obeh strani. Vendar pa se IPS srečuje pri tem z velikim problemom in sicer, da je večina vozil dotrajanih, saj ima od 11 osebnih vozil 5 vozil prevoženih med 200.000 in 250:000 km. kar pomeni, da so dosežene visoke norme za vozila tipa Citroen.
Popravilo vozil, ki so prevozila tako veliko število kilometrov gotovo
ni vec ekonomično in tudi vzdrževanje ustrezne varnosti vožnje postaja otežkočeno. Omeniti moramo, da v času utrjevanja celotne organizacije v ZP Iskra v letu 1975 in s tem tudi iskanje oblike organiziranosti IPS voznega - parka praktično nismo obnavljali skoraj dve leti, čeprav bi normalno morali vozila, ki so prevozila več kot 150.000 km iz ekonomskih in varnostnih razlogov izločiti iz prometa.
IPS stoji pred problemom nabave novih vozil, ki naj bi po kvaliteti in udobnosti ustrezali osnovnemu namenu, udobni vožnji poslovnih strank Iskre. Izkušnje, kijih imamo skoraj 10 let z vozili Citroen govorijo, da se po 100.000 prevoženih kilometrih začnejo nizati draga popravila predvsem na hidravliki.
Če računamo, da vozilo prevozi povprečno 5.000 km mesečno, potem stroški nastopijo zelo kmalu.
Zato je potrebno pred nabavo novih vozil ponovno pregledati ponudbo vozil priznanih evropskih tovarn avtomobilov in sc odločiti za tako vozilo, ki zagotavlja udobno in varno vožnjo ter relativno nizke vzdrževalne stroške ob ustrezni dolgi življenjski dobi (Citroen CX, Mercedes 200 in podobni).
Če bomo hoteli našim potrošili-
ISKRA
Štev. 23 — 5. junij 1976
kom nuditi kvalitetne in konkurenčne usluge, poleni se bomo morali zelo hitro odločiti za obnovitev voznega parka.	Milorad Spasojevič
pov je bilo tako zgrajenih. Za začetek provizorična kuhinja in sanitarije, prikolice in šotori. Vsak, ki bi želel pomagati graditi, bi imel obveznost 4 h ur dela dnevno, vse ostalo pa je prosto za počitniško uživanje in odmor.
Pametno bi bilo. da bi o tem razmislili na Skupščini Počitniške skupnosti. V prvi fazi bi odkupili že tolikokrat premleto zemljišče v Pincti in organizirali akcijo. Osnovne organizacije sindikata bi nakupile šotore in avtomobilske prikolice in jih enostavno postavile na Iskrino zemljišče v Pineti. Postavili bi improvizirano ku- -hinjo in sanitarije, nato pa bi lahko začeli z akcijo. Seveda bi s tako akcijo lahko uredili le sodoben kamp. ne pa hotela z restavracijo. Splanirali hi zemljišče, ga pogozdili in zasadili okrasno grmičevje. Zgradili bi potrebno komunalno ureditev: vodo, kanalizacijo in elektriko.
Kakor so pokazale podobne akcije v različnih mladinskih taborih je za aktivno rekreacijo mnogo zanimanja in gotovo bi ga bilo v Iskri tudi precej, saj bi delali zase. Počitniška skupnost bi pripravila strokovno dokumentacijo za gradnjo in poskrbela za strokovno vodstvo dela, vse ostalo pa bi lahko naredili s prostovoljci iz naših tovarn. Mar manjka v Iskri električarjev, monterjev, zidarjev in drugih poklicev? Akcija bi vlekla že zato, ker vsi med dopustom želimo sprememb. Zraka, gibanja in na koncu koristnega razvedrila pa tudi ne bi manjkalo. Morda bi organizatorji pripravili tudi brezplačno prehrano, kar bi v celoti razbremenilo preostali prosti čas dopustnikov - brigadirjev.
Za letos je za tak podvig gotovo že prepozno. Kaj pa drugo leto? Ali ne bi z anketo povprašali po naših tovarnah. kaj mislijo o tem delavci? Samo nikar odlašati. Na pomanjkanje prostora, zlasti finančno dosegljivega ob morju mislimo navadno šele takrat, ko bi bilo treba prostor že imeti.
In kaj bi taka ..udarniško-dopust-niška11 brigada lahko dokončala? Predvsem prostor za kampiranje in vse pripadajoče nujne objekte: sanitarije, igrišča, otroško igrišče, uredila bi dostop do ihorja. steze in pota. Tako bi bil pripravljen prostor, kjer bi za minimalen denar lahko vsak Iskraš postavil svoj šotor ali avtomobilsko prikolico. To bi bil obenem prostor, kamor bi po lastni presoji vsaka tovarna lahko postavila nekaj stalnih šotorov ali prikolic in jih po lastni presoji oddajala svojim delavcem.
