Poštnina plačana v gotovini.
# URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik IV.
V Ljubljani dne 12. julija 1947
Številka
28.
VSEBINA.
164.	Ukaz o zakljuoitvi I. rodnega zasedanja Ljudske skupščine LRS.
165.	Odločba o ukinitvi šole za žensko domačo obrt v Ljubljani in ženske obrtne šole pri državni tehniški srednji šoli v Ljubljani.
166.	Pravilnik o opravljanju odvetniškega izpita.
167.	Odločba o sklicanju ustanovnega občnega zbora Odvetniške zbornice v Ljubljani.
—	Zapisnik 3. seje I. rednega zasedanja Ljudske skupščina LRS dne 16. aprila 1947 v Ljubljani,
—	Popravek.
PREZIDI) LJUDSKE SKUPŠČINE LDS
164.
Ukaz
o zaključitvi I. rednega zasedanja Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Ker je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije dovršila svoje delo, je predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije na podlagi 56. Člena ustave Ljudske republike Slovenije
odločilo:
L redno zasedanje Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, sklicano z ukazom predsedstva Prezidi,ja Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije na dan
14.	aprila 1947, se zaključi.
Glavno mesto Ljubljana dne 8. julija 1947,
U. št. 21/47.
Prezidij Ljudske skupščino Ljudske republike Slovenije Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r,	Josip Vidmar 1. r.
UREDBE, ODREDBE, NAVODILA IN ODLOČBE
VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
165.
Odločba
vlatle Ljudske republike Slovenije o ukinitvi šole za Žensko domačo obrt v Ljubljani in ženske obrtno šole pri državni tehniški srednji šoli v Ljubljani
1.	člen
Zaradi izkazane potrebe se ukinjata šola za žensko domačo obrt.v. Ljubljani in ženska obrtna šoja v Ljubljani.
2. člen
Ukinitev imenovanih dveh šol se izvrši postopoma in tako, da prenehajo s poukom v šolskem letu 1947/48. prvi razredi, v šolskem letu 1948/49. drugi razredi in v šol. letu 1949/50. zadnji t. j. tretji razredi obeh s™
8. člen
%
Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Ljubljana dne 1. julija 1947.
S^zak. 308.
Minister za industrije
in rudarstvo LRS:	Predsednik vlade LRS:
Leskošek Franc 1. r,	Hiba Marinko 1. r.
PRAVILNIKI,ODREDBE,MVOMLA,ODLOČBE
MINISTRSTEV
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
166.
Na podlagi 4. člena zakona o odvetništvu z dne 12. decembra 1946 (Ur. list FLRJ št. 716/102) ter splošnih navodil ministrstva za pravosodje FLRJ z dne 6. I. 1947, št. 59/47 Zak. predpisujem ta-le
pravilnik
o opravljanju odvetniškega izpita Tvarina odvetniškega izpita 1. člen
Odvetniški izpit se opravlja iz tehle predmetov:
1.	iz splošne Umrije države in prava (temelji nauka o državi in splošna načela nauka o pravu);
2.	iz zgodovine ljudske oblasti (zgodovina narodnega osvobodilnega boja; nastanek in razvoj ljudske oblasti] pojem ljudske oblasti);
3.	u ustavnega in upravnega prava (ustavna ureditev FLRJ; ustavna ureditev ljudskih republik, organizacija ljudskih odborov; organizacija ljudskih sodišč, javnega tožilstva, odvetništva, kontrolne službe, narodne milice, upravni postopek);
4.	iz kazenskega prava (načela in pojmi kazenskega orava in vsa pozitivna kazenska zakonodaja);
5.	iz kazenskega postopka;
(i. iz državljanskega prava (splošni del, stvarno, obligacijsko in dedno pravo);
7.	iz rodbinskega prava (zakonsko pravo, skrbstveno pravo; razmerje med starši in otroki; posvojitev);
8.	iz trgovinskega, meničnega in čekovnega prava;
9.	iz civilnega postopka (pravdni, nepravdni, izvršilni in stečajni postopek);
10.	iz delovnega prava;
11.	iz gospodarske zakonodaje (o državnem načrtu, državnih gospodarskih podjetjih, zadrugah, financah in 'azsodništvu);
12.	iz mednarodnega prava (temeljni pojmi).
njihovih namestnikov komisijo za ta izpit, določi člane komisije, ki bodo sestavili pismeno nalogo in zapisnikarje komisije.
