^2) Pošiljanje fotografij v izdelavo -preko interneta 'J -y eri 2-7 cii 3-7 cii •xi5 ’x2l 'jJjJjJJULLi-liČlll.ai Fdt< enostavna reiitev za digitalne fotografije DVE LETI ZASTONJ ! POL ZDAJ - POL ČEZ DVE LETI > BREZ OBRESTI ! Izkoristite najugodnejše plačilne pogoje pri nakupu nove Mazde. Ponudba, ki vam jo nudi samo Mazda za svoje modele: MazdaZ, MazdaS, Mazdaö in Mazda B2500 Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom! AVTO H ISA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglasevanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija 002: 119-257 g/km "Akcija je količinsko in ČOSOVnO Omejena!" GO GRAFIKA GRACER Podjetja, obrtniki! Sedaj je pravi čas, da si zagotovite kakovostna in poceni poslovna darila! ROKOVNIKI USNJENI A4, A5 ROKOVNIKI PVC A4, A5 KOLEDAR STENSKI KOLEDAR SETVENI KOLEDAR NAMIZNI Vse informacije na: 03 5452 666 041 617 878 e-mail: qrafikagracer@siol.net ali: qracermiran@siol.net Našo ponudbo si lahko ogledate tudi na: www.qrafika-qracer.si GSREpriJt KNJIŽNIC/ UVODNIK Pozdravljeni! Julij in avgust sta bila tako poredko obdarjena s sončnimi dnevi kot glavni dobitki na lotu. Razočarano nebo neutolažljivo joče in voda poplavlja zemljo. Kot, da bi nebo hotelo zemljo oprati vseh grehov, ki jih s svojo nečimrnostjo povzroča človek. Na Trojanah smo prebivalci Zasavja dobili svoje okno v svet. Trojanski krofi pa so s to cestno pridobitvijo doživeli sončni mrk. Kaj hočemo! Vsaka novost ali sprememba zahteva svoje žrtve. Brez žrtev ni napredka! Kakšne so razmere v Slovenskem zdravstvu je na TV govoril minister Andrej Bručan. Slaba organizacija slovenskega zdravstva, problem medicinske opreme, ki je zastarela, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki ga mučijo izravnalne sheme, čakalne vrste, ki se (ne)zmanjšujejo.... Skratka, zdravstvo je v krizi!? A, kot je dejal minister, je aktualna vlada probleme podedovala od prejšnje oblastne strukture. »Vsak izgovor, ki ga krava na repu prinese, je dober,« bi lahko dejali. Dejstvo pa je, da takšno tolmačenje težav v zdravstvu ne bo rešilo na tisoče bolnikov z rakom ali naslednjih nekaj tisoč ljudi, ki jih pestijo bolezni srca in ožilja, da o drugih bolj vsakdanjih boleznih in bolnikih niti ne govorimo. Tudi že zdavnaj obljubljene gradnje pediatrične klinike se ne da zgraditi z izgovori in obljubami. Dokler se razmere v zdravstvu ne popravijo, vam priporočam: »Pazite na svoje zdravje.« Ne le, da bolezen ni priporočljiva za vaše telo, bolezen vse bolj postaja razkošje, saj moramo kljub obveznemu in rednemu plačevanju prostovoljnega zavarovanja vse globlje segati še v žep, če je, razen pajčevine, še kaj v njem. Pazite torej na svoje zdravje! Namesto v ambulanto, k vašemu zdravniku, se odpravite v naravo. Uživajte zdravo hrano in opustite kadilske in pivske navade. Zadovoljno bo vaše telo in manj bo trpelo ubogo zdravstvo. Anton Šutar Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. V_______________________________________________________________________/ KAZALO -------k KAZALO: STKAN: Pisma bralcev ČAMP 12 Skakalna sekcija 19 Tabor na Kalu 21 Potepanja 22 S kolesom po Evropi 25 Glasbena scena 29 Baltske dežele -drugič 31 Zasavčeva Transverzala 34 Utrinki 41 RADEČE 8. 8EPTEMBRA PRAZNUJEJO NAJ 8E V8I RADEČANI RADUJEJO 80 DNEVI ZELO DOBRI IN MALO MANJ, PRAZNIK PA ZATO JE. DA NE POZABIMO NANJ, UREDNIŠTVO ZASAVCA VAM VOŠČI ZANJ! NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 15. SEPTEMBRA 2005 naslovnica: POLETJE SE POSLAVLJA 1. kimavec 2005 4 I PISMA BRALCEV STOPIMO m ENKRAT NA PRSTE NESRAMNIM VLOMILCEM Pismo se nanaša na besedilo iz prejšnje številke, katerega avtorica je Tanja Kos. Tako kot ona, sem se tudi sam s svojimi starši odpravil na dopust, doma pa me je čakala oskrunjena hiša. Tako pač je danes-časi se spreminjajo... Nekoč smo živeli v mirni, predvsem pa vami soseščini in v sožitju z ostalimi prebivalci naše ulice. V vseh sedemdesetih letih (odkar stoji hiša) se tu česa takega ni dogajalo. Tudi moji starši, ki so prvi ugotovili, da je bil pri nas izvršen vlom, česa takega ne pomnijo. Nekoč hišna vrata ni bilo potrebno zaklepati, danes pa na žalost tudi ključavnica ni dovolj vama zaščita in je tako rekoč samo še za poštene ljudi! Sedaj se pa zaskrbljeno sprašujem, kje sploh živim in kakšen krog ljudi me obkroža v vsakdanjem življenju. Najbolj žalostno pa je to, da posamezniki, ki so si prilastili našo last, živijo v samem mestu in da se z njimi srečujem na vsakem koraku ter vedo, da so vzeli naše stvari - dragocene spomine, ki jih ni mogoče povrniti z nobenim denarjem. Kje je danes morala človeka in sožitje kot je bilo nekoč??? Ne, tega ni več! Sodoben svet je pokvarjen in v nem ni več pravil za poštene ljudi. Pohvalil pa bi rad našo policijo, ki je po vseh svojih zmožnostih ukrepala in pripomogla k odkritju ljudi (če jih sploh lahko poimenujem ljudje???), ki so ta vlom izvedli. Na žalost je potrebno priznati, da ima policija v teh pogledih veliko premalo pooblastil za takojšnje ukrepanje. Pohvalil bi rad tudi bančno uslužbenko, ki je takoj in brez problemov preklicala bančno kartico in nam zaželela lep dopust, kljub temu, da smo se zaradi vloma morali na pol poti vrniti domov in smo šele kasneje odpotovali proti našemu cilju. Najbolj boleče se je vrniti v razmetano, oskrunjeno hišo in ugotavljati, koliko dragocenih spominov je morda za večno izginilo iz našega življenja. Vendar, jaz pravim, upanje umre zadnje in srčno upam, da je pravočasno ukrepanje policije uspelo obvarovati vsaj nekaj predmetov ter da bo kazen (čeprav je ni dovolj velike), v doglednem času doletela nepridiprave. Nikoli ni prepozno, zato »nikoli ne reci: nikoli«. Ljudje se moramo zbrati in posredovati podatke ter stopiti na prste tem »hrabrim tolpam«, ne pa da se zapiramo vase in tajimo dogodke, ki so nam spremenili življenje. Samo taka pot vodi k cilju - poplnemu zatrtju roparskih tolp, ne pa da jih še danes, kljub številnim prijavam gledamo na prostosti. Človeku, ki pa je to doživel, za vedno ostane občutek grenkobe in izgube varnosti v lastni hiši. Domen Bregar KAJ BO Z BAZENOM V BIMSKIH TOPLICAH ? Kako je z zdraviliškim kompleksom v Rimskih Toplicah nas mediji občasno obveščajo in vsako leto na novo nakazujejo rešitve. Vemo tudi, da se stanje doslej še ni spremenilo na bolje. Zdaj pa je nastopilo tudi vprašanje bazena s termalno vodo, ki je v Rimskih Toplicah na srečo še vedno nudil zadnjih petnajst let obiskovalcem užitke zdravilne vode. Pogodba z dosedanjimi upravljalni bazena in Turističnim društvom Rimske Toplice je namreč potekla in je ne želijo več obnoviti. Tisti, ki so spremljali razpis na kabelski televiziji, trdijo, da so pogoji nesprejemljivi. Tako bo verjetno nastopilo vprašanje, kdo bo pod takimi pogoji kompleks sploh želel upravljati. Bazen bo odprt še do sredine septembra, konec septembra pa naj bi bila predaja. Takrat se bomo pozanimali, kakšno je stanje, saj je bil doslej bazen odprt tudi pozimi in bodo stalni obiskovalci želeli vedeti, kako bo letos. Gotovo nihče ne želi, da bi se ponovila zgodba zdravilišča in bodo pristojni storili vse, da bodo omogočili nadaljevanje doživetja termalnih vrelcev v vseh letnih časih, kakor vabi prospekt podjetja Forum Terma d.o.o., ki je doslej skrbelo za ta lep košček narave ob reki Savinji. Pri tej družinski firmi so se gostje vsa ta leta počutili zaželeni; domačnost in prijaznost je dihala na vsakem koraku. Naslednik se bo moral pošteno potruditi, da jih bo v tem dosegel Besedilo: Fanči Moljk Na Trgu revolucije je zaradi izgradnje krožišča od sobote, 27. avgusta 2005, ponovno spremenjen prometni režim. V smeri vstopa v Trbovlje je za promet zaprt odsek »glavne« ceste od semaforja pri zgornji črpalki do bodočega krožišča. Pri semaforju je preusmerjen desno, proti upravni zgradbi RTH, mimo stanovanjskih objektov Trg revolucije 16 in 18 ter mimo »kupole« do krožišča ter naprej v smeri proti naslednjemu semaforju in zgornjemu delu Trbovelj.Promet iz Trbovelj, torej v nasprotni smeri od zgoraj opisanega, je usmerjen po regionalni cesti mimo krožišča po novi preplasteni površini in mimo banke. Z Ulice 1. junija bo promet od stavbe inšpekcijskih služb (stara lekarna) zavil levo. Ob Trboveljščici so postavljene hitrostne ovire! Avtobusna postaja je izpred trgovine »La Scarpa«, »za gor«, prestavljena na nadomestno postajo, ki je v času spremenjenega prometnega režima nasproti nekdanjega vhoda v recepcijo bivšega hotela, tam kjer je stala do pred meseci »Fortetovina« (ferari bar). Spremenjen prometni režim bo trajal približno dva tedna, po tem roku bo stekel v obeh smereh. »Občane prosimo za razumevanje in strpnost,« pravil trboveljski župan Bogdan Barovič. MaH NADALJEVANJE PBEKINJENE ZADNJE SEJE BADEŠKEGA OBČINSKEGA SVETA V zadnjih avgustovskih dneh so v Radečah nadaljevali v preteklem mesecu prekinjeno sejo občinskega sveta. Prekinjena je bila zaradi nesklepčnosti in nesporazuma ob predlogih komisije za nagrade in priznanja, kijih bodo podelili ob občinskem prazniku, ki ga Radečani praznujejo 8. septembra. Na tej seji so poleg te točke nadaljevali še preostali dve s prejšnjega dnevnega reda. To doregistracija Turistično kulturnega centra Radeče, ki širi svojo dejavnost. Soglasno so se s predlogom strinjali. Nekaj več težav so imeli ob obravnavi občinskega proračuna zaradi premajhne realizacije, ki dosega 48 %. Za kakšne posebne ukrepe se niso odločili, ker je po mnenju stroke, sprejemljiva. Za mesec okotober je predviden rebalans plana proračuna, ki je bil sprejet za leto 2005 in leto 2006 in tako so tudi to točko uspešno »obdelali«. Sejo so končali v manj kot eni uri, saj so se uspeli dogovoriti o vseh preostalih nerešenih vprašanjih s predhodnega srečanja. MaH FUNŠTERC i-------- PRA/MK V KS FRANC FARČNIK V mesecu avgustu praznuje tudi krajevna skupnost Franc Farčnik. Letos so se krajani zbrali v soboto 13.8. zvečer na bazenu. Malo katera krajevna skupnost se lahko pohvali z domicilom kar treh ansamblov: Orlek, Igor in zlati zvoki ter Zasavci. Slednji so imeli letos na skrbi zabavni del večera. V uradnem, otvoritvenem delu prireditve je predsednica krajevne skupnosti Štefka Suša pozdravila krajane, župana občine Zagorje Matjaža Švagana in druge goste. Omenila je pridobitve preteklih let, pa tudi na nekatere pereče probleme, ki se vlečejo že dalj časa, seveda v upanju, da jih v najbližnji bodočnosti s skupnimi močmi tudi odpravijo. Zupan je v pozdravnem govoru obljubil vso moralno in materialno pomoč. Po krajšem kulturnem programu so razglasili imena letošnjih zmagovalcev za najlepše urejene balkone, okolice podjetij in okolice kmetij. Komisija so letos sestavljali Branka Lavrač, Metka Podpečan in Štefka Suša. Lahkega dela niso imeli, saj so se morali izmed množice lepih balkonov in okolic odločiti za tri. Po njihovem okusu so izstopali balkoni družine Psam, ki je prejela prvo nagrado, balkoni družine Ivšek so bili drugi, tretjo nagrado pa so odnesli balkoni družine Slanšek. Vodstvo krajevne skupnosti se je obvezalo, da bo aprila prihodnje leto za vsako gospodinjstvo priskrbelo tri lončnice in tako pripomoglo za še bolj urejeno bivalno okolje. Besedilo in sliki MM RIRIŠKO TEKMOVANJE ZA POKAL OR ČINE ZAGORJE V okviru praznika občine Zagorje smo 14. avgusta v ribiški družini Zagorje organizirali tradicionalno ribiško tekmovanje v ribniku Zagorje. Prva nagrada, kot že nekaj let zapored, je bil barvni televizor. Tekmovalo je 55 tekmovalcev iz raznih krajev Slovenije, kar je največje možno število, ki še omogoča na našem ribniku izpeljati normalno tekmo. Žal je moralo nekaj tekmovalcev zaradi prevelikega števila odpasti. Prijave smo sprejemali po sistemu zgodnejših prijav. Razpis za prijave je bil odprt en teden. Zjutraj smo opravili žrebanje številk in vsak tekmovalec se je ob številki še posladkal s krofom sponzorja Gostišče Trojane. Tekma je trajala tri ure in je potekala v lepem, sončnem vremenu. Med tekmo se je nabralo tudi precejšnje število gledalcev, ki so z zanimanjem opazovali tekmovalce. Po tekmovanju in tehtanju rib je sledilo kosilo in podelitev nagrad. Prvi trije tekmovalci so poleg nagrad prejeli še pokale. Praktične nagrade pa smo podelili vse do 30. mesta. Najboljši trije so bili: 1. Janez Petkovšek teža 7550 g. pokal + barvni TV 2. Mile Vidic teža 6425 g. pokal + ribiška palica in električni strojček 3. Ernest Kotar teža 4725 g. pokal + žar za pečenje ter paket Kolinske Tekmovanje in organizacijo so tekmovalci pohvalili, mnogi med njimi pa so obljubili, da drugo leto spet pridejo. Na koncu naj se še zahvalimo vsem sponzorjem, ki so prispevali nagrade in tekmovalcem, ki so nam prikazali res lepo in zanimivo tekmo. Nasvidenje drugo leto! UO RD Zagorje, slikal Jano Smrkolj 'A' VELIKI ŠMAREN V ZASAVJU Na dolenjskem Triglavu, ki ga Zasavčani imenujemo Kum, sta nekoč stali dve cerkvici, sv. Neža in sv. Jošt. Legenda pravi, da je sv. Jošt klical k sebi sv. Nežo kom, kom in tako se je vzpetine, ki se dviga nad Trbovljami oprijelo ime Kum. Dobro se spominjam, ko sem kot mlad fantič s staršema peš hodil na božjo pot z Izlak skozi Zagorje, pri Kaliopiju pa smo se zagnali v hrib skozi Čebulovo dolino na ta prelepi Kum. Leta se nam vsem nabirajo in vsak gre po svoji poti skozi življenje. Naključje je hotelo, da sem si izbral za življenjsko sopotnico dekle, ki prihaja prav iz vasice Ključevica, ki leži na vzhodnem pobočju Kuma. Ključevica premore na svojem gričku prekrasno cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je bila prvotno romanska, kasneje pa so jo večkrat prezidali. V tej cerkvi se vsako leto zbere za Veliki Šmaren več sto romarjev z vse Dolenjske. Srečali smo tudi že romarje iz Zagreba, kar kaže na to, da je to svetišče staro. Mnogi se na to romarsko pot odpravijo v prepričanju, da ta kraj oddaja neko pozitivno sevanje, ki ozdravlja telo in duha. Pred približno dvajsetimi leti se je v svojo rodno vas iz Hrastnika, kjer je denar služil v Rudniku premoga Hrastnik, vrnil Mihael Medvešek. Ljubezen do domačije in do Marijine cerkvice v vasi Ključevica ga je tako prevzela, da je prijel za zidarsko orodje in popravil, kar je bilo potrebno popravila. Pred štirinajstimi leti mu je takratni škof Kvas predal odgovorno nalogo. Postal je ključar cerkve na Ključevici. S tem je nase prevzel obsežno delo, saj se opravila, ki jih je treba postoriti, vedno znova pojavljajo. Za vsakim dobrim gospodarjem stoji dobra gospodinja, tako tudi Mihaelu ves ta čas stoji ob strani njegova življenjska sopotnica Kati, ki prihaja sicer z naše lepe Koroške. Dober gospodar ima ob sebi tudi pridne in prizadevne delavce, med katerimi ne smemo pozabiti na Ivana Ravnikarja s soprogo. Velik delež je k razvoju cerkve na Ključevici prispeval tudi župnik Ciril z Dobovca. V štirinajstih letih, odkar so svoje moči združili, so na cerkvi pokrili zvonik s skrilom, ker je tako zahtevalo spomeniško varstvo, prepleskali so notranjost cerkve, zgradili so rezervoar za vodo, ki jim bo služil v primeru požara ter za čiščenje cerkve, naredili so podporni zid za večjo varnost in še bi lahko naštevali. Zadnja pridobitev je elektrifikacija cerkve, za kar __________FUNŠTERC 0) sta zaslužna predvsem Boris Trotovšek in Rajko Kovač. Pohvale vredno je tudi delo žena iz soseščine, ki za vsako bogoslužje okrasijo ta prečudoviti božji hram. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali svoj delež k temu, da je romanje na Ključevico še dandanes tako lepo doživetje. Ne nazadnje pa zahvala predsedniku KS Dobovec Ervinu Renko, ki poskrbi za to, da so ceste za praznične dni na Kum in Ključevico vedno urejene. Besedilo in slike: Franc Ravnikar PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO IZLAKE IN NOVA PRIDOBITEV Na Izlakah je bilo v soboto, 20. avgusta, svečano in veselo. Strumni in požrtvovalni gasilski prostovoljci so v svojo družbo dobili novo vozilo, ki so ga seveda svečano in po vseh pravilih sprejeli in jasno, krstili tudi. Pričakali so ga postrojem in svečano resni... Okrašeni lepotec se je bleščal v vsej svoji rdečici kot mlada nevesta, ki pričakuje svojega ženina in teh je bilo kar lepo število. Tudi gostje so prišli na slavnost in veselica je bila... Besedilo in slike: Franc Ravnikar TIrmmif? ®i FUNŠTERC ČEMŠEMŠKI POHOD JE TUDI TOKRAT USPEL Nobene prošnje in oziranje v nebo niso pomagali. Jutro se je v soboto, 27.8. po mokri noči prebudilo zaspano in zamegljeno, vendar brez padavin. V Zagorskem Evroparku so že zgodaj zjutraj startali pohodniki Cemšeniškega pohoda. Najprej so dobili načrt pohoda in naloge, ki jih morajo opraviti med potjo.Po požirku dobrodošlice so se pognali proti Klančišam, kjer jih tudi tokrat pogrel topli napitek.Noge so kar same nadaljevale pot mimo Gamberka, skozi spodnje Ržiše, do Zaloke. Tam pa..mmm..jetrne klobase, metova potica, domač kruh...in znanje kulinarike. No, pa je bilo treba pohiteti naprej. Zelena razborska pobočja so jih popeljala do Čemšenika, kjer je Marinka že pripravila pijačo, prigrizke in nove naloge.Nekje v bližini sv, Primoža je skrbno skrit zaklad čakal na srečnega pohodnika, ki ga bo prvi našel. Košara polna jurčkov je postala last Nele Mrak. Do cilja že ni bilo daleč, vendar se je prav takrat odprlo nebo. Zdaj seje že mudilo proti Jesenovem. Še sreča, da so rastline, ki jih je bilo potrebno poiskati med potjo bile že nabrane. Le Ivanka Kerin ni imela sreče, ko ji je spodrsnilo, pa bo še vseeno prišla.Lepo število nagrad je bilo podeljeno, največja pa je bil jagenjček, ki bo še za nekaj časa ostal v Čemšeniku. Slike in besedilo: St.R. NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje o/S, Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:......... Telefon:................ Naslov:................. Davčna številka:.. 10 % popust za nove naročnike +majica Zasavc Podpis:. MLADINSKA TELEVIZIJA Mladinski center Trbovlje septembra pričenja enoletni projekt mladinske televizije (MCTV). Mladi iz Zasavja bodo s pomočjo sredstev Evropske skupnosti, točneje Programa Mladina, ustvarjali TV oddaje in jih ponudili v predvajanje lokalnim televizijam. Ideja za mladinsko televizijo v Zasavju se je pričela rojevati nekje v mesecu aprilu leta 2005. Tamara Jovičič, Anja Markovič, Marija Topole, Marko Zaletel, Uroš Miklavčič, Janez Fele in Crt Podlogar so začutili potrebo po nekem širšem sredstvu obveščanja in informiranja mladih o dogodkih, ki se dogajajo v Zasavju in vedno trpijo zaradi relativno slabega obiska. Poleg tega so želeli tudi ponuditi mladim možnosti tako izobraževanja na področju novinarstva, snemalnih tehnik in medijskih komunikacij kot tudi lokalni skupnosti ponuditi kakovosten, pester in poučen program, ki bi bil primeren tako za mlade kot za odrasle. Udeleženci projekta bodo pripravljali oddajo, ki bo na sporedu vsakih štirinajst dni; termin, v katerem bo mogoč ogled pa bo prilagodljiv ter odvisen od lokalne televizije, ki bo program predvajala, saj bodo določitev predvajanega termina prepustili njim. Pred začetkom oddajanja bo v septembru praktično usposabljanjeza udeležence v projektu, kot tudi za tiste mlade, ki imajo željo naučiti se česa novega s področji novinarskega poročanja, snemanja in montaže. Hkrati bodo udeleženci KŠEFTI 040/267-411, 03/56-64-250 ARI OPTIKA d.d. Poslovalnica 1420 Trbovlje, Trg revolucije 28d, Tel.: 56 21 253 Poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje, Rudarska 21, Tet: 56 29 041 'Velika izbira okvirjev za očala'Vse vrste leč za očala domačih in tujih prizvajalcev'Etuiji za očala'Povečevalne lupe'Športna in sončna očala 'Drobna in usnjena galanterija___________________________ usposabljanja imeli možnost tudi aktivno soustvarjati program MCTV. Začetek usposabljanja bo drugi vikend v septembru (začetek bo v petek, 9. 9. 05 ob 17.00 vMCT-ju, Rudarska c. 6-PREDHODNA PRIJA VA JE OBVEZNA), drugi del - delo na terenu pa bo nadalje potekalo po dogovoru. Mentorja bosta Rudi Medved, ki bo predstavil osnove novinarskega sporočanja ter posebnosti podajanja informacij pred kamero, ter Matjaž Kirn, ki bo poskrbel znanje montaže, ozvočenja in snemanja. Vabljeni so vsi, ki imajo željo do tovrstnega dela, spoznavanja novih ljudi ter doživetji in so stari od 13 do 25 let. Če jih zanima še kaj oz. se vidijo v MCTV, naj pišejo na info@mct.si ali pokličejo 56 31 018. Kontaktna oseba: Polona Siter Drnovšek, tel.: (03) 56-31-018, mbt.: 041-663-507*** Ta projekt je uresničen ob podpori Evropske skupnosti. Vsebina tega projekta ne odraža nujno stališča Evropske skupnosti ali Nacionalne agencije, ki nista zanj kakorkoli odgovorna. MCT P-BOX Motortuning Izkusite 20% več navora in 20% več moči! Optimiranje vseh dizelskih in turbo-bencinskih motorjev! Pooblaščeni prodajalec in serviser: Avtoelektrika Sandi Grajžl s.p. Kovinarska 4a, Celje 03 491 44 40 051 625 016 Ponujamo tudi: - prodaja in vgradnja avtoakustike - avtoalarmi - daljinska centralna zaklepanja - servis klime - odb diagnoza KŠEFTj ®| IZPUŠNI LONCI IN CEVI PROIZVODNJA IN MONTAŽA MARN VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO /t~lr, 03 57?5 1QA. mobi: 0-41 508 655 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2, Trbovlje, Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 11, Trbovlje, Tel.: 56 28 349 ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM O O • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in ^ video strani /A\ • snemanje prireditev za interno Av*- uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja (osiaaitfi UL • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP , E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVI2IJAI: O |\/f ETRONIC-KOMET d.o.o. Trgovina in turizem. Opekarna 5, TRBOVLJE, Slovenija Tel.: 03/56-33-270 - ženski in moški parfumi od 590,00 sit dalje - modni nakit in modni dodatki - izdelki iz zlata in srebra - ročne ure: otroške, ženske in moške Nudimo Vam: - ugodne cene in plačilne pogoje - tedenske akcije - pestro izbiro izdelkov Opiralni čas: pon-pet: 8-12 in 16 -19 sobota 8-12 EVJ ELEKTROPROM d.o.a. lekc U MU KISOVEC Ul.: Ol S6 ST ISO fu: 0) St n 134 www.clckuoorom.il (m ELEKTROPROM * ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ ♦ trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje ® KULTURA__________________ ČAMPOVCI SKUPAJ m TRETJIČ Že tretje leto so čemšeniški Čampovci zelo aktivni. Svojo pomoč jim je tudi tokrat ponudil Relik v osebi priljubljene Maje Kuhar in že starega znanca Draga Vukoviča. Priprave in organizacija so delo učiteljic Marijane, Irene, Stanislave in DPM Zagorje. Delavnice so trajale dva dni v šoli Ivana Skvarče PS Cemšenik. Okrog trideset Čampovcev je sodelovalo v številnih ustvarjalnih delavnicah, kjer so se posvetili slikanju, izdelavi nakita, okraskov, predmetov iz plastelina in še in še. Svoje izdelke so mladi nadobudneži lahko odnesli domov in se pohvalili pred starši ter jim pokazali, kaj zmorejo in kaj vse znajo. Vsi sodelujoči so dobili dokaze, da so zares bili na ČAMP-u 3. Mične klobučke s sončnico za dekliške glavice in kape za deške bučke. Tako je nazadnje ves otroški živžav tretjega čemšeniškega druženja izgledal kot cvetlični vrt, poln živahnih malih sončkov. Za zabavo je poskrbel tudi simpatični živahni dalmatinec Gaj in kar nekaj njegovih portretov so naredili mali umetniki, samo ne vem ali so mu tudi vse pike prešteli. Eno so mu celo še na čelu narisali, samo ni bila črna temveč modra. Pa naj še kdo reče, da Campovcem primanjkuje ustvarjalnosti! Slike in besedilo: St. R. KOLUMNA © ALEKSU POREDNIK: ODSEV RESNIČNE SVOBODE Celjski primer hladnokrvnega uboja človeka, ki je storilcu dolgoval precej denarja, je le posamičen odraz človeške drame, ki v najširšem obsegu lahko pomeni vojno. Očitno je lažje cmokati v močvirju teme, kot prižgati luč ljubezni. Slednje velja tudi za precejšen del “uslužbencev” raznih cerkva in drugih “akterjev”, kijih okuži skušnjava, da se dvignejo nad Boga oz. Najvišje počelo Kozmosa. Skratka, meje svojega (majcenega) Ega napihnejo do te mere, da mislijo, da “Boga za jajca držijo” (morda menijo, da jih celo ima ...), čeprav s tem le stopnjujejo tragično simfonijo svojega zavoženega življenja, ki dobi za drobne utripe časa Veliki smisel ob občutkih moči. To je skušnjava vsake ustanove ali sekte, ki hoče absolutno posedovati Boga. To pa ni mogoče, ker je tisto, kar imenujemo Bog (ali kako drugače), dostopno vsakemu človeku na njegov poseben način. Če upoštevamo to izhodišče, je kakršno koli širjenje verskih, političnih, znanstvenih ali katerih koli drugih idej vsiljevanje lastnega pogleda na svet sočloveku v imenu višjih ciljev. Vsak cilj je zaman, če je zadaj želja po moči, obvladovanju, nadzorovanju in nenazadnje ekonomskem podrejanju šibkejših. Tovrstni “misijonarji” zato v večini ostajajo v zadnji instanci “prazni kot Žakelj, ki leži ob kašči, polni žita”. Najlažje je za pomiritev nemirnega srca “ljubezen drugemu deliti, precej je težje sam do bolečine priti, ki v dušo se zajeda, ne da vedel bi, čemu, ne da slutil bi rešitve prave bilko”. S sabo se je potrebno soočiti, če se želimo približati resnični ozdravitvi, iti skozi kalvarijo lastnih travm in strahov, dvomov in bežečih senc, ki jih vsak dan gledamo v ogledalih soljudi in pestre palete dogodkov. Odgovor(nost) in razlago iščemo v krivdi drugih ljudi in neusmiljenosti naravnega teka stvari, čeprav nam zunanje sporoča, kakšni smo pravzaprav sami. Mi s svojim načinom dojemanja smo prevajalci impulzov iz zunanjega sveta. Če se nam npr. nekdo zdi hudoben ali dober, je to zato, ker njegovo vedenje ustreza našemu modelu, našemu razumevanju hudobnega ali dobrega človeka. Nekdo, ki se po mojem mnenju obnaša hudobno, se ne obnaša nujno hudobno tudi po vašem mnenju (ki je posledica vašega načina zaznavanja sveta). Dobro, boste rekli, in kako lahko pridem(o) ven iz pekla nasilja, ki rojeva nasilje, “iz temnega močvirja zmote, v katerem trpeče krvavimo, ko oziramo se proti črni jami, kjer končalo naše truplo bo po smrtnem boju, morda pa le ostalo za nami kaj bo, kar je večno”? Ko nam je enkrat dovolj “mešanja dreka”, se rodi spoznanje, da teme (nasilja, nepravičnosti, trpljenja itn.) ni mogoče pregnati s temo (nasiljem, nepravičnostjo, ohranjanjem demonov trpljenja). Temo lahko preženemo samo z Lučjo. Prinašajmo luč v svoja življenja in življenja soljudi in v naše duše se bo naselil mir. Koliko ideologov religij se tega zaveda? V kako temnem svetu živimo, da vero razlagajo z razumom, medtem ko nevarnost vidijo v naravni veri naravnega človeka. Ta živi v ljudstvih, ki čutijo korenine Kozmosa s čuti, ki so Zahodnjakom (vsaj v 99,99 % primerov) že zakrneli v gonji za nebistvenim, za dobrinami, ki zaostrujejo zasužnjevanje in ne morejo rešiti nobene, prav nobene duše iz trpljenja, nevroz in zasvojenosti kroga. Jezus Kristus se obrača v grobu (ali križa v nebesih), ko “misli bere podanikov krščanstva mnogih, ki vodijo v sprijena dejanja, ki so se zgodila, se godijo in se bodejo godila v bitki za prevlado zemsko”. Kdor hoče, da njegov nauk, njegova pristna spoznanja, izvirajoča iz resnične povezave s kozmično Harmonijo, ostanejo kristalno čista, naj se ustanavljanja religij oz. kakorkoli hierarhično in zakodirano delujočih skupin varujejo kot hudič križa. Ko nastane religija, se pristna vera, pristni nauk, spridi, ker večina vernikov ne more niti približno zaznavati Milosti tako kot ustanovitelj. Varuhi verskih resnic, ideologi dogmatičnega obvladovanja ljudskih množic, so zato primorani - čeprav si slednjega ne bi zavestno želeli - najti uravnilovko, da bi tudi tisti, ki sicer ne bi ničesar razumeli, teh pa je velika večina, lahko “prebavili” veličastnost spoznanj čistih duš in energetsko prežarjenost njihovih teles. S tem ko se religija približa “nevednim”, pa se istočasno oddalji od svojega bistva. Ljudje, ki so sposobni zaznavati bistvo in vedo, da so dogme in verski predpisi pesek v oči in nebistvene sestavine nauka, so zato odrinjeni v kot. Tako se ustvarja vedno nova tema, ki pregrinja luč Ljubezni, ki edina jo lahko prežene, a tema pred tem se brani. Proti peklu, ki ga poganja Strah, se ne da boriti s peklom, ker se moč pekla tako le povečuje. Edino z Lučjo (Ljubezni) lahko preženemo Temo. Kaj mi, ti, nam je potrebno storiti, da bomo živeli v svetu z več svetlobe, razumevanja, dobrote? Vsak dan znova se trudimo odkrivati Luč v sebi, ki je v vsakem človeškem bitju, le da v blato Teme smo jo zatopili. Ni lahko, a rezultati so bistveno boljši kot v primeru vztrajanja v brezplodnem nenehnem objokovanju žalosti in zla, ki tare nas v “dolini solzni”. © DRUŠTVENO BILA JE BILA JE, KIJMSKA NEDELJA Turistično razvojno društvo Krajinski park KUM-Dobovec je pripravilo tradicionalno Kumsko nedeljo. Kljub slabemu vremenu je prireditev