Veijetno bo komu tak način gradnje primitiven, celo smešen. Investicija v Pincti je zamišljena vse bolj velikopotezno, strokovno in na nivoju. Taka je že pet let. pa žal le na papirju. Mi -Ijarde ša manjkajo, pa bi bila celo realizirana. Predlagani način izgradnje pa bi moral biti cenen, saj je vse manj zahteven, pa še vedno bi dosegel bistveni namen: ..Možnost poceni letovanja vsem Iskrašem11.	KF
stovoljcev, da bi branili svobodo naših narodov ob napadu fašistične Nemčije in Italije. Ko se je vse zrušilo v prah niso odvrgli orožja, marveč so se takoj začeli pripravljati na oborožen odpor proti okupatorju, za nacionalno in socialno osvoboditev.
Spomini Franca Bekša o vsem govorijo nevsiljivo, v lepem domačem jeziku, z enostavno povedano mislijo in so zaradi tega za slehernega izmed nas dragocena miselna retrospektiva, kot nauk preteklosti, za nauk za sedanjost in prihodnost, še posebej za mlade ge- ,	j
neracije.	»
Po uvodni svečanosti je bila odprta^ V J razstava karikatur arhitekta Boruta & X * i Pečarja.
Slavje je bilo sklenjeno z. glasbeno-literarnim sporedom in ogledom galerije v kulturnem domu in rojstni hiši tov. Krefta ter na prostem.
Ena izmed skulptur Alojza Čampe.
Na koncu proslave je Miha Kač v imenu kiparske kolonije in likovnega društva ŽP Iskra podaril ravnateljici osnovne šole Rozini Kraner doprsni kip Gubca, ki ga je sam izdelal. Tovarišica Kranerjeva je uspešno organizirala in vodila vse kiparske kolonije-
Doprsni kip Hubca, katerega je Miha Kač iz TOZD TELA podaril ravnateljici Rozini Kraner.
Na letošnji kiparski koloniji so sodelovali, od -15. do 27. maja, trije naši kiparji, in to: Miha Kač (izdelal jč doprsni kip Gubca v sadri), Jože Volarič (izdelal je kip Gubca v železu) in Janez Vovk (izdelal je kip Hlapca Jerneja v lesu). Tako so naši kiparji dostojno zastopali in afirmirali naše likovno društvo in naše podjetje.
Ivo Razboršek
Ure, nadure, podure...
Potem, ko je hitro pritekel po stopnicah, je stisnil v avtomat za žigosanje svoj osebni kartonček o prisotnosti na delu, a v naslednjem hipu je že spet zdrknil po stopnicah navzdol in skočil za pol ure še na poizkusno vožnjo z avtomobilskimi tovariši, ki so mu hoteli pokazati novo zastavo. Sicer pa njegov kolega, ki je res prispel v tovarno pravočasno, ni bil nič manj neučinkovit. Ko je žigosal svoj kartonček, je, zavedajoč se, da je skoraj nekak polšef, hkrati s pozdravom Dooro jutro, tudi zacingljal: „Ja, kako bo pa s kavico danes, tovanšičke? ‘ In so skuhali in popili kavico, medtem ko so v sosednjem pisarniškem oddelku začeli dan najprej z vici, po možnosti seveda mastnimi in političnimi. Tam, kjer so biti ljudje bolj zgrajeni, so nasprotno, za uvod v delovni dan segli po časopisih. „Saj se moramo vendar tudi izobraževati in razen tega naši knjigovodski problemi niso neodvisni od priprav za konferenco neuvrščenih."
Gospodinje, in kdo ne bi razumel njihovih upravičenih zadreg, saj res ni prav, da morajo, ko imajo doma družino, hoditi še v službo, so bile med prvimi v službi in tudi dobršen del dopoldneva so marljivo delale. Pri stroju, ki teče, sploh ne moreš počivati, tudi, če bi hotel Za pisalno mizo se lažje najdejo luknje. A karkoli že: malo pred poldnevom je oilo le treba odnesti neka poročila na drugo upravo v osrednjo stavbo ali celo preverjati listine v projektantski biro na drugi strani mesta. V vsakem primeru, ko so prišle nazaj, so povedale, da se je solata danes pocenila, da pa je korenje še astronomsko drago, zaradi česar so vzele samo po četrt kilograma, pri teletini je bila pa sploh vrsta. . .