Odvetniški izpit
7.	člen
Odvetniški izpit sestoji iz pismenega in ustnega izpita.
8.	člen
Na pismenem izpitu kandidat izdela nalogo iz civilnega in iz kazenskega prava. Obe nalogi morata obsegati materialno in procesualno pravo.
Za vsako pismeno nalogo se da kandidatu po en praktični pravni primer, ki se lahko vzame iz sodnega spisa, tako da sestavi kandidat na podlagi spisa tožbo oziroma napravi obtožnico, izdela sodbo in pritožbo.
Naloge in spisi, če se dela naloga na podlagi sodnih spisov, se oddajo zapečateni zapisnikarju, pod čigar nadzorstvom bo kandidat izdelal nalogo.
Pravica do opravljanja odvetniškega izpita
2.	člen
Pravico do opravljanja odvetniškega izpita imajo tisti, ki so prebili po zakonu o odvetništvu predpisano pripravniško prakso.
Komisija za opravljanje odvetniškega^ izpita
3.	člen
Odvetniški izpit se opravlja pred komisijo za oprav-Ijanjo odvetniškega izpita pri ministrstvu za pravosodje LRS, ki sestoji iz predsednika, štirih članov in zapisnikarja.
4.	člen
Minister za pravosodje imenuje predsednika, potrebno število Članov komisije in njihove namestnike.
Predsednik in člani komisije kakor tudi njihovi namestniki se imenujejo iz vrst odvetnikov, sodnikov vrhovnega sodišča, uslužbencev javnega tožilstva, uslužbencev ministrstva za pravosodje, profesorjev pravne fakultete in izmed drugih odličnih pravnikov.
Po zahtevi ministra za pravosodje pošlje odvetniška zbornica imena odvetnikov, ki jih predlaga za člane izpitne komisije.
Dovoljenje za opravljanje izpita in določitev izpitne komisijo
5.	člen
Prošnja za opravljanje odvetniškega izpita se vloži. pri odvetniški zbornici,
Kandidat priloži prošnji dokaz o tem:
1.	da je dovršil pravno fakulteto;
2.	da ima predpisano pripravniško prakso.
Izvršilni odbor odvetniške zbornice pošlje prejeto
prošnjo ministrstva za pravosodje s svojimi pripombami o delu kandidata med pripravniško prakso.
6.	člen
9.	člen
Pismeni izpit se opravlja v dveh zaporednih dneh pod stalnim nadzorstvom zapisnikarja. Vsako nalogo jo treba izdelati v šestili urah. Izpit lahko opravlja več kandidatov istočasno. Ko izdeluje kandidat nalogo, sme uporabljati samo besedila zakonov. Prepovedana je vsaka druga pomoč, kakor tudi posvetovanje kandidatov med seboj in z drugim. Kandidat sme zapustiti prostor, ki je določen za bpravljanje pismenega izpita, preden je oddal nalogo le, če je to nujno potrebno in samo pod nadzorstvom.
Nadzorstveni organ ne sme med izpitom zapustiti prostora in mora vse opažene nepravilnosti prijavili predsedniku komisije.
10.	člen
Na dan, ki je določen za izpit, se kandidat ob določenem času priglasi zapisnikarju komisije. Zapisnikar odpre vpričo kandidata zapečateno pismeno nalogo, ki jo kandidat dobi v izdelavo, ter mu jo izroči s ootrebnimi navodili.
11.	člen
Ko kandidat izdela pismeno nalogo, jo izroči zapisnikarju. Kandidat mora izročiti tudi neugotovljeno pismeno nalogo, če je potekel čas, določen za njeno izdelavo. Zapisnikar nalogo prešije, zapečati ter jo z navedbo časa, kdaj je bila oddana, izroči predsedniku komisije
12.	člen
Ustni izpit se opravlja javno pred komisijo.
Izpraševanje mora biti izčrpno in traja, dokler se komisija zadosti ne prepriča o kandidatovi usposobljenosti.