uspela. Kot vsako leto je sv. maša bila ob 11. uri na prostem pri kapeli sv. Jošta. Takoj po maši se je pričelo veselo rajanje pod velikim šotorom. Vse zbrane je najprej v imenu prireditelja TRD Krajinski park Kum-Dobovec pozdravil Marjan Dolinšek. Nato je o pomenu Kuma in Kumske nedelje spregovoril župan občine Trbovlje gospod Bogdan Barovič, ki je kasneje poskrbel še za presenečenje. Zapel je svojo pesem z Melodij morja in sonca, Kam plujemo. Na stojnicah so se predstavili domače Turistično društvo z Dobovca, Turistično društvo Trbovlje, Društvo podeželskih žena Arnika iz Svibna, ovčereja- sirarstvo kmetija Novak iz Vranskega in Združenje rejcev drobnice zasavske, koroške in celjske regije. Za dobro razpoloženje sta poskrbela ansambel Mira Klinca in hudomušni Klobasekov Pepi. Seveda brez domačega ansambla iz Dobovca Kumskih brzcev ni šlo. Zaigrali so nekaj viž in pokazali, da so že čisto pravi ansambel, saj so že nekaj skladb posneli in pripravljajo svoj prvi CD. Za dobro jedačo in pijačo pa je poskrbel gostinec in oskrbnik smučarske koče iz Trotovnika gospod Dušan Renko. Tako dež ni zmotil dobrega razpoloženja, obiskovalcev v prepolnem šotoru, saj so rajali do večernih uric. Slike in besedilo:predsednik TRD Kraj. park Kum- Dobovec Marjan Dolinšek DRUŠTVENO + ZAGORSKI UPOKOJENCI GOSTILI MORAVSKE »VRSTNIKE« Sprejem pred društvenim domom v jutranjih urah. Organizator 10. srečanja zagorskih in moravških upokojencev je bilo letos Društvo upokojencev Zagorje. Njihovemu vabilu se je odzvalo sedemnajst članov iz Moravč. Ob osmi uri zjutraj je bil sprejem pred društvenim domom v Zagorju s pozdravi obeh predsednikov društev, jutranja kavica in slaščice. Franc Novak, predsednik DU Moravče, je izročil veliko »majolko« s posvetilom moravške cerkve Tonetu Benku iz DU Zagorje. Sledila je zahvala in povabilo na celodnevni piknik na Slivniško Pohorje. Vožnja iz Zagorja do cilja, Andrejevega doma »Pajk«, je bila udobna in zabavna. Ob prihodu sojih pričakali s harmoniko, pozdravi in aperitivčkom in toplo malico, saj so bili želodčki prazni. Po krajšem oddihu so se na povabilo predsednika DU Zagorje Antona Benka posedli v avtobus in se popeljali po prelepem Pohorju. Prva postaja je bil Bolfenk. Ogledali so si razvaline poznogotske limbuške podružnične cerkve iz začetka 16. stoletja - ohranil se je le še stolp, obodne stene ladje in prezbiterij - in vitrine izkopanin s Pohorja. Zadovoljni so potovanje nadaljevali na drugi konec, proti najvišjem delu mariborskega Pohorja na višini 1247 m. Sv. Areh, kije bil končni cilj, je velika romarska cerkev. Sestavlja jo nizek zvonik, pravokotna ladja in druge zanimivosti. Obiskali so tudi Ruško kočo in se malo okrepčali z osvežilno pijačo in sladoledom. Zadovoljni s čudovitim pogledom na sončne planjave s številnimi domovi in kočami, s spletom majhnih potočkov, slapov, šumenjem smrekovih gozdov...so se v popoldanskih urah vrnili v Andrejev dom. Tu je kuhar Andrej Komarički pripravil slastne jedi na žaru. Sledilo je prijateljsko druženje. Nekateri so tudi zaplesali in zavriskali in tudi igrice so se šli... Na koncu srečanja se je predsednik DU Moravče zahvalil za povabilo, topli sprejem in ogled Pohorja. Naslednje srečanje bo organiziralo DU Moravče, kje in kdaj pa je še skrivnost. Tudi gostitelj, predsednik DU Zagorje, Tone Benko, je bil zadovoljen z udeležbo in srečanjem prijateljev. Taka srečanja naj bi ostala tradicionalna, kar so navzoči s ploskanjem potrdili. V večernih urah so se poslovili od domskega osebja in dopustnikov iz Zagorja, sedli v avtobus in se zapeljali do čudovitega slapa Šumnika. Potem je šofer Milan zapeljal po ovinkasti cesti do Hoč in dalje proti Zagorju ob Savi. Sledilo je slovo od Zagorjanov in pot v Moravče. Zahvala gre organizatorju srečanja, šoferjema in tistim, ki so kakorkoli pripomogli k nepozabnemu druženju na desetem srečanju DU Zagorje in DU Moravče - naslednje leto na snidenje na Moravškem. Zapisal in fotografiral: Jože Novak VI KNJIŽNICE LITIJA... Knjižnica je institucija, ki tudi med počitnicami kar vrvi od življenja. Njihov delovni čas je sicer med poletnima mesecema zaradi dopustov strokovnih delavcev nekoliko spremenjen, a vseeno so z obiskom zadovoljni. Litijani in Šmarčani na počitnice še vedno odhajajo oboroženi s knjigami; celo obiskovalci, ki med letom ne utegnejo brati, si počitniške urice krajšajo s knjigo. Knjižnica Litija je letošnje poletje mladim posvetila veliko pozornosti. Skupaj z Društvom prijateljev mladine so pripravili Počitnice s Petrom Nosom in pestro izbiro prireditev oziroma delavnic od poslikave majčk, lutkovne delavnice, kiparske in še glasbeno plesne. Vse prireditve so se dogajale v Knjižnici Litija ob 10. uri dopoldan, otroci pa so vse potrebščine dobili na delavnicah. Tudi pred knjižnico v Šmartnem so se še enkrat za zaključek počitnic zbrali vsi privrženci Petra Nosa - v četrtek 25. avgusta ob 18. uri so se pozabavali z izdelavo in animacijo lutk. Za umik prireditev je vredno pokukati na njihove video - strani! In še vedno velja, da je to poletje, ki ga sploh še ni konec, dobro potopiti nos v dobro knjigo. V knjižnici povprašajte po priporočilnih seznamih! Knjižnica Litija PSOV V ZAGORJU Komisija za reševalne pse pri Kinološki zvezi Slovenije in KINOLOŠKO DRUŠTVO ZAGORJE, SEKCIJA ZA REŠEVALNE PSE so bili v dneh od 25. do 28. avgusta prireditelji in organizatorji 12.mednarodnega tabora usposabljanja vodnikov reševalnih psov »Zagorje ob Savi 2005 «, ki je potekal v znamenju 30. letnice kinološkega društva Zagorje ob Savi in 10. letnice šolanja reševalnih psov. Ta večdnevna prireditev, ki se je vsako leto udeleži preko 150 vodnikov reševalnih psov iz različnih evropskih držav, je letošnje leto gostovala v Zasavju pod okriljem Kinološkega društva Zagorje ob Savi. Bazni tabor za 200 oseb je bil na društvenem vadišču Kinološkega društva Zagorje ob Savi (bližina ribnika Zagorje). Od tu naprej pa so potekale vsakodnevne akcije v dopoldanskem času med 8.00 in 13.00 uro na 20. ustreznih deloviščih v občini Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik. V popoldanskem času so bila v baznem taboru za udeležence organizirana različna družabna srečanja in strokovna predavanja. Prijavljenih je bilo 180 vodnikov iz Slovenije in sedmih sosednjih držav. Tovrstni tabor je idealna priložnost za spoznavanje in razširjanje vedenja o šolanju in življenju reševalnih psov in njihovih vodnikov, pa tudi o kinologiji nasploh. Podrobnejše informacije o poteku usposabljanja si je možno ogledati na spletni strani društva kd-zagorje.si, kjer je objavljen tudi program usposabljanja. MaH V soboto, 13. avgusta, je član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič s članoma Planinskega društva Hrastnik Vido in Milanom Mestrič plezal v severni steni 2132 m visokega Storžiča. V lepem a malce soparnem vremenu so vstopili v 615 m visoko Kramarjevo smer, ki je ocenjena s težavnostjo FV/III stopnje. Skala je bila suha in zelo primerna za plezanje. Po nekaj urah uspešnega napredovanja so dosegli vrh Storžiča, si malo oddahnili in veseli nad uspehom sestopili po Skarjevem robu v dolino. Naslednji dan, v nedeljo 14. avgusta, se je uspešni in zagnani trboveljski plezalec pridružil trem članom svojega društva Alešu Likarju, Marku Zupanu in Dragu Kodriču in namenili so se na Korošico. Od tam so nameravali v ostenju Vežice preplezati nekaj plezalnih smeri. Ob prihodu na Korošico so se morali sprijazniti s tem, da s plezanjem ne bo nič. Izredno gosta megla je zagrnila vsa ostenja in pričelo je tudi deževati. Čeprav se njihova namera ni uresničila, je bil to dober kondicijski trening, ki jim bo zagotovo prišel prav na daljših vzponih in odpravah. Dodatno utrjeni so se vrnili domov. T.L. Znova je zmagal nogomet in gostoljubni prireditelji tradicionalnega malonogometnega druženja v Sentlambertu. Med petkom 26. in nedeljo 28. avgusta so na svoj račun prišle veteranske in članske ekipe, ki so na igrišču v tem prijaznem kotičku zagorske občine preizkusile svojo pripravljenost pred začetkom oz. nadaljevanjem sezone v medobčinski ligi malega nogometa Zagorje. Na 14. članskemu turnirju v malem nogometu je v konkurenci 24 ekip 1. mesto osvojila ekipa ŠD Vače, ki je v finalu premagala moštvo ŠD Sava. Obe ekipi sta v zgodovini šentlambertskih turnirjev prvič zaigrali v velikem finalu. S 3. mestom so se morali zadovoljiti branilci lanskega naslova, Škoti Tingl-tangl iz Kisovca, ki so v boju za tretjo stopničko, ki je potekal le v obliki strelov z bele točke, ugnali enakovredni Sevdah. Že v predtekmovanju po skupinah je prišlo do nekaterih presenečenj. Tako so izpadli Pekama Leniči, Juventus in Mlinše I, ki sodijo v vrh 1. zagorske medobčinske lige. Izenačenost moštev potrjuje dejstvo, da sta se dve četrtfinalni in obe polfinalni tekmi odločili šele po kazenskih strelih. Lovoriko za najboljšega vratarja je dobil Jure Planinšek, ki je v veliki meri zaslužen za zmagoslavje nogometašev ŠD Vače, ki so lahko zmago dostojno proslavili, saj so se po veseljačenju v Šentlambertu lahko uspeha veselili še na veselici, kije tisti dan potekala v njihovem domačem kraju. Pokal za najboljšega strelca pa je pripadel Metodu Juvanu, igralcu ŠD Sava, kije z uspešnimi igrami v Šentlambertu nakazala, da bo trd oreh za vse ekipe 1. medobčinske lige, kjer bo jeseni zaigrala kot novinka. Veteranski turnir je v svoji 3. izvedbi in z udeležbo 8 ekip postregel z novim starim zmagovalcem, moštvom Eduppsa. To prestižno mesto so osvojili pred domačini in Seprom. Drugo- in tretjeuvrščena ekipa sta torej zamenjali lanska položaja. V medsebojni tekmi je Sepro sicer premagal Šentlambert, a visoko izgubil proti Eduppsu, ki pa so ga hribovski levi strli. Potem ko se je Šentlambert skozi šivankino uho prebil v finalno skupino z zmago po kazenskih strelih nad trdoživim Udarnikom in najprej neprepričljivo odigral s Seprom, je branilec naslova v zagorski veteranski ligi ob velikem motivu vendarle zbral dovolj moči in prizadejal edini poraz jeklenemu Eduppsu. Navdušenje ob uspehu je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Kljub občasnemu dežju je domače športno društvo korektno izvedlo prireditev, za kar je hvaležno glavnemu pokrovitelju Občini Zagorje ob Savi. Svoj delež so prispevali tudi naslednji donatorji: Eti Elektroelement Izlake, Bencinski servis Izlake, Edupps Zagorje, Restavracija s pizzerijo Tingl-tangl Zagorje, Mladinska knjiga Zagorje, Mobitel, Gostišče Vidrgar, Gostilna Vrtačnik Colnišče, Planinski dom Zasavska Sveta gora in Gostišče Kum Zagorje. REZULTATI: Člani; četrtfinale - ŠD Vače : ŠD Čolnišče 3:1, Škoti Tingl-tangl: Main bar Izlake 4:2, Sevdah : Trgotrans 6:5 (3:3), ŠD Sava : Šentlambert /Gamsi 4:3 (1:1); polfinale - ŠD Vače : Škoti Tingl-tangl 3:1 (1:1), ŠD Sava : Sevdah 6:5 (3:3); finale za 3. mesto - Škoti Tingl-tangl : Sevdah 4:3, finale za 1. mesto - ŠD Vače : ŠD Sava 2:1. Vrstni red - 1. ŠD Vače, 2. ŠD Sava, 3. Škoti Tingl-tangl, 4. Sevdah. Veterani; finalna skupina -Edupps : Sepro 6:0, Sepro : Šentlambert 2:1, Šentlambert : Edupps 1:0. Vrstni red - 1. Edupps, 2. Šentlambert, 3. Sepro. Besedilo: Boštjan Grošelj I® SPORT IGRALEC ZAGORJA NA SVETOVNEM PRVENSTVU V KOŠARKI ZA MLAJŠE ČLANE 1)0 21 LET V ARGENTINI Trboveljčan Žiga Zagorc bo v sezoni 2005/2006 že tretje leto igral pri prvoligašu iz Zagorja, mi pa smo ga na prvem treningu Zagorjanov povprašali po vtisih iz Argentine. »Bil sem na svetovnem prvenstvu za mlajše člane do 21 let v Argentini. To je ta generacija, kije lani zmagala na evropskem prvenstvu. Trenirali smo od 1. do 24. julija, nato smo šli še na zelo močan turnir »global games« v Dallas. Po tumiiju pa smo potovali v Argentino na svetovno prvenstvo. Glede na vse poškodbe, ki smo jih utrpeli, nas je na prvenstvu igralo samo sedem, dva pa sta bolj ali manj le sedela na klopi. Bilo je zelo naporno. Imeli smo osem tekem v sedmih dneh, ob prostih dnevih pa smo imeli treninge. V skupini smo bili z Litvo, Ameriko, Kitajsko, Nigerijo in Portorikom. Z zmago nad Nigerijo in Kitajsko ter porazi z Portorikom, Ameriko ter kasnejšim svetovnim prvakom Litvo smo se uvrstili v četrtfinale. V četrtfinalu smo naleteli na Avstralce, s katerimi smo dvakrat igrali že na pripravah. Vedeli smo, da jih lahko premagamo, tudi zelo dobro smo se pripravili na njih in vodili večji del srečanja, potem pa smo na koncu popustili, vseeno izvlekli podaljšek, v podaljšku pa zgubili. Po četrtfinalni tekmi nam je po domače povedano vse padlo dol, saj smo bili prepričani v zmago. Potem smo z Argentino gladko izgubili, na zadnji tekmi s Portorikom za sedmo mesto smo se poskušali zbrati, vendar ni šlo, tako da smo na koncu osvojili osmo mesto.« Njegovi cilji za novo sezono v Zagorju pa so: »Moji načrti so čim bolje odigrati tekme, predvsem brez poškodb. To je glavno, da dobro pripravim in odigram po svojih najboljših zmožnostih in pomagati moštvenim kolegom, če se pa po tem ponudi kakšna možnost za kakšen večji boljši klub, je to sigurno zame izziv.« Predsednik kluba Matej Požun je pred novo sezono povedal: »Trudimo se, da bi zbrali igralce od Litije pa do Hrastnika pa tudi več kot pol ekipe je domačinov. Cilji so taki, da bi se uvrstili nekje v sredino lestvice, zgodi pa se lahko celo borba za obstanek...zelo močno ekipo bomo moral imeti, kar se pa zadeva sponzorjev pa je zadeva podobna kot lanskem letu. Zahvaliti se moramo Banki Zasavje d.d. Trbovlje, s katero smo podpisali še enoletno pogodbo za sponzoriranje in Občini Zagorje. Torej, začeli smo s treningi, 15. oktobra se začne sezona, cilj je sredina lestvice, ključna sponzorja sta Banka Zasavje in Občina Zagorje. To je to.