No, zadevic, ko nekaterih sploh ni bilo na delovno mesto vse do srede dneva, ker so imeli nenadoma hude družinske probleme, pa križe z zdravjem, zlasti zaradi napadov kolike in žolčnih kamnov, pa zadrege zaradi smrti tete v petem kolenu in podobno, niti ne štejemo, ker je bilo takih primerov sorazmerno le malo. A ker je šlo za upravičene in s tem za opravičene odsotnosti, so tudi te člane delovnega kolektiva — skupno z ostalimi, ki so zjutraj točno prispeli r službo, upoštevali kot delavce, ki so opravili svoj redni delavnik.
Natančne ure, kot je bila tista v Luna parku, ki je ob vsakem udarcu s kladivom točno izmerila jakost udarca, sicer tu ni bilo, ker je šlo pač samo za običajno tovarno, res tovarno tehnično-merilnih naprav, a vendar ne tako koi v Luna parku; razen tega pa: kdo bi le mogel izmeriti vse človekove dejavne sile res objektivno: A ker se je to večkrat ponavljalo, je ob mesecu, vodstvo le ugotovilo padec proizvodnje. Pa kako to? so se vpraševali Saj smo homogen in zaveden kolektiv in ljudje so bili skoraj vsak dan polnoštevilno na delovnih mestih! Kaj če niso spet krivi ti novi družbeni instrumenti? /“ In ustanovili so posebno študijsko komisijo, ki je jeia preučevati nove družbene instrumente. Niso seveda pozabili vključiti vanjo tudi tovarišice, ki kuha priznano dobro turško kavo.
Nekaj čisto drugega kot redni delovni čas so nadure. 2e ime pove, da so to ure. ki se nagrmadijo na ure. Ali si morete misliti, kolikšen val poslov jih je zasul v zadnji dekadi vsakega tedna! V tistih normalnih osmih urah, ko si priklenjen na delovno mesto, vsega enostavno ne zmoreš! In čeprav so na zadnjem sestanku delavskega sveta TOZD sklenili, da bodo zaradi nujne potrebe štednje, šli v nadurno plačevanje samo v skrajnih in izjemnih primerih, se na dodatnih sejah - bile so zaradi pomanjkanja časa seveda tako rekoč vsaj napol službeno nadurne - stvari še enkrat prekalkulirah in odločali, da bi pa za te posle le morali odobriti nadurno delo. Tako so po rednem delavniku, ko so se nekoliko oddahnili, res prevzeli še te obveznosti v nadurnem delu.
Stvari torej sploh niso še tako težke in se še dajo urediti. Seveda, če se ne zagostijo še bolj. Zgodi se namreč včasih, da v rednem času zaradi raznih drugih malenkosti ne zmoreš vsega, pa moraš ugrizniti v nadurno delo; tega pa, čeprav opravilo še ni bilo opravljeno, spet ne moreš opraviti eto kraja, ker imaš tako rekoč nenadoma še kako izven službeno domačo bbrtniško zadevico, ki jo je treba še ta večer izvesti, saj človek pa res ne more biti vedno samo v službi, ko itak z mesečno plačo ne izhaja! In ni vrag, če se s to domačo poumo in podumo zadevico - kajti sosed naročnik je z obljubljenim preplačilom že čakal - zamudiš ob lastni stružnici tja do treh ponoči, da si ti zjutraj pred šesto ne da stopiti na noge. Ali pa boš stopil z zelo težkimi nogami in zraven zabrundal: vse prav, ampak ta pretirano zgodnji začetek našega rednega delovnega urnika pa res ni čisto socialističen... “
Strupenjača
5
v |
s1
ni
a-
ii-
i-
;o
ie
j«
a-
n
r-
a-
i-
k
Počitniška skupnost Iskra bo v dneh od 22. do 26. julija 1976 priredila petdnevni izlet v CSSR.
Odhod avtobusa bo v četrtek 22. julija v zgodnjih jutranjih urah, s Trga osvoboditve (nasproti Univerze). Točen čas bomo sporočili naknadno. Pot bo vodila čez Ljubelj, Celovec do Dunaja, kjer bo krajši postanek. Nato bomo v Mikulovem prestopili češkoslovaško mejo-
Prva dva dneva bomo preživeli v okolici Brna in Blanskega, kjer si bomo ogledali okoliške gradove in druge zanimivosti.
Prvi dan bomo imeli srečanje s člani kolektiva tovarne Metra. Tretji in četrti dan bo posvečen ogledu Prage. Videli bomo lovski grad Konopište z eno izmed največjih lovskih trofej in najlepšo zbirko srednjeveškega lovskega orožja. V Pragi si bomo ogledali Hradčane, Zlate uličke, cerkveno zakladnico Loratto, kjer je shranjena znamenita zlata monštranca, imenovana Praško zlato. Videli bomo znameniti Karlov most. Stare Na-mesty z astronomsko uro ter znano Strahovsko knjižnico.