13.	člen
Pri ustnem izpitu mora kandidat razen praktičnega znanja pokazati, da razume zakonite predpise in da teoretično dovolj pozna in razume tvarino iz katere se opravlja izpit. ’
14.	člen
Ko ministrstvo za pravosodje ugotovi, da izpolnjuje kandidat vse pogoje za opravljanje izpita, določi kraj, dan in uro za opravljanje izpita in obvesti o teni kandidata. Obenem sestavi iz imenovanih članov komisije in
Člani komisije izprašujejo kandidata po vrstnem redu, ki ga določi predsednik komisije.
Predsednik komisije sme zastavljati vprašanja iz vseh predmetov, iz katerih se opravlja izpit.
15.	člen
Ce se kandidat med i/.pitoni odstrani, in ne gre za bolezen ali drug upravičen razlog, velja kakor da izpita ni napravil,
16.	člen
Po končanem izpitu oceni komisija celoten uspeh. Posvetovanje je tajno.
Ocene so: »napravil z odličnim uspehom«, »napravil« in »ni napravil«. Kandidat je napravil izpit, če glasujejo za to štirje člani komisije.
Kandidat, ki ni napravil izpita, ga sme ponoviti čez C mesecev. Ce tudi drugič ne napravi izpita, ga sme opravljati samo še enkrat, in to po preteku enega leta od ponavljanega izpita.
17.	člen
Po končanem ocenjevanju izpita naznani predsednilc komisije kandidatu v navzočnosti vseh članov uspeh izpita.
Komisija izda kandidatu spričevalo o napravljenem izpitu, ki ga podpišejo predsednik in vsi člani komisije.
18.	člen
O izpitu se vodi knjiga po priloženem obrazcu in zapisnik. V zapisnik o ustnem izpitu zapiše zapisnikar posamezna vprašanja, ki so bila kandidatu zastavljena. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar.
19.	čiv
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Ljubljana dne 1. julija 1947.
St. 111-4715 17.
Minister za pravosodje LRS;
Dr. Jože Pokorn 1. r.
Knjiga za opravljanje odvetniških izpitov
7T Priimek in ime •§ i	kandidata * 1	Pri kom je opravljal pripravniško prakso in koliko časa	opraTij,"	Priimek in ime (prvikrat, | članov izpitne j	komisije	Dan opravljanja izpita		Uspeh izpita	Podpisi članov izpitne komisije	Pripomba
			pisme- nega	ustnega			
1		i					
167.
Odločba
o sklicanju ustanovnega občnega zbora Odvetniške zbornice v Ljubljani
Na podlagi 2. odstavka 70. člena zakona o odvetništvu sklicujem ustanovni občni zbor Odvetniške zbornice v Ljubljani na dan 26. julija 1947 ob 9. uri dopoldne z naslednjim dnevnim redom:
1.	odprtje ustanovnega občnega zbora in poročilo delegata v Odvetniški zbornici;
2.	izvolitev delovnega predsedstva;
3.	referat o nalogah odvetništva v FLRJ;
4.	izvolitev izvršilnega odbora, nadzorstvenega odbora, discipJinskega sodišča in disciplinskega tožilca;
5.	sklepanje v statutu Odvetniške zbornice in njenem poslovniku;
6.	slučajnosti.
Uslanovni občni zbor sklepa veljavno, če je navzoča polovica odvetnikov, ki imajo pravico do izvrševanja odvetništva na podlagi pravnomočne odločbe.
Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem po listah, ki obsegajo imena kandidatov in potrebnih namestnikov za vse organe Odvetniške zbornice. Izvoljeni so vsi kandidati in namestniki tiste liste, ki je dobila največje število glasov navzočih odvetnikov.
Listo predlaga najmanj 10 predlagateljev. Kandidat ne more biti obenem predlagatelj.
Ce je predložena samo ena kandidatna lista, se opravijo volitve z aklamacijo.
Uslanovni občni zbor je v zbornični dvorani univerze.
Z izvolitvijo organov Odvetniške zbornice v Ljubljani se delegat v Odvetniški zbornici, imenovan z odredbo ministrstva za pravosodje LRS z dne 18. V. 1945, Uradni list SNOS-a in NVS 1945 št. 5, razvezuje od svoje dolžnosti.