« AkS/A VESELJE V KISOVŠKI SKAKALNI SEKCIJI Sl) ZAGORJE Katja Požun je v soboto, 13.avgusta, v nemškem Meinerzhagnu na tekmi kontinentalnega pokala za ženske osvojila s slovensko žensko reprezentanco na ekipni tekmi odlično drugo mesto. Slovenke v postavi Maja Vtič, Katja Požun, Eva Logar in Monika Pogiadič so osvojile srebro pred prvo uvrščenimi Američankami. Prav tako smo imeli skakalci iz Kisovca v Meinerzhagnu na odprtem nemškem prvenstvu za ženske dve predstavnici. Tekmovanji sta potekali v soboto 13. in nedeljo 14. avgusta. Na skakalnici s kritično točko pri sedemintridesetih metrih je vajeti v svoje roke prevzela naša Manja Pograjc, saj je oba dneva prepričljivo stala na vrhu zmagovalnih stopničk. Družbo ji je s tretjim mestom obakrat delala Anja Javoršek. Prvi dan tekmovanja je Manja v drugi seriji priskakala tudi rekord skakalnice, ki je sedaj v njenih rokah in znaša 37 metrov. V nedeljo pa je ta dosežek samo še potrdila. Anja je prepričljivo branila sobotno tretje mesto in na veselje vseh slovenskih navijačev še dodala nekaj metrov. Z leve: Anja Javoršek, tretja na odprtem nemškem prvenstvu, Manja Pograjc, zmagovalka odprtega nemškega prvenstva in Katja Požun - druga z ekipo Slovenije na kontinentalnem pokalu za ženske. V ponedeljek, 15.avgusta, smo se iz Meinerzhagna popeljali na 13-umo vožnjo proti poljskim Zakopanem. Tam so nas že pričakali preostali skakalci iz starejših kisovških selekcij in skupaj smo opravili enotedenske priprave. Na kratko naj povemo, da smo vsak dan opravili po dva treninga na skakalnici, vmes pa še tehnično vadbo. Tempo treniranja je bil hud, vendar seje vmes našel tudi čas za ogled mesta, ki se pretežno preživlja s turizmom, saj imajo poleg zares odličnega skakalnega centra v bližini tudi veliko smučišč, poleti pa je odlično izhodišče za navdušene gornike. S pripravami smo zaključili v soboto popoldne in zapisati velja, da so prav vsi skakalci in obe skakalki dosegli zastavljene cilje. Nekateri so prvič skočili na 120 meterski skakalnici, nekateri pa se prvič spustili preko 90 meterske skakalnice. Padlo je tudi nekaj novih osebnih rekordov. Tako kot so svoje zastavljene cilje dosegli skakalci, tako sva tudi oba trenerja zadovoljna z napredkom in izboljšano formo. Za konec pa še en skakalski pozdrav iz Zakopanov: Borut Markošek - SKZAGORJE, Sekcija za skoke Kisovec Trener Zagorja - Banke Zasavje je pred sezono povedal: »Veseli me, da smo jedro ekipe bolj kot ne obdržali, jasno pa je, da bo treba na določenih pozicijah poiskati še kakšnega visokega igralca ter še enega na zunanji poziciji. Zadovoljen sem, da je večina igralcev iz domačih zasavskih klubov in glede na to, da je liga letos izjemno močna, saj v njej igrajo tudi vsi goodyear ligaši razen Olimpije, nas čaka trdo delo. Realne možnosti pa so nekje sredina lestvice in upam da bomo s to ekipo poskušali to doseči. Če nam bo zdravje služilo in nas bodo poškodbe prizanešene, ne dvomim, da nam bo to tudi uspelo. Zahvalil bi se predvsem Banki Zasavje za nadaljno podporo, ker brez nje dejansko ne bi mogli več izpeljati normalne sezone. Za Zagorjane bodo igrali: Leban, Japič, Zagorc, Ponjevič, Prašnikar, Krofi M., Tušek T., Novak, Lipovšek, Oberčkal, Rituper, Jesenčič, Medvešek, Udovič, Vukalič, Čeman.« Besedilo in slike: zibi ŠPORT <---- OB 1OO-LETNICI TZ SLOVENIJB TURISTIČNO DRUŠTVO ČEMŠENIH RAZPISUJE 2 FOTOGRAFSKA NATEČAJA: a)izbor najstarejše amaterske fotografije ali razglednice ČEMŠENIK NEKOČ Posebnih pogojev ni. b) najboljše sodobne amaterske fotografije na temo ČEMŠENIK IN 4 LETNI ČASI Pogoji: • Na oba natečaj se lahko prijavijo polnoletni avtorji, ki so državljani RS. • Avtor lahko pošlje največ pet fotografij, vendar jih bo žirija ocenjevala posamično.Velikost ni določena. Šifra avtorja naj bo enotna za vse poslane fotografije. • Vsak, ki sodeluje na natečaju, se z izpolnjeno prijavnico obveže, da je avtor fotografije, da fotografija še ni bila objavljena in da ni fotomontaža. • Fotografije bo komisija ocenjevala glede na tehnično dovršenost, izvirnost in vsebinsko povezanost s temo natečaja. • Organizator si pridrži pravico do objave fotografij, ki so sodelovale na natečaju. • Avtor obdrži na delu (fotografiji) moralne avtorske pravice, prenese pa na naročnika trajne materialne avtorske pravice. • Žirija si pridržuje pravico da ne podeli nobene nagrade ali katere od nagrad. • Natečaj traja od 1.5.2005 do 30.4.2006. Postopek oddaje fotografij: 1. Na zadnjo stran vsake fotografije napišite: naslov fotografije in šifro avtorja. (Šifra avtorja naj bo enotna za vse poslane fotografije.) 2. Izpolnite prijavnico, jo vložite v posebno kuverto, ter jo zalepite. Na kuverto napišite svojo šifro! 3. Fotografije in kuverto s prijavnico pošljite na naslov TURISTIČNO DRUŠTVO ČEMŠENIK, Čemšenik 2,1413 Čemšenik, s pripisom ZA FOTO NATEČAJ. Rok oddaje: 30.04.06 ♦Poškodovanih fotografij ne bomo ocenjevali in zanje organizator natečaja ne odgovarja. Koledar natečaja :Rok oddaje fotografij: do 30.04. 2006 (poštni žig). Pregled in izbor: od 5.05. do 10.05.2006. Odločitev žirije: do 14.05.2006. Obveščanje o rezultatih: v treh delovnih dneh od odločitve žirije. Nagrade: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: 15.000 SIT 3. nagrada: 10.000 SIT i Informacije po telefonu 031 733 702 Ime: Izjavljam, da so poslane fotografije moje, I priimek! izvirne, nikjer objavljene in da se strinjam I s pogoji natečaja. TD Čemšenik lahko | uporabi izvirnike za morebitne razstave, | NaslOV!_ tiskanje ali objave v medijih.Strinjam se, da | Telefon: TD Čemšenik objavi moje podatke v skladu | z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. -| Podpis: I Prijavljam_______________fotografij (o). I i---------------------------------------------------------------------1 aVs/a REPORTAŽA 0 TABOR IVA KALIJ Sredi avgusta sta Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik in Planinsko društvo Hrastnik organizirala na Kalu tridnevni tabor, ki se ga je udeležilo enajst hrastniških otrok, petnajst pa jih je bilo iz bližnje Rečice. »V soboto smo šli iz Hrastnika na Kal seveda peš, potem pa smo se lotili postavljanja šotorov,« je povedala Marina Kmet, predsednica OZPM Hrastnik in vodja tabora. Popoldne so jo mahnili še na Mrzlico in tako zaključili prvi dan. Prehranjevali so se v koči. Naslednji dan, v nedeljo U.avgusta 2005, so se posvetili praktičnim osnovam prostega plezanja, ki sta ga vodila Aleksander Stopinšek in Maja Laznik. V letošnjem letu sta prevzela namreč pri PD Hrastnik plezalno sekcijo Gamsi, ki ima še velike načrte. Z otroki pa sta se odpravila na Jelenco, na skale, ki so lepo vidne tudi iz Hrastnika. Slika 3,4 »Otroci so bili tako navdušeni, da so se cel dan pogovarjali samo še o plezanju...,«je povedala Marina Kmet, vodja tabora. Zvečer pa je sledil obvezni krst. »To je predvsem šaljivo družabno srečanje ob kresu, kjer dobijo otroci takšna vprašanja, da je težko odgovoriti nanje pravilno, » je hudomušno razlagal Roman Hafner, ki je na Kalu pomagal kot član PD. In potem sledijo kazni... Kljub napovedi, da bo deževalo, so želeli tudi drugo noč prespati po šotorih, vendar jih je malo po eni uri zjutraj zbudil močan veter, zaradi česar so se preselili v kočo, kje so prespali tudi zadnjo noč. V ponedeljek so šli na Katarino, zvečer pa so imeli pohod z baklami, kar si bodo udeleženci tabora tudi dobro zapomnili, saj kaj takega ne doživiš vsak dan. V torek dopoldne so tabor zaključili s pospravljanjem in odhodom v dolino, polni lepih vtisov in novih izkušenj... Fotografije: Aleksander Stopinšek Besedilo: Fanči Moljk, Vinko Žagar @> REPORTAŽA BEOGRAD - SINGIDIJNIJM - BELI GRAD Ko so se stari Slovani in prvi obiskovalci prvič približali s svojimi ladjicami Beogradu, ki je bil pred tem keltska in ilirska utrdba, so najprej zagledali bele stene. Tako je današnje mesto dobilo ime. Rimljani so ga poimenovali Singidunum. V času 500-letne vladavine Turkov je na ostankih rimske trdnjave zgrajen Kalemegdan (ime je dobil po rudniku, ki je bil tu -megdan-mejdan, od tod tudi Tašmajdan). Kakšna je povezava med Slovenijo in Beogradom? Na kaj pomislite, ko slišite ime glavnega mesta nekdanje skupne države? Na čevape, kajmak, Gučo, splave, Skadarlijo, »lude zabave«, Fink, tradicionalno gostoprimstvo, politiko...Ne pozabimo - Beograd so ljudje, ki nas imajo radi, politika pa je nekaj drugega. Hvala bogu, da nam to tudi čedalje manj kvari odnose, tiste čisto človeške in prijateljske. Je še ena povezava, kije še nisem omenila - reka Sava. Rodi se lepa, bistra in iskriva tukaj pri nas, hiti in preskakuje kamenje in stene skozi ozke tesni, nevarna je in vabeča, bela od pen... Mudi se ji v široke ravnine, v objem Donavi, ki jo nestrpno pričakuje pod zgodovinskim Kalemegdanom na robu Panonije z belimi ladjami, splavi, živahnostjo na njenih bregovih in Derdapom, na njuni skupni poti k Črnemu molju. Beograjske ulice so mesto, kjer življenje nikoli ne zamre. Nedavno sem bila v Kairu in opazila, da imata velemesti dosti skupnega, ogromno pa je razlik, na primer, v Kairu je 20 milijonov prebivalcev, v Beogradu pa desetkrat manj. Saj veste, toliko kot cela Slovenija skupaj. Vrvež na ulicah, vzdušje na tržnicah in prijaznost ljudi, to je skupno za obe prestolnici. Tako zjutraj kot zvečer na ulicah lahko srečate lepo število znanih obrazov iz javnega življenja. Beograjčanke so lepe in vedno urejene, fantje pa ali športno elegantni ali pa v »baš me briga fazonu«. Kalemegdan je še vedno mesto z najlepšim sončnim zahodom, kamor mladi, poleg splavov, najraje zahajajo zvečer. Čez dan sta trdnjava in park idealna za sprehode. Tu so mamice z otroškimi vozički, turisti, upokojenci in veliko šaha. Starejši Beograjčani na klopcah igrajo šah vpričo številnih »kibiceijev«, ki komentirajo potek igre. Otroci se v okolici Vojnega muzeja igrajo na pravih tankih in podobnih zadevah iz druge svetovne vojne, ki so na ogled na prostem za debelim obzidjem trdnjave. Še živalski vrt je blizu pa zabavni park in številna gostišča. Najlepša je vsekakor Kalemegdanska terasa. Tudi cerkva ne manjka. Najbolj znana med njimi je cerkev sv. Petke, ki je zaščitnica žensk in se ponaša s studencem s čudežno vodo. Lahko se te vode napijete ali jo odnesete domov. Obiskovalci prižigajo sveče za žive in mrtve, pišejo želje in prinašajo zahvalne in priprošnjiške darove. Tik pod obzidjem je observatorij, ponoči pa si lahko ogledate zvezdnato nebo tudi z enega od številnih stolpičev. Sledi bombardiranja iz leta 1999 so še vidne v Ulici kneza Miloša pa tudi drugod. Bivša zgradba CK je že obnovljena in ponoči vzbuja pozornost s svojo bleščečo razsvetljavo. Jugoslovansko dramsko gledališče je po požaru popolnoma obnovljeno v izvirni in zanimivi arhitektonski rešitvi. Pred največjo pravoslavno cerkvijo v Evropi sv. Sava je urejen čudovit park. Spomenik voždu Karadordu se ponosno ozira naokrog sredi te lepote. Na trgu Slavija je živahno kot vedno in prometniki imajo kar precej dela, da promet poteka normalno. Ne vem, kdaj je mesto lepše? Zjutraj, ko je Knez-Mihajlova ulica še prazna in poti do Kalemegdana čiste in oprane, brez gneče, ko se le trgovci pripravljajo na začetek novega dne. Takrat diši po svežem pecivu in mokrih ulicah. Potem počasi začne brbotati in vreti. Množica narašča in se pomika v vseh smereh. Lepo je sedeti nekje zunaj v prijetni senci, uživati ob iPPSH] prvi kavici in pogledu na prebujajoč se dan. Parada lepih deklet, poslovnežev, mamice z naraščajem, diskretna glasba iz lokalov, prodajalci časopisov, mestni hrup.. .Popoldne je vsega vse več, če pa je čas razprodaj, je kar težko mimo iti mimo mamljivih izložb. In končno, Beograd by night! Nočno življenje je pestro in bogato in vsakdo lahko poišče nekaj za svojo dušo. Številne diskoteke, gledališča, koncerti, festivali (pravkar je Beerfest na Kališu), narodnozabavna glasba, zelenčki, starogradske v Skadarliji, večeri na splavih in ladjah in še in še...Živi se umirjeno in z občutkom nepovratnosti trenutka. O kulinariki bi se tudi dalo marsikaj povedati. Ko zadiši po Karadordevi šnicli, jedeh z žara, lepinjah s kajmakom, sarmicah, prebrancu ali čem drugem slastnem, ni nihče več ravnodušen in vse diete so obsojene na neuspeh. Cene? Podobno kot pri nas, le v nekaterih manj znanih zakotnih a nič slabših lokalih, kar zadeva hrano, je ceneje. Beograjčane občudujem, kako se z malo sredstev skušajo prebiti od plače do plače ali pokojnine. Veliko mladih in izobraženih ljudi s težkim srcem zapušča mesto. Gredo tja, kjer bodo finančno bolje shajali, srce pa bo ostalo tam, kjer se Sava v Donavo izliva. Ne vem, kdaj je mesto lepše? Zjutraj, ko je Knez-Mihajlova ulica še prazna in poti do Kalemegdana čiste in oprane, brez gneče, ko se le trgovci pripravljajo na začetek novega dne. Takrat diši po svežem pecivu in mokrih ulicah. Potem počasi začne brbotati in vreti. Množica narašča in se pomika v vseh smereh. Lepo je sedeti nekje zunaj v prijetni senci, uživati ob prvi kavici in pogledu na prebujajoč se dan. Parada lepih deklet, poslovnežev, mamice z naraščajem, diskretna glasba iz lokalov, prodajalci časopisov, mestni hrup.. .Popoldne je vsega vse več, če pa je čas razprodaj, je kar težko mimo iti mimo mamljivih izložb. In končno, Beograd by night! Nočno življenje je pestro in bogato in vsakdo lahko poišče nekaj za svojo dušo. Številne diskoteke, gledališča, koncerti, festivali (pravkar je Beerfest na Kališu), narodnozabavna glasba, zelenčki, starogradske v Skadarliji, večeri na splavih in ladjah in še in še...