Ob povratku skozi Češke Budejovice pa si bomo ogledali še najznamenitejši češki grad Hluboka-
Cena izleta je 1.550 din, pri čemer je vračunan prevoz, avtobusni prevozi na vse predvidene oglede, vstopnine pri ogledih, stroški organizacije in vodstva izleta ter štirje kompletni hotelski penzioni v ČSSR.
Prijave za izlet sprejema Počitniška skupnost Iskra, Trg revolucije 3. Ob prijavi je treba vplačati celotno ceno izleta na blagajni PSI, ali na žiro račun: 50100-601-12066.
Podrobnejše informacije na tel. št.: 324-765. Pohitite s prijavami, ker je za izlet veliko zanimanje, prijave pa sprejemamo do zasedbe avtobusa.
Slovensko sindikalno šahovsko
prvenstvo
S altovsko sindikalno moštveno Prvenstvo Slovenije je bilo 29. in 30. !'raja na Bledu. Pravico udeležbe sta 'nteli po dve najbolje uvrščeni ekipi iz ''sake šahovske regije. Nekoliko več zastopnikov pa so imela šahovska jhočnejša središča, kot so Ljubljana, Maribor, itd. Ljubljansko področje je zastopalo 12 moštev. Tako sta na Bledu tekmovali kar dve moštvi Iskre iz Ljubljane in Elektromehanika iz Kra-nja, kot najbolje uvrščeno sindikalno Uioštvo v Kranju.
Tekmovanja se je udeležilo 46 ekip 'z vse Slovenije. Moštva so bila razvrščena v pet enakomočnih predtekmo-valnih skupin. Ekipa Iskre I je zmagala v svoji skupini in se uvrstila v prvo analno skupino. V finalu s 13 in pol točkami je osvojila osmo mesto. To je zelo dober uspeh in je rezultat vseh dosedanjih tekmovanj, ter borbenosti Vseh članov moštva. Rezultat bi bil Nedvomno še boljši, če bi tudi v finalu todel ovala najuspešnejša šali ista iz Predtekmovanja razen Jožeta Kereca še Janez Kumše in Milovan Rulič.
Posamezni šahisti prvega moštva so v finalu imeli naslednje uspehe: Jože Kerec 5 in pol točk, Pavle Sešek 3. Vito Šoukal in Živo ra d Andreič po 2 in pol točki. Posebej moramo pohvaliti Jožeta Kereca, ki je bil med najučinkovitejšimi tekmovalci na prvi deski. Skupaj s predtekmovanjem je osvojil 12 in pol točk iz 17 partij. Ekipni sindikalni zmagovalec pa je bila ekipa RTV Ljubljana.
Iskra II in Elektromehanika sta vsaka v svoji skupini osvojili šesto mesto in sta bili razvrščeni v tretjo finalno skupino. Ekipa Iskra II je s 16 in pol točkami osvojila sedmo mesto, posamezniki pa so v finalu dosegli: Jože Špende 6 in pol. Bogdan Brežigar 4 in pol, Dane Černe 3. Stane Zemljarič 2 in pol.
Šahisti Elektromehanike pa so v odsotnosti nekaterih najboljših v finalu zasedli deseto mesto v isti finalni skupini, igrali pa so le trije: Martin Brce, Stanc Deželak in Vinko Zorman .
Organizacija je bila odlična in za prihodnje leto se na slovenskem prvenstvu obeta še večja udeležba.
Bogdan Brezigar
Šahovski festival
šahovska zveza Jugoslavije je orga-^zirala tradicionalni že devetnajsti lovski festival v počastitev dneva Mladosti. Udeležilo se ga je 260 motov. Sodelovalo je tudi 56 inozemskih ®top. Tekmovanje je bilo od 20. do j • maja na otoku Krku. kjer bodo ptos vse večje šahovske prireditve, kipe so bile razvrščene po šahovski to°či v triindvajset skupin.
Tekmovanja sta se udeležili tudi Ve ekipi Iskre: ena iz Ljubljane in .toga iz Elektromehanike Kranj. Hubljanska ekipa je igrala v sedmi, Panjska pa v osmi jakostni skupini. V
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
KATARINE TORKAR
to najtopleje zahvaljujemo za podar-jatte vence in cvetje, denarno pomoč ,er izraze sožalja. Zahvaljujemo se tu-} vsem, ki so jo spremili na njeni zad-Di poti
žalujoči sin l,eopold in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
AVGUŠTINA JENSTERLA
to iskreno zahvaljujem vsem sodelav-tom iz kontrole ATC Lahore za izraze kalja, podarjeni venec in spremstvo ^ njegovi zadnji poti
sin Peter z družino
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 -Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK. Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proiz-V vodov.
vsaki skupini je bilo po 21 moštev. Sistem tekmovanja je bil pet kol po 2 uri in pol za petdeset potez.