Ljubljana dne 10. julija 1947.
Minister za pravosodje LRS?
Dr. Jože Pokorn 1. r.
ZAPISNIK
3. seje I. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS dne 16. aprila 1947 v Ljubljani
Predsedoval: predsednik dr. Ferdo Kozak, tajnik: Miloš Ledinek.
Predsednik odpre 3. sejo I. rednega zasedanja ob 10. uri 15 minut ter določi tajnika Miloša Ledineka.
Zapisnik 2. seje prebere tajnica Mira Tomšičeva, katerega skupščina soglasno odobri, nakar se zapisnik podpiše.
Med sporočili predlaga predsednik skupščini, da odobri enodevni dopust naslednjim ljudskim poslancem: Radu Pehačku, Stanetu Potočarju, Rudiju Hriberniku, Ladu Kozaku in Olgi Vrabičevi,
Nato preide predsednik k 1. točki dnevnega reda, na razpravo in sklepanje o predlogu zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov, odpre razpravo in pozove poročevalca zakonodajnega odbora, da poda poročilo.
Poročevalec zakonodajnega odbora France Popit poda poročilo, nakar predsednik odredi lOminutni odmor iu
posuvo ijutiske poslance, ki želijo sodelovati pri razpravi, naj se med odmorom prijavijo tajniku,
Po odmoru se seja nadaljuje. V razpravi govorita Karel Štrukelj in Mara Bešter, oba >za«. Nato poda v imenu vlade dr. Marijan Brecelj, podpredsednik vlade LRS izjavo, da vlada sprejme popravke, ki jih je navedel zakonodajni odbor v svojem poročilu.
S tem je bila razprava v načelu in v podrobnostih končana. Predsednik preide k glasovanju v podrobnostih in pozove poročevalca, da prebere člen za členom osnutek zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov. Skupščina sprejme predloženi zakonski predlog soglasno. Na predlog podpredsednika vlade dr. Marijana Breclja odredi predsednik — v smislu 32. člena poslovnika — glasovanje v celoti z dviganjem rok., Skupščina sprejme predlog zakona soglasno, nakar predsednik objavi, da bo pravkar sprejeti zakon o volitvah odbornikov ljudskih odborov, po 72. členu ustave LRS in 35. členu poslovnika dostavil Prezidi ju Ljudske skupščine LRS zaradi razglasitve.
Predsednik preide na 2. točko dnevnega reda, na razpravo in sklepanje o predlogu zakona o Prezidiju Ljudske skupščine LRS in odpre razpravo v načelu in posameznostih.
Poročevalec zakonodajnega odbora Alojz Vrhove poda poročilo s spremembami in popravki, ki jih je sprejel na sejah zakonodajni odbor. K besedi se prijavi dr. Marijan Brecelj, podpredsednik vlade LRS in predlaga skupščini, da naj-sprejme po vladi predloženi amandman za
7.	člen ter izjavi, da vlada sprejema vse druge popravke, kakor jih je predložil v svojem poročilu zakonodajni odbor.
Predsednik preide na glasovanje v posameznostih in končno na glasovanje v celoti, kar skupščina z dviganjem rok soglasno sprejme. Predsednik objavi, da bo tudi ta zakon dostavil Prezidiju Ljudske skupščine LRS zaradi razglasitve.
Preide se na 3. točko dnevnega reda, na razpravo in sklepanje o predlogu zakona o pooblastilu predsedstva Prezidija Ljudske skupščine LRS za reševanje prošenj in pritožb, poslanih Ljudski skupščini LRS. Predsednik odpre razpravo v načelu in posameznostih. Poročevalec zakonodajnega odbora Alojz Vrhove poda poročilo in po izjavi podpredsednika vlade dr. Marijana Breclja, da vlada sprejema popravke, kakor jih je vnesel v predloženi osnutek zakonodajni odbor, preide predsednik na glasovanje v posameznostih in nato v celoti. Skupščina sprejme soglasno z dviganjem rok predloženi zakonski osnutek, nakar predsednik objavi, da bo pravkar sprejeti zakon dostavil zaradi razglasitve Prezidiju Ljudske skupščine LRS.