Živi se umirjeno in z občutkom nepovratnosti trenutka. O kulinariki bi se tudi dalo marsikaj povedati. Ko zadiši po Karadordevi šnicli, jedeh z žara, lepinjah s kajmakom, sarmicah, prebrancu ali čem drugem slastnem, ni nihče več ravnodušen in vse diete so obsojene na neuspeh. Cene? Podobno kot pri nas, le v nekaterih manj znanih zakotnih a nič slabših lokalih, kar zadeva hrano, je ceneje. Beograjčane občudujem, kako se z malo sredstev skušajo prebiti od plače do plače ali pokojnine. Veliko mladih in izobraženih ljudi s težkim srcem zapušča mesto. Gredo tja, kjer bodo finančno bolje shajali, srce pa bo ostalo tam, kjer se Sava v Donavo izliva. Q REPORTAŽA____ EGIPT- KAIRO - SIMFONIJA V PUŠČAVI Kahira, mesto 20 milijonov. Tu je Citadela z Mohamed Alijevo alabastemo mošejo, piramide in sfinga v Gizi, mesto mrtvih, Sakkara, Memfis, Nil, čudovita tržnica Khan El Khalili, brezmejno bogat egipčanski muzej, umazanija, napol podrte, a ne zapuščene stavbe.. .kaos, kar se prometa tiče, neizogibni bakšiš in okrog puščava (»rdeča zemlja«). Pesek prekriva več kot 90 odstotkov današnjega Egipta. Egipčani že od nekdaj živijo na bregovih Nila ali ob prekopih, napeljanih iz njega. Po bogatem, temnem blatu se je zemlja poimenovala »kemet« ali »črna zemlja«, ki je izjemno rodovitna. Ponoči iz puščave do predmestja velikega mesta kot je Kairo sežejo zvoki beduinskih glasbenikov. Ne spomnim se, da sem kdajkoli do sedaj videla toliko kontrastov in nasprotij lepote in bede ter ognjemete barv na stojnicah z začimbami, čaji, tkaninami (bombaž), preprogami, nakitom, okrasnimi predmeti...kakršni so v tradicionalnih trgovskih četrtih - suku ali bazarju. Najlepše tržnice so v Kairu in Asuanu. Vonj eksotične kuhinje in šiše, ki vijuga naokrog, vas ovija kot čarobni plašč, iz dragih restavracij vznemirja z neznanimi kombinacijami. Nepozabne so številne slaščice, Boštjan Močnik, novinar Vala 202pozira za Zasavca. zelenjava na sto načinov in kruh, podoben lepinjam le da je tanjši in okusnejši. Prileže se njihov čaj, ki ga pijejo v ogromnih količinah. Najbolj znana sta karkade in nana z veliko sladkorja. Alkohol je prepovedan, razen za tujce. Kadar kupujete in obvezno barantate, kar je posebno doživetje, vam bodo ponudili vroč in presladek čaj. Trgovec laže in maže, vi oklevate, se branite in barantate, do konca sveta in nazaj. Bitka je že vnaprej izgubljena, razen če ste res dobro izkušeni. V primeru, da stopite iz trgovine, vam bo sledil, dokler se ne vdate. Radi imajo lepe ženske, blondinke še posebej. No, to Tanja bo poljubila sfingo. še ne pomeni, da bodo karkoli dobile ceneje. Egipčani so pretežno muslimani ali pa kopti (kristjani). Muslimani, ki so zelo verni, imajo na čelu črn madež-molitveni žulj. Ko molijo k Alahu ( zjutraj, zvečer, ob 12.00 uri na trgih in mošejah) se kleče priklanjajo in se s čelom dotikajo tal. Barantanje in bakšiš (napitnina) sta način življenja. Če se vam ne ljubi barantati, bodo užaljeni. Vsi obvladajo neko, samo njihovo, angleščino, nekaj italijanščine, ruščine pa tudi naš Mohamed Alijeva mošeja. jezik jim ni neznan. Nikar ne hodite v trgovine, ki vam jih priporočajo taksisti ali lokalni vodiči. Oni zato dobijo svoj delež, vi pa boste plačali več. Pijte le ustekleničeno vodo. Če se želite pogostiti z izvirnimi domačimi specialitetami, vzemite s seboj zdravila za prebavne motnje, čeprav so se tudi njihova dobro izkazala. Ne kupujte v hotelskih trgovinicah, kjer je vse trikrat dražje. Tudi voda je v mestni trgovini 4-5 krat cenejša. Pazite na denar in živce-trgovci so kot ose, vendar drobiž vedno točno vračajo. Zelo so veseli, če poznate tudi kakšno njihovo besedo. Pa tudi sicer so Egipčani izredno prijazni in veseli ljudje. Slike in besedilo: St. R. TOMAS IN KOK IN KOLESARSKO POTEPANJE PO EVROPI Zagorjani se lahko pohvalijo z vztrajnimi fanti. Letošnje poletje sta se 22. junija odpravila na pot s kolesi po Evropi, prijatelja Tomas Likar in Rok Pirnat. Rok je po 5300 km in 42 dnevih zaključil svoje potovanje in se z letalom vrnil domov. Tomas je prevozil kar 7450 km, da je vsaj delno spoznal še življenje v vzhodni Evropi. O tem kako je bilo, je najbolje, da povprašamo kar njiju. Tomas, v Zagorje ste se vrnili v pozno popoldan v sredo 17. avgusta. Ob prihodu ste, kljub tako številnim prevoženim kilometrom in povrhu še večkrat neugodnim vremenom, pripeljali, lahko bi rekli, prijetno utrujeni. Zadnje kilometre, od Gabrskega do Zagorja, sta spet skupaj prevozila s prijateljem Rokom, ki vas je zapustil v Göteborgu. Doma so vas pričakali vaši najbližji. Od takrat, ko ste se vrnili do danes, ko sva se ponovno srečala, ste že lahko strnili svoje vtise. Povejte nam najprej kaj je botrovalo vajini odločitvi, da se podata na tako dolgo pot? Tomas: To vprašanje nima enoznačnega odgovora, je pa res, da sva lansko leto naredila kar nekaj enodnevnih izletov v sosednje dežele (Alpe - Grossglockner, Dolomiti) in tako je padla ideja, da bi se opremila s torbami in naredila malo daljšo turo. Ker sva bila navdušena nad »hribi« sva najprej načrtovala pot čez Alpe in Pireneje, no, na koncu sva obtičala na Nordkapp-u. Ideja je padla po naključju šele na začetku pomladi, Skandinavija naju je oba neznansko privlačila. Pa pojdimo po vrsti. Verjetno je treba kar nekaj priprav, da človek zdrži na tako dolgi poti. Kako sta se pripravljala na pot? Tomas: Najtežji del priprav je bilo zbiranje finančnih sredstev, saj sva bila razen starih kolesarskih dresov praktično brez potrebne opreme. Potrebno je bilo kupiti vse torbe, prtljažnike, servisirati kolesa, kupiti rezervne dele, gorilnik itd. Tako je ostalo malo manj časa za fizične priprave. Kilometrino, ki sva jo prevozila v sklopu t.i. priprav, sva premagala že v prvem tednu ravne Finske. Gre za fizično in psihično pripravljenost. Za fizično me ni skrbelo, saj vozim »bicikel« že od majhnih nog in imam kar nekaj izkušenj, s psihično se pa sploh nisem ukvarjal. Enostavno sem se počutil kos nalogi. Rok: Ker je bilo to moje prvo daljše potovanje, sem zadevo vzel precej resno in se pripravljal celo zimo in vse naprej do odhoda. Do takrat seje tako nabralo približno 1500 km. Vendar moram omeniti, da kolesarim že od malega. Če sedaj pogledam nazaj, na vse prevožene kilometre, v bistvu nekih posebnih priprav sploh ne bi bilo treba, mogoče nekaj 100 km, toliko da se po kolesarsko reče "utrdi rit". Stvar je v tem, da si na takem potovanju čisto v drugi dimenziji, pred sabo imaš cilj, pot je dana, in enostavno ni prostora za fizične bolečine. Bolj kot fizična pripravljenost je tukaj pomembna psihična oz. mentalna pripravljenost in osredotočenost na spoznavanje novih dežel, kultur. Vse skupaj je začinjeno z obilico novih dogodivščin in pripetljajev. Kje vse sta kolesarila po Evropi? Rok: Najina pot se je začela v glavnem mestu Estonije, Tallinnu, kamor sva z avionom priletela preko Berlina. Nato sva šla na trajekt do Helsinkov in od tam skozi osrednjo Finsko. Kolesarila sva skozi Lahti, Kuopio, Kuusamo, Rovaniemi, vse do meje z Norveško. Nadaljnja pot naju je vodila do najsevernejše točke Evrope, Nordkappa. Naslednja destinacija so bili Lofotski otoki. S trajektom sva se od tam vrnila na nazaj na celino. Pot naju je naprej peljala po glavni norveški cesti, ki povezuje jug z severom, do Trondheima. Tam sva zavila stran z glavne ceste in se podala raziskat norveške prelaze in Ijorde. Peljala sva na prelaz Trollstieg in nato do turistično znanega fjorda Geiranger. Nadaljevala sva mimo Lillehammeija do Osla, kjer sva si ogledala med drugim znamenito skakalnico na Hollmenkolnu. Najina skupna pot se je končala v Göteborgu na Švedskem, kjer sem jaz odšel na vlak do Helsingborga. Pot me je vodila preko Helsingfrja do glavnega mesta Danske, Kfbenhavna, kjer je bil tudi cilj mojega potovanja. Tomas: Od Göteborga, kjer sva se v močnem nalivu razšla, sem nadaljeval pot do Trelleborga. Od tam sem se s trajektom peljal v Sassnitz in kolesaril ob obali Baltskega morja do Poljske. Na Poljskem sem med drugim obiskal Auschwitz, Krakov in športno-turistično središče Zakopane ob vznožju Visokih Tater oz. Zahodnih Karpatov. Pot sem nadaljeval skozi Slovaško in Madžarsko. Ogledal sem si Budimpešto ter obalo Blatnega jezera. Med celo turo sem se prvič izgubil (smeh), ko sem prišel v Slovenijo. Je pa zelo lep odsek za kolesarjenje na relaciji Ptuj - Poljčane po Dravskem polju. Eden izmed najlepših na celi poti. V katero mesto ali državo bi se še rada vrnila, katera vama je pustila grenak priokus? Tomas: Med vsemi mesti mi je Tallinn ostal še najbolj v spominu. Poleg tega, da je mesto ravno pravšnje po velikosti, da ima bogato zgodovino, zavito v obzidje starega mestnega jedra, je izredno čisto in urejeno, predvsem to, da v mestu ni bilo čutiti nobene hektike, kar je sicer značilno za glavna mesta. Tam sva tudi prvič občutila posebnost severnih dežel - sončni vzhod ob dveh zjutraj. To ni bilo navadno sonce, bila @) INTER.VJU — H-------------------------------- je ognjena krogla. Res, neverjeten prizor. Med mračne podobe štejem mesto Wroclaw na Poljskem. Veliko mesto s pretežno sivimi, umazano socialističnimi zgradbami in dobesedno razbitimi cestami. Vanj sem »vletel« po stranskih cestah, zato sem se moral peljati skozi center. Podobe ljudi so bile depresivne, brezvoljne, temačne, ja, skoraj narkomanske. Ko mi je neki Francoz v kampu v Krakovu razlagal, daje pred dnevi obiskal to mesto in sem hotel slišati njegovo mnenje, je samo dejal: »I just run the fuck out of the city«(Samo zbežal sem s tega »čudnega« mesta op.a.). Torej le nisem haluciniral. Poljska je pač revna dežela, dvojnost komunizma in kapitalizma bije v oči. Komunistična sivina ob boku s popolnoma novozgrajenim nakupovalnim središčem in kopico varnostnikov je njihov vsakdan. Rok: Skozi vse države skozi katere me je vodila pot so name naredile pozitiven vtis. Vsaka je nekaj posebnega. Najbolj sta izstopala Norveška in Danska. Prva s svojo raznoliko pokrajino in naravnimi čudesi, druga z zgledno urejenimi kolesarskimi stezami in izredno čistočo. Od mest bi omenil K^benhavn, ki je raj za kolesarje, da ne omenjam čudovitih vodnih kanalov, lepo oblikovanih mestih parkov in vrtov in Tallinn, ki je prikupno obmorsko mesto z pridihom komunizma na obrobju. A ima zgodovinsko navdušujoče mestno jedro. Potovala sta po različnih cestah. Te so pri nas vedno središče pogovorov, saj z njimi nismo nikoli zadovoljni. Kako lahko primerjate naše ceste in ceste po drugih državah? Imajo drugod bolj urejene kolesarske steze? Sta imela kakšne posebne težave z ostalimi uporabniki cest? Tomas: Čez skandinavske ceste nimam nobenih pripomb. Tudi tam nekje »sredi ničesar« so ceste gladke, brez lukenj. Druga zadeva je vzhodna Evropa. Na Poljskem sem raztrgal zadrgi na obeh straneh torb in če ne bi na Norveškem zamenjal vseh špic na zadnjem kolesu (brez DT špic ne gre, op. T.), bi prišel domov z oglatim kolesom. V šali vedno rečem, da so poljske ceste namesto iz asfalta narejene iz lukenj in špranj. Poleg tega nimajo nobenih kolesarskih stez in se moraš boriti za svoj prostor na cesti. Sliši se smešno a je res. Po drugi strani pa lahko voziš kjerkoli. Ko sem potoval po avtocestah in tega ni bilo malo, mi ni nihče hupal - to je pri njih nekaj normalnega. Nekdo se je celo sredi avtoceste ustavil in me vprašal za pot. Na Slovaškem so ceste veliko bolj urejene kot na Poljskem -nekaj takega kot pri nas. Madžarska ima spet nekoliko slabše ceste, a veliko boljše kot so bile še pred nekaj leti, ko sem se vozil do Blatnega jezera. Slovenija se svojimi cestami lahko pohvali. Rok: Ceste po Skandinaviji so v izrednem stanju. Lukenj, takih kot jih poznamo pri nas, skoraj ni. So dobesedno "speglane". Ključ do tega dejstva je v tem, da Skandinavci pozimi cest ne solijo ampak jih posipajo z peskom. Ker v Skandinaviji kolesar nekaj pomeni, imajo zato temu primemo urejene kolesarske ceste med mesti in znotraj mest samih, vključno z usmeijevalnimi tablami. Problemov z ostalimi uporabniki cest nisva imela, kajti severnjaki so zgledni vozniki, kazni za prekrškarje so visoke. Na poti sta srečala različne ljudi. Nedvomno so v vas pustili svoj pečat. Njihovo življenje je povezano s standardom države in verjetno zdaj lažje primerjate življenje pri nas in drugod. Tomas: Povsod, tako v bogatih kot v revnih deželah lahko opazuješ boj za preživetje. Ljudje živijo v mejah svojih danosti in možnosti. Norveška se npr. napaja z oljnim bogastvom, čeprav mi tamkajšnji sogovornik ni hotel pritrditi - ti denarci lepo pomagajo gospodarstvu. Na Norveškem ni nobene »hi-tech« (visoko tehnološko razvite op.a.) industrije, nobene silicijeve doline, vse temelji na storitvah in turizmu, kar poganja nafta, seveda. Norvežani so »nesramno« bogati, saj se že kot dvajsetletniki prevažajo največ z BMW-ji. Druga zgodba je Vzhodna Evropa, kjer je slika podobna naši. Tuji kapital, poceni delovna sila, brezposelnost, apatičnost, kontrasti... So si pa ljudje med seboj različni. Glede na to, da so me nekateri svarili pred Poljsko, ker da je tam vse polno kriminala, nazadnje prav dva Poljaka, ki sva ju srečala v Lillehammeiju, imam osebno same pozitivne vtise. Ko sem ob cesti, nekje pred mestom Opole, sušil premočena oblačila in si mazal marmelado na kruh, se na kratek odmor poleg mene ustavi revna poljska družina s »trabantom«. Beseda da besedo in ko mi pove, da tudi veliko kolesari, a le po Poljski, češ ni denaija, mu odvrnem, da sem tudi jaz več ali manj na marmeladi, nakar prasne v smeh in razloži ženi situacijo. Leta me potem preseneti s celo posodo na sveže kuhane domače hrane. Nekaj takšnega kot ravioli, v testo povita mešanica krompirja in sira, »ruski pierogi« po imenu. Nič niso imeli, od tega so mi podarili polovico, meni v tistem trenutku dražje od zlata. Sem pa razmišljal o Sloveniji prav tisti dan, ko mi je slovenski carinik na Dolgi vasi rekel:« Documents please!« (dokumente, prosim, op.a.) Lepa, bogata, raznolika, majhna država oz. skupnost ljudi. In namesto, da bi to majhnost razvili v gibkost in prožnost, ki je nujno potrebna za manevriranje v globalni vasi, se obračamo kot težak tanker. Skoda. Potenciala je na »n«. Prenočišča so lahko večkrat problem. Kje sta spala? Tomas: S prenočišči po Skandinaviji ni bilo nobenega problema, saj imajo celo zakonsko predpisano pravico, ki omogoča popotnikom, planincem itd. kampiranje v naravi, dokler spoštujejo privatno lastnino, pridelek, ne vstopajo v ograjene prostore itd. Ta pravica nama je pri njihovih cenah še kako prav prišla. Med večje neprijetnosti sodijo le roji komarjev na Finskem in res neugodno deževno vreme drugod. Druga zgodba je celinska Evropa, kjer je kampiranje v naravi prepovedano, zato sem se moral zateči malo globlje v gozd, da nisem bil prav vsakomur na očesu. Po domače povedano, skriti sem se moral. Je pa zanimivo, ko se takole iz mestnega okolja »preseliš« v gozd. Ponoči hodijo različne živali naokoli in če imaš bujno domišljijo te lahko celo postane strah (smeh). Ko sem obiskal večja mesta kot so Krakov, Budapest oz. Osciem (t.j.Auscwitz), sem prespal v kampih, kjer se je ponavadi trla internacionalna združba. Takrat je bilo pač druženje na meniju. Rok: Hotelskim uslugam se nisva predajala, ampak sva se šla robinzonstvo. Večinoma sva spala v šotoru, ponekod pa samo v spalni vreči. Pri tem sva izbirala vame in odročne kraje, ki pa so se ponekod prelevili v pravo dogodivščino. Tako sva recimo od bolj nenavadnih prenočišč spala tudi na pokopališču, nadstreškom k tovarnam, garažni hiši, prikolici od tovornjaka ter obcestnih postajališčih in avtobusnih postajah. Naj malo bolj podrobno opišem dogodivščino na prikolici od tovornjaka. Ker je zunaj padal dež, je bilo potrebno poiskati streho nad glavo, če pa ima ta streha znotraj še temo seveda ni bilo potrebno dolgo časa razmišljati kam se bova dala. Seveda si že vse pripraviva in leževa k počitku, ko kar naenkrat začne v bližini nekaj ropotati. Prenočevati sva želela na poštarski prikolici, ki so jo delavci prišli ponoči nakladati. Nanjo vstopi fant, star okoli 20 let, naju pogleda in se nama nasmiha. Midva pa tudi v smeh. Na koncu se je vse dobro izšlo, vendar bi se kaj lahko zjutraj zbudila kakih 500 km severno ali južno. Naša prehrana se razlikuje od prehrambenih navad drugod. Kako sta potešila lakoto? Ste imela s sabo kaj rezerve za hude čase? Rok: Namen je bil, da imava vsaj enkrat na dan topel obrok skuhan v lastni posodi. Topel obrok so večinoma sestavljali špageti z paradižnikovo omako. Vendar sva si tople obroke kuhala mogoče samo prvi teden, saj nama je kuhanje vzelo preveč časa, pa še gorilnik je nagajal. Zaradi nezadostne zaščite pred vetrom, je segrevanje vode trajalo predolgo časa. Tako, da sva kuhano hrano zamenjala z suho. Ker na taki poti porabiš veliko kalorij, moraš te porabljene kalorije zaužiti z hrano. Večinoma sva jedla kruh, marmelado, Nutello, čokolade, jogurte, kompote, piškote in za hlajenje kakšen sladoled. Tu pa tam sva si privoščila kakšno sadje. Iz Kfbenhavna se je Rok vrnil domov, Tomas, vi ste pot nadaljevali. Ob prihodu ste povedali, kako težko življenje imajo Poljaki, kako je na Norveškem, da žive Madžari podobno kot pri nas. Taka potovanja so neponovljiva. Po čem si ga bosta tega najbolj zapomnila? Tomas: Seveda je prijeten občutek, ko osvojiš najsevernejši del Evrope. Tisti dan sva imela vreme brez oblačka, »tailorja«, večji del poti (tailwind), tako so bili vzponi zadnjih 30 km prava poslastica. Poleg tega naju je na vrhu z močnim aplavzom pozdravil špalir približno petdesetih ljudi, ki so se sicer lagodno pripeljali do vrha a vseeno spoštovali najin trud. Na vrhu v koči sva se tudi vpisala v knjigo kolesarjev in ko sem mladi dami po prijetnem klepetu povedal, da grem domov s kolesom, se je rahlo nasmejala in rekla:« Ern getting the fell- INTER.VJU @ ing that the Slovenians are a little bit crazy people!