Največ uspeha je imela ekipa Elektromehanike. kije z. ,10 in pol osvojenimi točkami zasedla šesto mesto. K temu uspehu so posamezni šahisti prispevali sledeče število točk: Albin Obleščak 3 in pol; Vinko Zorman 3; Lojze Deželak in Miha Šmid po I in pol; Martin Brce 1. To je zelo dober uspph, ker so v drugih ekipah igrali zelo močno višjekategorizirani šahisti z izkušnjami v počasni igri.
Šahisti Iskre I. pa so z 8 in pol točkami osvojili 12. do 15. mesto. To je neuspeh za tako dobre šahiste, kot so Jože Kerec, Vito Šoukal, Janez Kumše, Bogdan Brezigar, Dane Černe in Jože Špende Vzrokov neuspeha bi 1 ali ko navedel več. Ugotovimo pa lahko, da je šahovska igra v ostalih republikah veliko bolj razvita in imajo ogromno število zelo dobrih talentiranih šahistov.
Zahvaljujemo se vsem delovnim organizacijam, ki so omogočile svojim sodelavcem, da so sodelovali na tako pomembnem tekmovanju. Šahisti Iskre smo pa propagirali z reklamnim gradivom naše združeno podjetje.
Navezali smo tudi več prijateljskih stikov z drugimi organizacijami, saj smo v dopoldanskem času večkrat z njimi igrali hitropotezne dvoboje. Sodelovanja bomo še poglabljali. Ponovno se zahvaljujemo organizacijam, sindikalnim odborom, poslovnim odborom in drugim individualnim organom, ki so podprli naša tekmo-
vanja.
Bogdan Brezigar
POPRAVEK
V 22. številki ..Iskre" je v drugem odstavku članka pod naslovom ..Predavanje o novem zakonu" pomotoma izpuščen celoten stavek. Zadnji del odstavka sc pravilno glasi: „V svojih izvajanjih je Marjan Rožič poudaril, da je izrednega pomena, kako sc bo politični aktiv Iskre vključil v sprejemanje zakona, saj je slednja pomemben činitelj tako v občini Kranj kot v celot- | ni Sloveniji." Bralcem se za na- S pako vljudno opravičujemo.
/nameniti grad Konopište.
TURNI SMUK ZA CMIROM
Kot vsako leto. smo tudi letos zaključili našo zimsko sezono s turnim smukom s Kredarice za Cmirnom.
Ta smuk je posvečen spominu našemu pokojnemu Stojanu Juletu. ki nas je pred leti prvi peljal v ta čudovit gorski svet. Marsikoga je navdušil med Iskraši. da je postal pravi planinec in tudi marsikoga ima na ..vesti", da seje po njegovi zaslugi za vedno zapisal goram. Pod njegovim vodstvom smo premagovali tudi zahtevnejše ture, kjer nas je z živahnostjo bodril in nam vlival poguma, da smo ..prigarali" na vrh. Njemu v zahvalo in v spomin bo ta smuk tradicionalen in dogovarjamo se. da bomo izdelali značke, ki jih bo prejel vsak udeleženec in sicer za enkratno udeležbo bronasto, za trikratno srebrno in za petkratno zlato.
Letos se nas je zbralo kar lepo število, ker se tega smuka radi udeležijo tudi njegovi prijatelji - soplezalci iz mladih dni, ko so skupaj premagovali stene (Ciril Praček- Svetko Lapajne) in tudi mlajša generacija alpinistov, ki so ga poznali. Povabili so tudi njegovi hčerki, ki prav tako ljubita gore, kot jih je ljubil njun oče. Naša naj mlajša udeleženka Marjanca Teka-vec, hčerka našega požrtvovalnega Vilija Tekavca je bila letos z nami že drugič in je v dolino prismučala kar uro in pol pred mamico.
Letos je bila začuda struga Bistrice suha tako. da smo jo ..prekoračili" brez težav. Po prijetni lovski poti, ki jo je kar kmalu konec, smo že takoj naleteli na prve snežne težave. Dolina za Cmirom je precej strma in sneg sega še tako globoko v dolino, da je bilo treba zaradi novo zapadlega snega že kmalu ..zagarati". Viliju Tekavcu se moramo posebej zahvaliti, ki je kot •.prvi heroj" dobro pripravil pot.