Predsednik preide na 4. točko dnevnega reda, na potrditev ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS o spremembi v vladi LRS. K besedi se prijavi podpredsednik vlade dr. Marijan Brecelj, ki poda v imenu predsednika vlade pojasnilo o nujnosti spremembe v vladi LRS, to je, da je Prezidij Ljudske skupščine LRS z ukazom razrešil dolžnosti ministra za kmetijstvo in gozdarstvo LRS Janeza Hribarja in imenoval ing. Jožeta Levstika za ministra za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, zato predlaga skupščini, da
ta ukaz Prezidija potrdi. Skupščina soglasno z dviganjem rok potrdi ukaz Prezidija Ljudske skupščine LRS o spremembi v vladi LRS.
Predsednik preide na 5. točko dnevnega reda, to je, na volitev skupščinskih odborov. Ker je Ljudska skupščina na 1. seji I. rednega zasedanja sprejela poslovnik Ljudske skupščine LRS, objavi predsednik, da bodo volitve v smislu 8., 9. in 10. člena poslovnika. Predsednik odredi lOminutni odmor in pozove poslance, da med odmorom oddajo tajništvu svoje predloge.
Po odmora se seja nadaljuje. Na predlog Alojza Ribiča skupščina soglasno izvoli v zakonodajni odbor ljudske poslance: dr. Antona Melika, Viktorja Avblja, Alojza Vrhovca, Franca Popita, Maro Bešter, Matijo Maležiča, Alojza Colariča, Nika Jakofčiča, dr. Stanka Štora, Jožeta Petejana in dr. Helija Modica.
V	odbor za gospodarski načrt in finance skupščina soglasno izvoli na predlog ljudskega poslanca Rudija Hribarja ljudske poslance:
Janeza Hribarja, Alojza Lešnika, Franca Furlana, Miho Kambiča, Ivana Ocvirka, dr. Miho Potočnika, Maksa Krmelja in Franca Tavčarja.
V	mandatno imunitetni odbor pa skupščina soglasno izvoli, na predlog ljudskega poslanca Franca Dragana, ljudske poslance:
Iva Svetina, Lada Kozaka, Toneta Tomana, Nika Belopavloviča in Jožeta Potrča,
V	administrativni odbor skupščina soglasno izvoli na predlog ljudskega poslanca Jožeta Klariča ljudske poslance:
Andreja Verbiča, Franca Černeta, Jožeta Jurača, Vinka Knola in Franca Mojškerca.
V	odbor za prošnje in pritožbe skupščina soglasno izvoli na predlog ljudskega poslanca Toneta Zupančiča ljudske poslance:
Ivana Bratka, Andreja Stegnarja, Poldeta Mačka, Naceta Majcna in Mirana Košmelja.
S tem je dnevni red 3. seje I. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS izčrpan. Predsednik zaključi sejo ob 12. uri 50 minut in objavi, da bo prihodnjo sejo sklical pismeno.
Ljudska skupščina LRS
Tajnik:	Predsednik:
Ledinek Miloš 1. r.	Dr. Ferdo Kozak 1. r,
Popravek
V »Odločbi o ustanovitvi višje pedagoške šole v Ljubljani« (Ur. list LRS št. 160/27 z dne 5. julija 1947) se besedilo 4. člena v 2. točki pravilno glasi:
»2. Odsek za defektologijo so deli na tčle skupina predmetov:
I. Skupina za vzgojo slepih (tdflopedagogika).
II. Skupina za vzgojo gluhonemih (surdopedagogika).»
Iz ministrstva za prosveto LRS

tzdaja: »Uradni list LRS«. — Urednik: Ivo Lapajne; tiska Prosvetna tiskarna — oba v Ljubljani. — Naročnina: mesečno din 24.—, četrtletno: din 70.—, polletno din 135.—, celoletno din 260.—. Posamezna številka: prva pola din 2.50, vsaka nadaljnja pola din 2.—. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana. Gregorčičeva ul, 23, Tel, ravnateljstvo 49-40,
uredništvo 49-90, upravništvo 65-79. Ček. rač. 00-r40403?