« (smeh) (Zdi se mi, da so Slovenci malo nori ljudje op.a) Rok: Največji vtis name je naredilo samo življenje Skandinavcev, predvsem na podeželju. Njihov ritem življenja je počasnejši, posvečajo se drug drugemu, njihov stik z naravo je pristen. V vsakem trenutku so pripravljeni pomagati. Njihove hiše so večinoma lesene, enostavnih oblik, ne poznajo tiste sosedske tekmovalnosti, kdo ima lepšo hišo in lepše urejen vrt. Materialne dobrine jim pomenijo le sredstvo za preživetje. Vedo, da toliko kot daš naravi, toliko ti narava vrne. Vsakdo doživi tudi kaj slabega. Česa ne boste pozabili? Tomas: Nikoli ne bom pozabil prelaza pred mestom Gran na Norveškem. Poleg vsega fizičnega napora naju je tisti dan še močno pralo. Ko pridem na vrh in stopim s kolesa, sem se za trenutek le zastrmel predse in dejansko nisem vedel, kaj naj naredim. Utrujen, premražen, prepoten, premočen, lačen, žejen... Enostavno ne veš, kje začeti! Takrat se lahko zgodi, da vržeš kolo v jarek in greš. Dvakrat sem bil blizu tega, predvsem z vremenom ni bilo sreče. Govorili so o nekem vročem poletju, naju je pa najmanj enkrat na dva dni spralo kot mačka. Dobro, sem si govoril, Norveška zaradi zalivskega toka, vendar na celini ni bilo nič boljše. Rok: V bistvu na poti nisva doživela nobene slabe situacije. Edina, ki je mogoče omembe vredna je, ko se je k nama v šotor, ko sva sladko spala in polnila baterije, prikradel pijan motorist kateremu so ponoči nagajali komarji in je hotel prespati pri naju. Seveda je bilo to nemogoče, saj je bil šotor premajhen še za naju. Ker je bil še naprej »posiljen«, sva ga dobesedno vrgla ven iz šotora, nož pa je bil za vsak slučaj tudi že pripravljen. V takih primerih se je potrebno za svoje življenje tudi boriti. Ob prihodu domov so Tomasovi domači družno ugotovili, da je kolo odsluženo in ne bi zmoglo več tako dolge poti. Verjetno ste se oba vsaj malo okužila, da se podata še kam s kolesom. Tomas: Zame je potovanje s kolesom najbolj enostavno in iz »prve roke«. Si v neposrednem kontaktu s pokrajino in z ljudmi, namesto avtomobilske klime sproti vonjaš bližino morja, jezera, gozda, namesto radia te spremlja piš vetra, šumenje valov, žvrgolenje ptic. Malo truda za veliko užitkov! Sem pa zaključil z Evropo, saj je preveč socializirana, kulturna, v sponah družbenih norm. Naslednjič grem med divjake (smeh). Rok: Enostavno tako dolga pot te res zasvoji, čeprav sem okužen s kolesom že odkar sem prvič sedel na kolo. Že kot otrok je bil to moj edini način premagovanja razdalj. Kolo je najcenejše prevozno sredstvo, najtišje in okolju prijazno. Na kolesu si v stiku s stvarstvom, drugače dojemaš okolico, počutiš se da si njen del, navezovanje stikov je enostavnejše. Vožnja s kolesom je kot meditacija, kjer se človek poglobi vase in raste. Mnogi najbrž razmišljate, da so taka potovanja finančno nedosegljiva. Tomasovi stroški tega 7450 km dolgega kolesarskega potovanja po Evropi so znašali le okoli 400.000 SIT, kar je znatno manj kot stane kakšno daljše potovanje s turistično agencijo in vodičem. Besedilo: Irena Vozelj Slike: arhiv sogovornikov in Irena Vozelj KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Pričenja se novo šolsko leto. Uradno, kajti šola življenja traja ves čas in zanjo ni treba imeti šolskih klopi. Vse znanje tega sveta ne pomaga, če človek ne razvije kulture svojega srca. Glava je pomembna, vendar lahko da osrečujoče rezultate samo v kombinaciji s srcem. Iz njega izvira tudi vsa poezija. Kako nastane, ne more točno pojasniti noben podatkov poln znanstveni vedež, ki mu njegovo znanje še ne omogoča pisanja pesmi. Izvir je treba začutiti in ga odpreti kot človek. Tehnika je tu brez moči, robot odpove, zato je kljub materialnemu napredku tako pomembno ostati človek, čeprav to včasih ni lahka naloga. Na naših poteh iščimo svoj pravi obraz. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) POTA SE KRIŽAJO Pota se križajo v različnih smereh, srečujem prijatelje, znance, njih veder nasmeh. Iz dneva v noč, iz noči spet v dan nas vodijo pota, labirint je poznan. Življenje nam teče po poteh žalosti, sreče, sopotnika to sta naša oba, na različnih etapah se nam pridružujeta. Pota se križajo, potujemo vsi, danes al’ jutri znanca večni. Na vseh teh poteh smo danes še mi, mogoče že jutri na njih nas več ni. Pota se križajo, nas vodijo okrog, na koncu v eno, za njo ve le Bog. Andrej Režun OSTANI ČLOVEK, NE ROBOT Ko večerna zarja ugaša tam za gričkom nad vasjo in ko fantje še po starem na vasi pesem zapojo. Po licu mam ’cam solza steče, očetom pa spomin na čas, ko še oni za dekletom so prihajali na vas. So lepi stari običaji, a za njih več časa ni, s pločevinastimi konji zase vsak po svet’ drvi. Nekoč ob svečah sta kramljala soseda med seboj, danes pa doma sedita in buljita v televizor svoj. Človek se zapira vase, kmalu bo postal robot, vse se avtomatizira, kakšen bo prihodnji rod? Maks Marinčič DEKLICA Z VŽIGALICAMI Vzamem vžigalico, z njo prasnem, vzplamti! V njenem sijočem plamenu goreče ljubezen med nama kot lava žari in koža ob koži mameče diši, beseda besedo boža ljubeče, oko se ti v mojem pogledu topi, vse živo je v meni, ko sij se gasi... Spet vzamem vžigalico, prasnem, vzplamti! Spet tu si ob meni na pol osvetljen, da nisem prepričana, če si res ti, dokler ne začutim poznanih dlani, dokler ne priviješ me k sebi v objem. Se nisi prebudil mi spečih strasti, že plamen ugaša, objem se hladi. Spet vzamem vžigalico, prasnem, vzplamti! Njen medli, up in mrak parajoči plamen le v siju mojih želja še razsvetli tvoj obraz, tvoja usta in tvoje oči, topli nasmeh in pogled še ujamem, glas izreklih besed pa že se gubi globoko v mrak izgorele luči. Spet vzamem vžigalico, prasnem, vzplamti! Plamenček v nemimi roki trepeče, zajame si sape in zopet vzplamti, ne vidim nikogar, potem se mi zdi, da nekdo na tleh le z muko šepeče. Ozrem se, res, daleč tam nekdo leži, roke izteguje, si k meni želi... Brž sežem si v žep, vžigalic večni! GLASBENA SCENA (S) AVGUST, ZORAN PREDIN IN ROGENŠPERK Na gradu Bogenšperk je, 20. avgusta, v temeljito izpranem Obiskovalci, kakšnih sto jih je bilo, so se naužili Zoranovih poletnem večeru, ko se je nebo umilo in je zemlja zadišala po pesmi v grajskem vrtu in zagotovo jim ni bilo žal, da se niso svežem, mmm, gostoval večni mladenič in veteran slovenske pustili prepričati popoldanski plohi. Novo vodstvo Javnega glasbene scene Zoran Predin. zavoda »grad Bogenšperk« se trudi oživiti grajsko okolic s SKUPINE PERKAKSNS V petek, 9. septembra 2005, se vsi, ki vas zanima delovanje Kulturno umetniškega društva HUD ob osmi uri zvečer pojavite pred športno dvorano litijske gimnazije, kjer bo letni koncert tolkalne skupine Perkakšns z gosti. Za začetek si boste lahko ogledali razstavo fotografij, v ritem vas bodo vpeljali Perkakšns, harmonijo bodo dodali člani novorojene jazz skupine iz Zasavja, za smeh pa bo poskrbel tim trboveljske Svobode. Po pavzi bo sledil projekt Moja Afrika, ki ga skupaj izvajajo Perkakšns in plesalke Kike. Glede na izkušnje iz lanskega koncerta verjamem, da to ni vse kar nam bodo pokazali, zato vabljeni! OBVESTILA V središču pozornosti:_____________________ ŠOLARJI SO NA POTI V ŠOLO!!! NA VSEH POTEH V BLIŽINI (ALI MALO DALJ) ŠOL IN VRTCEV JIH PRIČAKUJMO - VOZNIKI, KOLESARJI, ROLARJI, DESKARJI, HJA, TUDI RAZTRESENI PEŠCI SO LAHKO NEVARNI... PAZIMO NA NAŠO »BODOČNOST«!!! VSE KNJIŽNICE VZASA VJUBODO PREŠLE S POLETNEGA NA OBIČAJNI DELOVNI ČAS! VALVASORJEVI VEČERI Petek 2. september ob 19.30 Valvasorjeva kapela na Izlakah - CLIONA DORIS, harfa (Irska) - koncert Sobota 3. september ob 20.00 (ob slabem vremenu naslednji dan) Dvorišče Medijskega gradu VALVASORJEV DAN BARONA JANEZA OBISK gledališka predstava Kulturno društvo Svoboda Elektroelemet Izlake v sodelovanju s turističnim društvom Izlake LITIJA Petek, 09. 09. 2005 ob 20.00 uri - letni koncert skupine Perkakšns s Kikami v Gimnaziji Litija Nedelja, 11. 09. 2005 ob 10.00 uri - Gasilska parada v Litiji Torek, 13. 09. 2005 ob 18.00 uri - prireditev ob 100 letnici rojstva Mire Pregelj v Knjižnici Litija ZAGORJE r--— VSE KONJENIKE IN LJUBITELJE KONJ VABI 10. SEPTEMBRA. 2005 NA ZASAVSKI KONJENIŠKI DAN PROGRAM PRIREDITVE 14.00 : Uradna otvoritev poligona društva 14.30: Dresurna točka WESTERN DEL PROGRAMA 15.00: TRAIL tekma za državno prvenstvo SIQHA (Slovensko Združenje rejcev quarter konjev) 16.00: REINING tekma za državno prvenstvo SIQHA 17.00: odprta tekma v spretnostnem jahanju Prireditev bo komentiral g. Janez Sive LOKACIJA Kisovec- Občina Zagorje oh Savi, poligon društva. Za glasbo in gostinsko ponudbo bo poskrbljeno! | V primeru slabega vremena bo prireditev prestavljena na soboto 17.9.2005. Vpis abonmajev od 1. do 30. septembra na upravi Delavskega doma. Informacije:03 56 64 171 www.kultumidom-zagoije.si GLASBENI ABONMA 2005/06 CARMINA SLOVENICA 6. oktober 2005 OLIVIJA 26. januar 2006 RIGOLETTO opera Maribor 7. februar 2006 VLADO KRESLIN in Mali bogovi 8. marec 2006 BIG BAND ZAGORJE in Oto Pestner maj 2006-koncert na prostem GLEDALIŠKI ABONMA 2005/06 5 ŽENSK.COM- Špas teater-komedija - oktober 2005 ALAMUT -Vladimir Bartol- drama - Drama Ljubljananovember 2005 HOBSON V ŠKRIPCIH-Gledališka skupina Prosvetnega društva Čemšenik-komedija-februar 2006 NESKONČNO LJUBLJENI MOŠKI- Desa Muck-Mestno gledališče ljubljansko-komedija-marec 2006 GEL LATINA (BRILJANTINA)-Andrej Rozman Roza-Šentjakobsko gledališče-muzikal, koreografija Mojca Horvat-april 2006 KRALJ NA BETAJNOVI-Ivan Cankar-SNG Nova Gorica-drama (predstava na prostem)-maj 2006 Izlake 19, 1411 Izlake, Tel., fax (03)56-74-003 Obveščamo vas, da bo v septembru 2005 vsako sredo in petek od 17h dol8h v telovadnici OŠ Ivan Kavčič Izlake vpis novih članov. Vljudno vabljeni. _______POTOPIS @) PO JANTARJEVI POTI - BALTIK 2005 - II. »EL Odhod Letošnje potovanje se je začelo z moro. Dva dni prej se mi je sanjalo, da sem pozabila na odhod, skupina me pa tudi ni poklicala oziroma opozorila. Razočarano sem gledala v beli dan...Sicer pa je bil odhod res ubijalski. Ob pol dveh zjutraj se dobimo Zasavčani v Rimskih Toplicah, kjer nas pobere Vebrov avtobus iz Sevnice. Zavlečem se na svoje ležišče v prvem boksu, se v Šentjurju, kjer dežuje, malo pokažem in pozdravim in spet spim. V megli zaslišim pripoved gospoda Roka o Gradiščanski, za dobro jutro pa se nam odpira pogled na Bratislavo, žubori dalje. Sla po pisanju me privleče na prvi sedež, kamor so me dodelili letos poleg Staše in njenega nečaka Lovra na levi ter Manjo, Stašino prijateljico iz Hrastnika, na desni. Manja večidel potovanja spi ali pa si izmenjuje odmevne sms-e v domovino. Drugače pa se pogovarjava ali pa ne. Neobremenjeni. Bratislava ?! Saj to je naš domači kraj! Letos so tukaj dolski rokometaši na mednarodnem turnirju zmagali z dvema ekipama - letnik 92 in kadeti...Da ne govorimo o našem srebrnem junaku Petru Kauzerju iz Hrastnika, ki je tu leta 2000 začel svojo pot navzgor - prvo mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu v ekipni vožnji...Letos maja pa je bil v kajaku na divjih vodah v Bratislavi drugi. No, za promocijo Zasavja - natančneje Dula in Hrastnika - bo v avtobusu dovolj časa. Zaenkrat sem še tiho. Vožnja proti Katovicam in Krakovu Še vedno smo na Slovaškem. Nekaj časa se vozimo ob Donavi, uživamo ob pogledu na širna žitna polja, ki jih prekinjajo cvetoče sončnice. Mimo nas beži industrijsko središče Trenčin, v daljavi se dviguje trdnjava, podobna celjskemu gradu. Privoščimo si polurni postanek, potem pa nas vodnik opozori še na tovarno avtombilov znamke Škoda. Z avtoceste zavijemo na podeželje, kjer bežijo mimo nas vasi, ki so po razvitosti dvajset, trideset let za nami. Socialistični bloki. Izvemo, da je v vzhodni Slovaški okrog pol milijona Romov, ki so getoizirani, drugorazredni državljani, kar ni v čast Evropi. Okrog poldneva se nam bliža meja s Češko - Svrčinovec, ob enih pa že Češki Tešin, meja s Poljsko. Prvič zamenjamo evre v zlote. Menjavanje denarja bo marsikomu povzročalo težave, saj smo spoznali šest različnih valut. Prvi piknik ob novi črpalki. Do Auschwitza, kjer bo naš prvi ogled, imamo še dve uri vožnje. Deležni smo obširne predstavitve te srednje evropske države, ki se razprostira na 312.000 kvadratnih metrih površine in ima okrog 40 milijonov prebivalcev. Kaj več drugič, omenimo le , da se je na Poljskem 1.septembra 1939 začela druga svetovna vojna. Auschwitz Lahko bi rekla, da sem s tem zloglasnim taboriščem rasla. Moja stara mama Ivana Šunta iz Gor blizu Kopitnika je preživela tu dvaintrideset mesecev. Brez sovraštva, vdana v usodo, je pripovedovala o mučenju, poniževanju, strahu...Kako so cele dneve lačni in prezebli posipali polja s pepelom - vemo, čigavim. In skrivaj trgali in žvečili regrat, ki je čudežno ozdravil njihove nabrekle trebuhe. Večkrat so imeli generalni apel, ko so morali vsi na dvorišče, kjer so stali cel dan. Kdor ni zdržal, so ga odpeljali v blok smrtišt.2’0. Nekoč so jo že odpeljali, pa se je čudežno rešila. Večkrat je pestovala svojo desno roko z vtisnjeno številko 18.738. Z njo se je branila udarcev poljske!l^zmce, ki jo je tepla ob vsaki priložnosti...Vsak dan se spomnim na staro mamo. S svojim mirom in optimizmom, ki ju je izžarevala, mi pomaga živeti. Seveda mi je bilo hudo, ko smo vstopili v nekdanjo tovarno za ubijanje ljudi.