RAZPIS
ŠOLSKI CENTER Z P
ISKRA KRANJ BO SPREJEL
ZA ŠOLSKO LETO 1976-77 VI. LETNIK
V lepem vremenu, obdani od čudovitih vrhov Vrbanovih Špic in Cmira smo prišli na Sedlo, kjer te prevzame čudovit pogled na našega očaka.
Ko smo se zvečer vsi zbrali pri prijaznemu meteorologu Janku, smo se najprej spomnili našega Juleta. njegovi prijatelji so prav prijetno popestrili večer z njegovimi anekdotami in kar kmalu prijetno utrujeni legli k počitku.
Nedeljsko jutro nas ni razočaralo in vsi smo dobre volje kljub manjšim težavam prismučali v dolino. . R
TEHNIŠKE STROJNE IN ELEKTRO ŠOLE
90 učencev, in sicer:
30 učencev v strojni odsek 30 učencev v elektro odsek — šibki tok 30 učencev v elektro odsek — jaki tok
POKLICNE KOVINARSKE IN ELEKTRO ŠOLE KRANJ
99 učencev za naslednji temeljni organizaciji združenega dela
ISKRA — INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO KRANJ:
Tovarno števcev, stikal, ATC, TEA, ERO, SP, mehanizmi TEL, obrat orodjarna, obrat vzdrževanja, merilne naprave
1	orodjarja
2	strugarja
1	rezkalca
3	elektromehanike
Tovarno gospodinjskih aparatov,
Škofja Loka
3 orodjarje
2	strojna mehanika
3	elektromehanike
V tehniško šolo bomo vpisovali do vključno 24. junija 1976, v poklicno šolo pa do vključno 28. junija 1976. Kandidati, ki ne bodo sprejeti v tehniško šolo, se bodo lahko prijavili za sprejem v poklicno šolo.
Za sprejem v obe šoli morajo kandidati ob vpisu predložiti osebno tajništvu šolskega centra v Kranju Savska loka 2, naslednje listine:
— izpolnjeno prijavo za vpis na obrazcu DZS 1,20 kolkovano z državnim kolkom za 2 din (v prijavi naj navedejo kandidati za vpis v poklicno šolo poklic, ki se ga želijo izučiti, in tovarno, za katero se želijo'šolati, kandidati za vpis v tehniško šolo pa odsek)
17 orodjarjev 10 strojnih mehanikov
12	finomehanikov 10 strugarjev
16 rezkalcev
13	elektromehanikov 12 TK mehanikov
Tovarno merilnih instrumentov, Otoče
2 orodjarja
2	finomehanika 1 strugarja
1	rezkalca
3	elektromehanike
12 učencev za naslednjo temeljne! organizacijo združenega dela	j
ISKRA — INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA: Industrijsko opremo TIO, Lesce
2	orodjarja
3	strojne mehanike 5 strugarjev
2 rezkalca
15 učencev za naslednji temeljni organizaciji združenega dela
ISKRA — INDUSTRIJA IZDELKOV ŠIROKE POTROŠNJE, LJUBLJANA: Tovarno elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, Železniki
—	izpisek iz rojstne matične knjige
—	originalno spričevalo o končani osemletki
—	zdravniško potrdilo
Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti.
Izbor kandidatov za poklicno šolo in razporeditev za posamezne poklice bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnih uspehov z osemletke, psihotestnih rezultatov in razgovora s kandidati.
Izbor kandidatov za tehniško šolo bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnih uspehov z osemletke in psihotestov.
Vsi učenci poklicne šole bodo prejemali štipendije na osnovi razpisa ISKRE — Združenega podjetja elektro-kovinske industrije.
Učenci iz oddaljenejših krajev, ki želijo stanovati v internatu, naj zaprosijo za sprejem Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2.
POKLICNE KOVINARSKE IN ELEKTRO ŠOLE
PRI IZOBRAŽEVALNEM CENTRU LITOSTROJ V LJUBLJANI
20 učencev za naslednje temeljne organizacije združenega dela
ISKRA — INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ:
Tovarno elektronskih naprav, Ljubljana
1 orodjarja 3 strojne mehanike 1 strugarja
/
Prve športne igre Industrije avtoelektrike
V soboto, 29. maja, sc je zbralo v Šempetru pri Gorici okrog 300 delavcev branže Avtoelektrike z namenom, da se med seboj pomerijo v devetih športnih panogah za moške in v štirih panogah za ženske. Naj ob tej priložnosti poudarimo, da so bile te letne igre organizirane prvič in da je želja organizatorjev in nastopajočih športnikov, da bi postale tradicionalne, hkrati pa so lahko tudi vzgled ostalim branžnim organizacijam v ZP Iskra, saj je za organizacijo le-teh potrebno samo kanček dobre volje.