« Ljudje so ubijali že prej, vendar do takrat nikoli v tovarni, ki so jo načrtovali strokovnjaki, intelektualci,« nam govori v tekoči hrvaščini lokalni vodnik Ryszard Domasik, ki je vzpostavil računalniško mrežo o Auschwitzu. Podatki iz njega kar vrejo, ko hodimo po tleh, kjer je umrlo štiri milijone ljudi. Staša v avtobusu prebere pesem Lojzeta Krakarja o Auschwitzu in tako zaključi pretresljiv obisk. Nadaljujmo vožnjo proti Krakovu in prenočimo v ljubkem kampu s tremi zvezdicami. Vedno ne bo tako lepo. Naslednjič : Krakov. Slika in besedilo: Fanči Moljk © RAZVEDRILO SREDNJEK DELU ZIUSKE DOUNE UANJE MEDU IZ SATJA RDEČINA KOŽE USUW MOŠK< .. KARIK. RANCO) KBIŽftHKA: MLA- DOSTNA SLOVENSK PISATEU (TONE) SLOVENSKI BIOKEMIK (VITO) TRENUTEK, HIP DVO- UTRSKA STEKLE- NICA MAVRSKI PLES S SABLJAMI DRUGO IME ZA RASTUNO JET1ČNIK POPU- LARNA :OHORI NIZIRAI IONIZIRANA ZRAČNA PLAST SLAVILNA URŠKA PESEM VISOKA VZPETINA OKRASNI ZIMZELENI Gl 3EOME RUSKI NEMŠKI FILOZOF (GEORG) MOŠKI, KI PASE ŽIVINO ARDA NIKO VITAMIN Be NIHAJOČI GIB TELOVADCA NA DROGU DEPAF V JZ F JAPONSKA NABIRALKA BISEROV NOV ODSTAVEK EDO ŠLAJMER NASKOK NA TRDNJAVO ZDRAVILNA RASTLINA SLOVENSKA ATLETINJA BIKAR NIZOZEM, ASTRONOM (JAN H.) VERDIJEVA OPERA SL PEVEC IRGOLIČ ANG. C BENI) GLAS-IK IN PEVEC JUŽNO- AFRIŠKI IGRALEC GOLFA (ERNIE) AM. OTOČJE V ALEUTIH SLADKO-VOD. RIBA. KAPELJ INSTRU- MENT IPERNA HIŠA .OVNA KA OB SEVERNEN-IOŽJU PL< RE) SLOVENSKA PEVKA ŽNIDARIČ VEUKA PRIPEKA 01 GR/ DO :rst SLOVENSKA PESNICA MAURER IGA iRACEU PRITUKAV KONJ EMIL lARONIK OSEBNI ZAIMEK TEUČEK (NAREČNO) SNOV, POVZROČA “JASTA 3RO ČEŠKI SKLADA- TEU (ALOIS) MANJŠI KONEC KOPNEGA KEMUSKI ZNAK ZA TANTAL Vicoteka Izdaja Četa spermijev se pomikala po kanalu, ko je vodja naenkrat zakričal: “Bratje, stojte!” Vsi so se zaustavili in se začudili ukazu: “Kaj pa se dogaja?” “Izdaja!” je zavpil vodja spermijev. “Kakšna izdaja?” so ga vprašali. “V riti smo!” Napaka “Počakajte, počakajte, zmotila sem se!” vpije farmacevtka za kupcem, ki odhaja iz lekarne, “namesto aspirina sem vam dala strihnin!” “Pa je velika razlika med tema zdraviloma?” “Petsto tolarjev!” Čas “Kako hitro mine čas!” je dejal upokojenec. "Dvakrat seksaš, pa je leto naokoli!” Kršitev pravil Lovska disciplinska komisija obravnava kmeta Andreja. “Zakaj ste ubili zajca, če pa niste član naše lovske družine?” “Zato ker je jedel moje zelje, čeprav ni član moje družine.” ADERMIN: vitamin B6 ESKALADA: naskok na trdnjavo MORES KA: mavrski ples IONOSFERA: zračna plast PABERKOVANJE Verdi je pričel skladati opero »Falstaff« leta 1889, ko je imel skoraj 76 let: naročilo za opero je sprejel iz čistega dolgočasja, nato pa se ji je do leta 1893, ko je bila dokončana, posvečal zgolj dve uri na dan. Razvedrilo krajša čas. ■ A4 ■ 60 strani ■ izhaja 4-krat letno ■ popust za naročnike jyl.W' in irö stomatologija ^1 > zdravstvena nega ’y > babištvo > strojništvo > elektrotehnika > lesarstvo > gradbeništvo > vodarstvo in komunalstvo > kemija in kemijska tehnologija > matematika in fizika > logistika > računalništvo in informatika > akademski glasbenik Študent naj bo \ v =RČR prvi pogoj: stalno prebivališče v občini Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Šmartno pri Litiji, Trbovlje ali Zagorje ob Savi Razpis in pravilnik o dodeljevanju štipendij sta objavljena na spletni strani Regionalnega centra za razvoj www.rcr-zasavje.si. Če tam česa, kar te zanima, ne najdeš, vprašaj Barbaro (telefon: 03 56 60 512, e-mail: barbara.kaluza@rcr-zasavje.si) zadnji datum: 10. oktober 2005 GREMO V KINO i----------- DELAVSKI DOM TRBOVLJE Kevina nobeno dekle ni dovolj dobro - še posebej pa ne poklicna sprehajalka psov Charlie. Viola bo storila vse, da do usodnega DA ne bi prišlo. Četrtek, 01.09. 2005 JE DAN ZA ZASAVCA - ob 18.00 uri: JEZNE IN ZALJUBLJENE, romantična drama - ob 20.15 uri: V OBJEMU ČAROVNICE, domišljijska komedija Jack (Will Ferrell) in Isabel (Nicole Kidman) sta igralca, ki bosta na filmskem platnu upodobila Darinna in Samantho, glavna lika iz znane in priljubljene TV nadaljevanke Bewitched. Osnovna zgodba TV serije se vrti okrog čarovnice, ki se poroči z navadnim smrtnikom. Ob tem pa se Jack niti ne zaveda, da deli usodo lika, ki ga namerava zaigrati. Tako kot Darinn v TV nadaljevanki se tudi on zaljubi v Isabel, ki je v svoji vlogi Samanthe tako dobra prav zato, ker je tudi sama čarovnica. Petek, 02. 09. 2005 - ob 18.00 uri: JEZNE IN ZALJUBLJENE, romantična drama - ob 20.15 uri: SAHARA, komična pustol.akcija Slavni raziskovalec v podobi preprostega Teksačana Matthewa McConaugheyja in seksi strokovnjakinja Združenih narodov v podobi španske lepotice Penelope Cruz morata preprečiti ekološko katastrofo. Pričakujte posodobljeno različico Indiane Jonesa! Sobota, 03. 09. 2005 - ob 18.00 uri: V OBJEMU ČAROVNICE, domišljijska komedija - ob 20.00 uri: SAHARA , komična pustol.akcija Nedelja, 04. 09. 2005 - ob 18.00 uri: SAHARA, komična pustol.akcija - ob 20.15 uri: V OBJEMU ČAROVNICE Ponedeljek, 05. 09. 2005 - ob 18.00 uri: V OBJEMU ČAROVNICE Torek, 06. 09. 2005 - ob 18.00 uri: V OBJEMU ČAROVNICE - ob 20.00 uri: HERBIE: S POLNIM GASOM - akcijska komedija HERBIE: S POLNIM GASOM Maggie se na odpadu spoprijatelji z avtom znamke VW, letnik 1963. Slavni Herbie je seveda mnogo več kot samo kup pločevine na štirih kolesih in postane njen najboljši prijatelj? Nove zabavne prigode legendarnega hrošča, ki je zaslovel že konec sedemdesetih! Sreda, 07. 09. 2005 - ob 18.00 uri: HERBIE: S POLNIM GASOM Četrtek, 08. 09. 2005 - ob 18.00 uri: ZAPORNIŠKO DVORIŠČE, športna komedija To je komedija o bivšem profesionalnem nogometašu, ki se trudi biti pošten v eni izmed najtežjih situacij. Ko bivši NFL igralec Paul Crewe (Sandler) pristane v zaporu, ga stražnik tam prisili, da oblikuje pestro nogometno moštvo. Kaznjenci se združijo, ko ugotovijo, kdo bo njihov nasprostnik - stražniki. S pomočjo kolegov zapornikov Natea Scarborougha (Burt Reynolds) in Oskrbnika (Chris Rock) Crewe zapornikom ponudi priložnost za maščevanje. Petek, 09. 09. 2005 - ob 18.00 uri: HERBIE: S POLNIM GASOM - ob 20.00 uri: ZAPORNIŠKO DVORIŠČE Sobota, 10. 09. 2005 - ob 18.00 uri: HERBIE: S POLNIM GASOM - ob 20.00 uri: ZAPORNIŠKO DVORIŠČE Nedelja, 11.09. 2005 - ob 18.00 uri: ZAPORNIŠKO DVORIŠČE - ob 20.15 uri: HERBIE: S POLNIM GASOM Ponedeljek, 12. 09. 2005 - ob 18.00 uri: HERBIE: S POLNIM GASOM Torek, 13. 09. 2005 - ob 20.00 uri: HIŠA VOŠČENIH FIGUR - grozljivka HIŠA VOŠČENIH FIGUR Skupino prijateljev okvara na avtomobilu prisili, da zavijejo z začrtane poti in se ustavijo v zapuščenem mestecu, ki ga je pozabil čas. V mestu naletijo na nenavadno hišo iz voska, v kateri so razstavljene voščene figure. Mladim obiskovalcem kmalu postane jasno, da voščena hiša skriva smrtonosno skrivnost, ki ogrozi tudi njihova življenja. Sreda, 14. 09. 2005 - ob 18.00 uri: HIŠA VOŠČENIH FIGUR Četrtek, 15. 09. 2005 JE DAN ZA ZASAVCA - ob 18.00 uri: TAŠČA, DA TE KAP, ne-zelo-romantična komedija TAŠČA, DA TE KAP S filmom Tašča, da te kap se po 15 letih na velika platna vrača Jane Fonda, dvakratna oskarjevka, aerobičarka in ambasadorka dobre volje Združenih narodov. Tokrat je tašča brez primere, ki greni življenje Jennifer Lopez. Prepričana je namreč, da za njenega sina KINO HRASTNIK Četrtek, 01. 09. 2005 JE DAN ZA ZASAVCA - ob 20.00 uri: A SMO ŽE TAM?, am.komedija Petek, 02. 09. 2005 - ob 20.15 uri: ŠTOPARSKI VODNIK PO GALAKSIJI, am.zf.komedija Sobota, 03. 09. 2005 - ob 18.00 uri: ŠTOPARSKI VODNIK PO GALAKSIJI, am.zf.komedija - ob 20.00 uri: A SMO ŽE TAM?, am.komedija Nedelja, 04. 09. 2005 - ob 18.00 uri: A SMO ŽE TAM?, am.komedija - ob 20.00 uri: ŠTOPARSKI VODNIK PO GALAKSIJI, am.zf.komedija Sreda, 07. 09. 2005 - ob 20.00 uri: POSLEDNJI LOVEC, am.doc.pustolovščina Četrtek, 08. 09. 2005 - ob 20.00 uri: POSLEDNJI LOVEC, am.doc.pustolovščina Petek, 09. 09. 2005 - ob 20.15 uri: CHUCKY SE VRAČA, am.komična grozljivka Sobota, 10. 09. 2005 - ob 18.00 uri: POSLEDNJI LOVEC, am.doc.pustolovščina - ob 20.00 uri: CHUCKY SE VFtAČA, am.komična grozljivka Sreda, 14. 09. 2005 - ob 20.00 uri: V OBJEMU ČAROVNICE, am.domišljijska komedija Četrtek, 15. 09. 2005 Ž - ob 20.00 uri: V OBJEMU ČAROVNICE, am.domišljijska komedija KINO DOL PRI HRASTNIKU Petek, 02. 09. 2005 - ob 18.00 uri: A SMO ŽE TAM?, am.komedija Petek, 09. 09. 2005 - ob 18.00 uri: POSLEDNJI LOVEC, am.doc.pustolovščina DELAVSKI DOM ZAGORJE Petek, 02. 09. 2005 - ob 18.00 uri: slovenščino - ob 20.00 uri: Sobota, 03.09.2005 - ob 20.00 uri: Nedelja, 04.09.2005 - ob 10.30 uri: - ob 20.00 uri: Ponedeljek, 05. 09. 2005 - ob 20.00 uri: Torek, 06. 09. 2005 ROBOTI, ameriški, animirani-Film je sinhroniziran v HIŠA VOŠČENIH FIGUR ameriški, grozljivka DVOJNA NIČLA, francoski, akcijski ROBOTI, ameriški, animirani HIŠA VOŠČENIH FIGUR, ameriški, grozljivka HIŠA VOŠČENIH FIGUR ameriški, grozljivka -ob 21.00 uri: FILM TEATER 25 STOPINJ POZIMI koprodukcijski, komedija Režija: Stephane Vuillet, Igrajo: Carmen Maura, Jacques Gamblin, Ingeborga Dapkunaite Petek, 09. 09. 2005 - ob 18.00 uri: A SMO ŽE TAM ameriški, mladinski, komedija - ob 20.00 uri: V OBJEMU ČAROVNICE ameriški, romantična komedija Sobota, 10.09.2005 - ob 20.00 uri: KUNG FU FRKA hongkonški, akcijski Nedelja, 11.09.2005 - ob 10.30 uri: A SMO ŽE TAM ameriški, mladinski, komedija - ob 20.00 uri: V OBJEMU ČAROVNICE ameriški, romantična komedija Ponedeljek, 12.09.2005 - ob 20.00 uri: V OBJEMU ČAROVNICE ameriški, romantična komedija Torek, 13. 09. 2005 -ob 21.uri FILM TEATER POPOLNI PREOBRAT avstralski, drama VSEVED @ B II Č A Velika družina bučevk: bučevke vsakovrstnih oblik so razširjene na vseh petih celinah. Poznamo nad 90 družin z več kot 800 različnimi vrstami, ki najbolje uspevajo v tropskih in subtropskih predelih ter na različne načine bogatijo jedilnike. * BUČA Buče spadajo med najstarejše rastlinske vrste, znane so bile že pred 3000 leti. Naši predniki so jih cenili predvsem zaradi vsestranske uporabnosti v prehrani ljudi in živali. Kot oljnice uvrščamo buče med prve industrijske rastline pri nas. Zlasti se je povečala pridelava buč med prvo svetovno vojno in po njej. V Sloveniji so si pridobile domovinsko pravico v Pomurju in Podravju. Divje rastoče vrste buč so za prehrano uporabljali že v davnini. Domnevajo, da so naši predniki nabirali divje rastoče sadeže in se hranili z oljnimi semeni. Po mnenju rastlinskega genetika Brucheija je »paleolitski človek, ki je iskal hrano že pred 15.000 leti, grizljal bučna semena«. Buče sodijo med najstarejše za človeka koristne rastline, ki jih je le-ta kultiviral. Prve sledi najstarejše navadne buče so našli na jugu Mehike. Z metodo radioaktivnega ogljika so ugotovili, da izvirajo iz obdobja približno 10000 let pr.n.š.. Preden je človek začel buče koristno uporabljati in jih kultivirati, je preteklo še nekaj tisočletij. Ostanki buč, ki so jih našli v bližini prebivališč, kažejo, da se je to zgodilo okoli 6000 in 8000 let pr.n.š.. Buča potrebuje rahlo zemljo in uspeva celo na peščenih tleh. Tudi zmrzal ali na splošno precej hladno vreme ali celo nevihte s točo bučam niso povšeči. Zmanjšan pridelek se nato takoj odrazi na cenah bučnega olja, ki ga kmetovalci dosežejo pri oljarnah. Buče lahko poleg tega, da so surovina za olje, uporabljamo tudi v gospodinjstvu (kot zelenjavo, za sladice), v zdravstvu (kot zdravilo, za masaže, za nego kože) in podobno. Bučnično seme: Bučnice izvirajo iz Amerike, predvsem iz Mehike in Preuja. Plodovi vsebujejo preko 90% vode, vsebujejo pa tudi veliko encimov (diastaze, meaze, proteolitične encime in veliko kalija). V prehrani se bučna semena uporabljajo predvsem pri pripravi solat in prikuh. Kadar govorimo o bučnih peškah brez luščine, o golicah, to ne ustreza povsem dejanskemu stanju. Semena v naših oljnih bučah se od navedenih bučničnih semen razlikujejo po tem, da so prevlečena z neolesenelo semensko luščino. Štiri zunanje plasti pri tej posebni zvrsti buč niso olesenele in odebeljene, tako kot so sicer pri drugih vrstah. Seme je prevlečeno le s tanko kožico, tako da barva z notranje strani te kožice preseva na zunanjo stran. Zato ima peška značilno olivno do temno zeleno obarvan videz. Bučne peške z olesenelo luščino pa so belkaste barve. Torej imajo tudi golice svojo luščino, le da je ta neolesenela in zelo tanka. Kot opozorilo naj velja, da je treba biti pri kupovanju bučnih pešk pozoren na njihovo kakovost, saj se lahko peške, ki niso pravilno skladiščene pokvarijo in postanejo žarke. Zaradi tanke luščine, kije bila opisana, imajo tovrstna semena veliko prednost, da za pridobivanje olja ni več potrebno naporno ročno luščenje bučnih pešk. Tudi iztiskanje olja je s tem precej olajšano. Poleg tega je v takih bučah večje število semen kot v tistih, ki imajo semena v debelih luščinah. Povečana je tudi količina olja v posamezni peški, celo za več kot 50 odstotkov. Ta semena tudi prodajajo za grizljanje, predelujejo pa le v olje za prehrano in solatno olje ter v farmacevtske izdelke. Zaradi kakovostnih sestavin se vedno več bučnega olja uporablja v kozmetični industriji. * BUČNO OLJE: O pridobivanju olja v današnjih dneh lahko govorimo kot o obrtni dejavnosti, saj je modernizacija v oljarstvu prinesla spremembe. Za pridobivanje bučnega olja se danes uporabljajo buče golice. Nekateri pa še vedno sejejo buče, katerih seme je treba luščiti. Te buče se dandanes še uporabljajo za predelavo v bučno olje, vendar semena ne luščijo ročno, temveč s strojem. Najboljše olje je iz semen Štajerske buče, imenovane tudi Cucurbita pepo var. styrriaca. Semena te buče vsebujejo veliko rastlinskih beljakovin in nezasičenih maščobnih kislin. Vsebuje tudi veliko mineralov kot so magnezij, kalcij, silicij, selen, cink a tudi vitamine A, Bl, B2, C, D in E. Semena navadno pražijo pri 60 stopinjah Celzija, nato maso stisnejo in iz stiskalnice primeži gosto tekoče olje temno zelene barve specifičnega lešnikastega vonja. Da dobimo liter olja, potrebujemo 2.5 kg semen. Danes za pridobivanje olja uporabljamo pretežno take vrste buč, ki vsebujejo peške brez luščin. Ohranjanje tovrstnih buč pa sploh ni povsem enostavna zadeva. Buče sodijo med tujeprašne rastline, to pomeni, da veter ali insekti prenašajo cvetni prah od moških na ženske cvetove. Kadar pelod sadežev z luščinami dospe do ženskih cvetov buč, ki vsebujejo golice, tudi na golicah ponovno nastane olesenela luščina. Za uspešno pridobivanje kvalitetnega semena je strokovna vzgoja nujno potrebna . Oljne buče z mehko luščino gojijo strogo ločeno od drugih vrst buč s trdo luščino. Tehnološki postopek pridobivanja bučnega olja izgleda sestoji iz: Spravila in trebljenja buč- buče golice buče-katerih seme je potrebno luščiti: luščenje (strojno) seme-pranje, sušenje, skladiščenje ostalo - bučno meso je krma za živali mletje, mesenje, praženje, stiskanje: olje in pogače Besedilo: R.K-izvleček iz maturitetne naloge 38J AKCIJA + NAGRADNA IGRA LETOŠNJEGA POLETJA »GLEJ PTIČKA« IE ŽE »ZVALILA« KEZIJLATE ■4 • • • Za osvežitev spomina: »...v vsakem primeru želimo, da nam najbolj zanimive, žgečkljive, zabavne in mikavne dogodke, ki ste jih uspeli ujeti v času in prostoru in želite, da ostanejo za vedno tako in take, pošljete...