Na igrišču OŠ v Šempetru sc je zbralo veliko delavcev Avtoelektrike, saj so bile panoge dokaj zanimive tudi za gledalce. Športne igre je o tvoril glavni direktor Iskre - Avtoelektrike Jože Eržen, ki je pozdravil vse zbrane in nastopajoče ter čestital k zamisli, da se te igre organizirajo. Vsem nastopajočim je zaželel dobrih športnih
skega kluba Iskra, KK Gostol, strelske družine Iskra, osnovne šole Šempeter in delavske restavracije Iskra. Še posebej pa moramo še enkrat pohvaliti požrtvovalnega lika Vidica, kije vložil ogromno prostega časa samo zato, da so se športniki razšli s prijetnimi vtisi.
Vse ekipe v vseh panogah, ki so zasedle prvo mesto, so dobile prehodni pokal.
I Poglejmo še rezultate in osvojena mesta:
MOŠKI
Rokometna ekipa TOZD Mali zaganjalniki.
Pl kipa TOZD Dk'S je bila prva v malem nogometu.
rezultatov ter omenil, da imamo tudi v Iskri dobre športnike in ekipe, ki so nam v ponos poleg dobrih gospodarskih rezultatov.
Vsa tekmovanja, razen balinanja, kegljanja in streljanja, ki so bila v Novi Gorici, so potekala na igrišču osnovne šole v Šempetru. Izenačenost ekip, lepo vreme, solidna organizacija in ne nazadnje borbenost, so bili vzroki, da so te prve športne igre v celoti uspele in da so bili rezultati zelo dobri. Neumorni predsednik komisije za šport in rekreacijo Iskre Avtoelektrike tov. llko Vidic je rekel, da je bila udeležba nad pričakovanjem, za kar gre seveda zahvala tudi referentom za šport po TOZD in DSSS. Ob zahvali za izvedbo iger ne smemo pozabiti na pomoč sindikalne organizacije Avtoelektrike. rokometnega in balinar-
Pokali za zmagovalce.
2 rezkalca 1 TK mehanika
Tovarno elektronskih instrumentov, Horjul 1 orodjarja
3 RTV mehanike
Inštitut za prenosno tehniko, Ljubljana
1 strojnega mehanika
ISKRA — INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA:
Tovarno električnih aparatov in relejev, Ljubljana
2 orodjarja 1 strojnega mehanika 1 rezkalca 6 elektromehanikov
2 strugarja 2 rezkalca
Montažno servisno organizacijo, Ljubljana
Inštitut za procesno tehniko, Ljubljana
1 TK mehanika
3 TK mehanike
50 učencev za naslednje temeljne organizacije združenega dela
Avtomatske in varilne naprave, Ljubljana
f strojnega mehanika 1 strugarja 3 elektromehanske
ISKRA — INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA:
Napajalne naprave, Novo mesto
2 strojna mehanika
Tovarno elektrolitov, Mokronog
2 strojna mehanika 2 elektromehanika 1 strugarja
Tovarno feritnih materialov, Ljubljana
1 orodjarja
Tovarno keramičnih kondenzatorjev,
Orodjarna, Ljubljana
3 orodjarje
1	strojnega mehanika
2	strugarja 2 rezkalca
Delovna skupnost skupnih služb, Ljubljana
Žužemberk
7	orodjarjev
6 strojnih mehanikov 4 rezkalce 4 elektromehanske
8	RTV mehanikov
1 strojnega mehanika
4 učence za naslednjo temeljno organizacijo združenega dela
Izdelovanje orodij in vzdrževanje, Ljubljana
ISKRA — INDUSTRIJA IZDELKOV ŠIROKE POTROŠNJE, LJUBLJANA:
Tovarno antenskih naprav, Vrhnika
2 orodjarja
1 orodjarja 1 strugarja 1 rezkalca
2 elektromehanika
Tovarno polprevodnikov, Trbovlje
1 orodjarja
1 strojnega mehanika 1 strugarja 3 elektromehanske
5 učencev za naslednjo temeljno organizacijo združenega dela
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA: Domači trg 5 TK mehanikov
Izdelovanje specialnih elementov in materialov, Ljubljana
1 orodjarja 1 elektromehanika
Kandidate bo vpisovala uprava Izobraževalnega centra Litostroj v Ljubljani, Djakovičeva 53, do vključno 26. junija 1976. Ob vpisu morajo kandidati predložiti naslednje listine:
Tovarno uporov in potenciometrov, Šentjernej
2 orodjarja 1 rezkalca 1 elektromehanika
—	izpolnjeno prijavo za vpis na obrazcu DZS 1,20, kolkovano z državnim kolkom za 2 din (v prijavi naj navedejo kandidati poklic, ki se ga želijo izučiti, in temeljno organizacijo združenega dela, za katero se želijo šolati)
—	izpisek iz rojstne matične knjige
—	originalno spričevalo o končani osemletki
—	zdravniško potrdilo
Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti.
27 učencev za naslednje temeljne organizacije združenega dela
Izbor kandidatov bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnih uspehov z osemletke in psihotestnih rezultatov, ki jih bodo šoli posredovale skupnosti za zaposlovanje.
Tekmovanja v malem nogometu so bila zelo razburljiva.
Mali nogomet
1.	TOZD - Tovarna delovnih sredstev
2.	TOZD Tovarna generatorjev in elektronike
3.	TOZD - Tovarna žarnic Ljubljana
4.	TOZD AET Tolmin
Strelci so se dobro izkazali.
5.	TOZD nikov
6.	DSSS
7.	TOZD nikov
Tovarna malih zaganjal Tovarna velikih zaganjal
2.	Delovna sredstva
3.	Mali zaganjalniki
4.	AET Tolmin
5.	Žarnice Ljubljana
ROKOMET
1.	Delovna sredstva
2.	Veliki zaganjalniki
3.	Mali zaganjalniki
ODBOJKA
1.	Vžigalne tuljave Bovec
2.	Delovna sredstva
KOŠARKA
L DSSS
2.	Delovna sredstva
3.	Mali zaganjalniki
4.	AET Tolmin
ŠAH
1.	AET Tolmin
2.	Mali zaganjalniki
3.	Veliki zaganjalniki
4.	Žarnice Ljubljana
ŽENSKE
KEGUANJE
L AET Tolmin
2.	Veliki zaganjalniki
3.	Vžigalna tuljava Bovec
4.	DSSS
5.	Delovna sredstva
6.	Žarnice Ljubljana
ROKOMET
L Veliki zaganjalniki 2. Mali zaganjalniki
BALINANJE
L Veliki zaganjalniki
2.	AET Tolmin
3.	Vžigalne tuljave Bovec
4.	Mali zaganjalniki
5.	Generatorji
6.	DSSS
KEGLJANJE
1.	Mali zaganjalniki,
2.	Vžigalna tuljava Bovec
3.	Žarnice Ljubljana
-t.S.
■■etr
NAMIZNI TENIS
1.	Mali zaganjalniki
2.	DSSS
NAMIZNI TENIS
1.	Delovna sredstva
2.	Žarnice Ljubljana
3.	Generatorji
4.	AET Tolmin
5.	Vžigalne tuljave Bovec
6.	Mali zaganjalniki
STRELJANJE
L Vžigalne tuljave Bovec 2. Generatorji
STRELJANJE
1. DSSS •
Kljub utrujenosti smo se razšli ln nastopajoči z eno samo željo, dl u9 prihodnje leto spet srečamo in c.e bodo rezultati še boljši, nastopaj«! riz pa šc več. Čestitke pa veljajo vi Sr{ nastopajočim, saj je spet prišel n'l izraza rek. da je važno le sodelo'
Marko raku! P1]
zdru
PLANINSKI IZLET NA POHORJE
osni
- tc
Planinska sekcija Iskra - Elektromehanika Kranj organizira v sobolj dela in nedeljo, 12. in 13. junija 1976, planinski pohod od Maribora če! od m Pohorje do Slovenj Gradca, t. j. po začetnem delu Slovenske planinskj čela transverzale. Prevoz bo organiziran z rednim avtobusom, cena pa je 30 f kot din. Prijave in vplačila sprejema Olga Pajk, tajništvo ERO. tel. 28-22, d'1 ve S četrtka, 10. junija. Pri njej dobite tudi vse informacije v zvezi z izletom šenj Vabljeni!	‘	dobi
_ amar
PLANINSKI IZLET NA RATITOVEC
nov,
izved
leta
šenj
Planinsko društvo Iskra bo priredilo 12. junija 1976 enodnevni izlet m uprav Ratitovec (1666 m).	-	dela v
Odhod udeležencev bo z ljubljanske avtobusne postaje z rednim avto Tc busom ob 6,15. Z avtobusom se bomo odpeljali do Češnjice, nato bom« in si po lepi gozdni poti, po približno 4-urni hoji, prispeli na vrh Ratitovca. O« za kor tu bomo imeli lep razgled na Porezen, Sorško planino, seveda, če bo lep« da pe vreme. Izlet je lahek in primeren za vse planince.	sikaj
Prijave sprejema Planinsko društvo Iskre, Ljubljana, Trg revolucije 3 pome telefon 324-765.	zdaj
Prispevek za izlet je 25 din.	ceno
Izlet bosta vodila Mira Svaljek in Marjan Vernik (telefon 20-082). ustav;