« tudi nam na: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje - s pripisom: »počitniške skušnjave«. Komisija, sestavljena iz strokovnih in manj strokovnih sodelavcev našega časopisa, že zbira pogum, da se spopade z delom...Bliža se prvi jesenski dan, ko bo na bojnem polju (v uredništvu) razglašena »naj« fotografija letošnjega poletja. Nekateri še zbirate vtise s počitnic, drugi pa, dedki, babice in vnučki, si jih bodo še privoščili. Se vedno smo tukaj in zdaj in čakamo na vaše zgodovinsko pomembne, dokumentirane, dokaze počitnikovanja. ALI SE PREPOZNATE? Hladna jesen že prihaja, po dolincah slanca vstaja... že mogoče, ampak konec meseca avgusta se je (skoraj) ves zasavski živelj z ravnin selil v hribe. To, da je pozno poletje in začetek jeseni najbolj primeren čas za hribovce, že dolgo vsi vemo, tudi vi, saj drugače ne bi mogli biti tam.. .in tukaj in zdaj in v krogcu... Ste??? Prepričani? Čisto zagotovo? Ja, potem pa hitro mobi v roke: 041 914 059 - oglasila se vam bo Stanislava, ki za vas hrani bon za 2.500,00 sit, s katerim si boste v Pizzeriji Ašič v Zagorju lahko napolnili praznino v želodcu... Pozor! Če se ne boste prepoznali do četrtka, 8. septembra in se »pobrigali« za bon, se bo z dvojno porcijo »pr Ašič« mučil vaš naslednik, naš prihodnji izbranec »v krogcu«. izzerija A SI C Pečarjeva 1,1410 Zagorje Tel: 03 56 61 077 03 56 69 077 031 712 076 VAM NUDI VEČ VRST PIZZ, NOVO -KEBAB -NOVO DOSTAVA NA DOM SKRITI 2005-PRVIČ Pisalo se je leto 1946. Na sončnih pobočjih prelepe planine, pripadajoče Posavskemu hribovju, seje rodil bodoči veliki vizionar in uspešni zasavski podjetnik. Seveda se tega takrat še ni nihče zavedal. Druga svetovna vojna se je komaj končala. Družina je naraščala in otroci so veselo tekali po zelenih travniških preprogah. Naš junak je bil že takrat izjemen ljubitelj živali in narave, kar je ostal do današnjega dne. Njegovi domači so za njega bili in bodo na prvem mestu. Z ljubeznijo se spominja svojih staršev, ki so izrodili sedmero otrok. Včasih takšna številčnost ni bila nič nenavadnega. Škoda, da tudi v današnjih časih ni tako. Poleg njega so imeli še dva sina in štiri hčerke. Zal, eden od bratov je umrl zelo mlad v nesrečnih okoliščinah in mati je dolgo žalovala za njim. Oče ji je pomagal, da nekako preboli prvo bolečino, saj pozabe ob takih dogodkih ne more biti. Napočil je čas, ko se je bilo potrebno naučiti najprej branja in pisanja in potem še vsega drugega, kar je za življenje potrebno. V bližini so imeli osnovno šolo, do katere je vodila zanimiva pot skozi gozdne širjave in travniške planjave. To pa je pomenilo, da seje tudi med potjo dalo kaj življenjskega naučiti, da o druženju ne govorimo. Deček je zrasel in prerasel osnovnošolske igre in obvezne otroške bolezni. Postal je resen mladenič, ki je bil izredno delaven, tako, da je ob delu nadaljeval šolanje na Ekonomski šoli v Trbovljah. Želel je še napredovati zato je nadaljeval študij na Višji upravni šoli v Ljubljani. Ni mu bilo lahko, vendar so mu bile misli vedno zazrte daleč naprej v bodočnost. V Kranju na Fakulteti za organizacijske vede je nadaljeval svoj študij. Seveda je bil uspešen in februarja leta 1994 je dosegel magistrski naslov.Naziv magistrske naloge je bil Človek kot faktor kakovosti. Že iz tega se da razbrati kakšna osebnost je naš Zasavc. Človekoljuben, iskren, delaven, AKCIJA @1 pravičen, družaben, pravi veseljak. Ko pa je potrebno- izjemno odgovoren in resen gospod. V vse te njegove lastnosti so se že mnogi prepričali.Res je, da smo tokrat kar malo preveč skrivnostni, vendar nagrade ne padajo z neba. Za to je potrebno kar precej truda. In če se vam današnje ugibanje zdi težavno, počakajte na naslednjo številko, v kateri boste izvedeli še kakšen podatek o našem Zasavcu. St. K. ADZIKIC ELVIR s.p. TAXI r TAXI 031818121 L 040 992 668 KUPON 1/9 Oseba na sliki je:........................... Moji podatki: Ime in priimek:......................... Naslov:............................. Telefon:........................ Kupon pošljite na naslov: Časopis Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje $ ||0DaD □ | DOBRODOŠLI V HIŠO GOSTOLJUBJA IN SPROSTITVE - NON STOP!!! HOTEL Recepcija TROJANE tel: 01 / 72 33 610, fax: 01 / 72 33 615 HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA www.hoteltrojane.com "DIANA" e-mail: info@hoteltrojane.com MALI OGLASI i----------- mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Oddam garsonjero, opremljeno ali neopremljeno - po dogovoru. Tudi cena po dogovoru. GSM 051 416 671 Prodam: Belo »brevi« previjalno mizico, kengurujčka »chicco, babi fliper-ja, stolček za v vodo, zimskega pajacka v modri barvi št. 80, lepo ohranjena jesensko zimska oblačila za fantka od 4-6 mesecev - Natalija, Trbovlje-GSM 031 527 726 Prodam škodo favorit, letnik 1994. Registracija je potekla konec junija. Avto je vozen, garažiran in ohranjen. -Prodam tudi koze za pleme in podarim mlade mucke. Tel. 03 56 76 310 Prtljažnik - originalni za Renault megan-5 vratni: cena 9.000,00 sit oz. po dogovoru. GSM Sony Ericsson T 610, kupljen pri Mobitelu, še 7 mes. Garancije, srebrn, z vsem papirji, v etuiju, brezhiben- kot nov. GSM 031 610-522 ali tel.: 03 56 22 092 Prodam osebni avto Škoda Felicia LXI, letnik 1997-vozen- prvi lastnik-cena po dogovoru. Informacije na tel.: 031 771 049 Kozice, stare 5 mesecev, prodam, cena za kg žive teže je 500,00 sit. Tel.: 03 56 71 297 (Kralj) Nudim pomoč v gospodinjstvu starejšim osebam v Trbovljah - tel. 03 56 22 221 ali 040 838 259 Želim spoznati žensko okrog 55 let, srednje postave. Bodi iz Zasavja. Voznica. Čaka te lep dom - GSM 040 584 652 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): • CtC nEPREmičnine Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 ZAGORJE, enosobno, 34,50 m2, adaptirano 1. 1998, hitro vseljivo cena: 4.950.000,00 SIT ZAGORJE, dvosobno, 52,50 m2,1. 1958, opremljeno, hitro vseljivo cena: 8.200.000,00 SIT TRBOVLJE, dvoinpolsobno, 69 m2,1. 1985, CK, toplovod, balkon, hitro vseljivo cena: 11.800.000,00 SIT, možna menjava za manjše z doplačilom ZASAVC naša spletna stran: http://zasavc.gajba.net e-pošta: zasavc@email.si MIJLTIBALL KONČALI S SNEMANJEM ALBUMA Celjska punk zasedba Multiball je zaključila s snemanjem svojega drugega albuma, ki so ga fantje poimenovali “Endless Journey”. Predviden izid albuma je 3. oktober. »Zadeve smo snemali celo poletje in v studiu je bilo naravnost enkratno. Čeprav so bili nekateri člani vmes bolni, se nismo dali. Te dni poteka miks in mastering pesmi ter zadeva bo končana!« pravi frontman skupine Grega Videc. V kolikor vas zanima zvok skupine, se povežite s spletno stranjo www.purevolume.com/multiball, kamor je skupina namestila svojih 11 pesmi, ki so bile izdane na prvencu »At Last«. Pesmi so namenjene poslušanju, uporabniki pa si jih lahko tudi nasnamejo. Na omenjeni strani so dosegljive tudi slike in koncertni datumi skupine, ki za prihajajočo jesen, skupaj s skupino Leaf Fat napoveduje veliko koncertno turnejo. Za enkrat ima zasedba potrjenih 17 koncertov! Konec septembra, natančneje 30.9. pa vabljeni v Celje na velik koncert in na predstavitev novega albuma. GO GRAFIKA GRACER Iščemo komercialnega predstavnika na terenu za pospeševanje prodaje tiskarskih storitev. Info: 041 G17 878 Iščemo honorarnega sodelavca za prodajo knjig iz lastne založbe. Info: 041 G17 878 UTRINKI © UTRINKI Z MINULIH 'i j Naša bodočnost je sicer s počitnicami pri koncu, ampak fotografije in spomin nanje pa bo ostal... - -•-J""-N.. i» t M1 Puščava. Mlin na Muri. Q> MEFISTO/KLEPETALNICA Tolažba Vsakdo kdaj rabi tolažbo. Tolažilne besede znanca, prijatelja, orodnika, dobro denejo v trenutkih, ko se nam na nek način podira svet. V letošnjih poletnih mesecih se je poleg kislega vremena prililo človeštvu še mnogo grenkobe v obliki tragedij. Teroristična dejavnost je zahtevala žrtve v Londonu in Egiptu. Na Portugalskem so ljudje jokali zaradi ognjenih zubljev. Vrstile so se letalske nesreče, ki so zahtevale nekaj sto žrtev. Poplave in plazovi so rušili, kar je človek zgradil in neustavljivo spreminjali življenjsko okolje po vsej Evropi pa tudi v Sloveniji. Z ljudmi, ki so na svoji koži občutili žalost ob izgubi svojih najdražjih in obup ob opazovanju imetja, ki se je rušilo pred njihovimi očmi, smo sočustvovali. Politiki so odhajali na prizadeta območja in tolažili ljudi v stiski. Materialne izgube se da skozi čas nadomestiti, pokojnikov pa se svojcem ne da vrniti. V Sloveniji, Beli krajini, Mariboru pa tudi drugod smo doživeli še neko drugo obliko nesreče. Brezposelnost. Najbolj so jo občutili v Beli krajini, kjer je, ali bo v kratkem, brez dela ostalo okrog 20% tamkajšnjega prebivalstva. Če že ne moremo preprečiti naravnih katastrof, terorističnih napadov in nesreč, ki jih doživljamo zaradi medsebojnih nesoglasij ali tehnoloških okvar strojev, ki smo jih ustvarili sami, pa sodi brezposelnost zagotovo v kategorijo tistih nesreč in tragedij, ki bi jih ljudje ob dobri volji in razumevanju lahko preprečili ali vsaj omejili do neke znosne meje. Minister za delo Janez Drobnič in dan ali dva kasneje še minister za gospodarstvo Andrej Vizjak sta se odpravila na službeno pot v Belo krajino. Tolažila sta tamkajšnje prizadeto prebivalstvo, okrog 400 oseb, ki so čez noč izgubile zaposlitev. Drobnič je menil, da je izgubiti delo nekaj običajnega in prav nič tragičnega, saj ima država sredstva s katerimi bo pokrila sklade za brezposelne. Nekaj podobnega je izjavil tudi Vizjak. Janez je še dejal, da bo potrebno pospešeno delati na novih programih, ki bi omogočali ponovno zaposlovanje presežnih delavk in delavcev. Programi, kot je dejal Drobnič, so. Ali so tudi učinkoviti, pa ni zatrdil. V mesecu juliju leta 2005 je bilo po statističnih podatkih v Sloveniji okrog 91 tisoč oseb prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje. Odgovorni v državi so mnenja, da to ni zaskrbljujoč podatek. Vse je odvisno od zornega kota, iz katerega zre v svet posameznik. Ob upoštevanju, da je cena delovne sile odvisna od ponudbe in povpraševanja in ob dejstvu, da ob takšni številki delodajalci nenehno kričijo, daje delovna sila v Sloveniji predraga, si upam trditi, daje 91 tisoč brezposelnih oseb v Sloveniji, gledano z vidika delavcev, občutno preveč in da omogoča delodajalcem veliko prednost pri pogajanjih s predstavniki delojemalcev, ko gre za plače in celotni spekter pravic, ki izhajajo iz dela. Za razvoj slovenskega gospodarstva je morda dovolj, da z davki znižamo ceno dela. Slovenija spada med države, ki so na repu lestvice konkurenčnosti v EU. Za povečanje konkurenčnosti ne bo dovolj le ukinjanje delovnih mest in izgovarjanje, daje delovna sila pri nas predraga. Potrebno bo kritično pogledati tudi, kako napolnjen je mošnjiček na strani delodajalcev in jim dopovedati, da je želja po dobičku nekaj povsem normalnega in za gospodarstvo zdravega, vendar obstajajo neke meje, ker požrešnost lahko povzroči hudo, (ne)ozdravljivo bolezen. Z viški finančnih sredstev v zamaščenih mošnjičkih in s pametnimi programi za razvoj slovenskega gospodarstva, ki morajo biti podprti tako z ustrezno zakonodajo kot kapitalskimi vložki, bi se dalo ustvariti veliko število novih, produktivnih delovnih mest. Le voljo na strani države in delodajalcev, lastnikov delovnih sredstev, potrebujemo ljudstvo. Volja do dela, na strani delojemalcev, zagotovo obstaja. Ko bo tolažba politikov meso postala, bo tudi življenje, vsakdanje in vsakomur, bolj prijazno in vedro postalo. Mefisto KLEPETALMCA 01) A 1)0 Ž A - Ana Ahmatova in njena poezija. Tudi Ana Karenjina.. B- Beii oblak na nebu. C - Cinizem. Posebna oblika nemoči. Popularen. Č- Čas, ki ga je premalo. D- Dobrota. Potrebna, a tako malo jo je. E -Eliksir. Mladosti? F -France Prešeren. Neponovljiv. G- Gol. Brez njega ni adrenalina. H- Hm. Ja, hm, naj ti verjamem? I- Igra. Z njo se prične spoznavati življenje. J -Jutro. Ob morju ali v gorah. K -Konec. In kaj je bilo potem? L- Ljubezen. Vsemogoča. Gore premika. M- Mati. Edina. N- Nežnost. Se vedno jo pogrešam. O- Oči. Opis človeka. P- Predstava. Nekaj, kar je podobno mojemu življenju. R- Resnica. Potrebna. Včasih boli. S- Sama, vedno sama... S- Sola z otroci. Slika veselja in pomladi življenja. T- Telo. Skrivnost. U- Umetnost. Delo ali način življenja. V- Veselje. Iz srca.Neobhodno. Z- Zeleno. Ljubim te zeleno. Z- Zar. Povsod. Vpogledu. V objemu. V želji. Stanislava mfč i 1 1 1 1 n 11 mi i Passat Exclusive Bora TDI Golf SDI Polo SDI -JHL i-l i" L 1 f 1 1 , i l 1 J n i 1 1 1 1 1 1 s popustom do 900.000 SIT s popustom do 800.000 SIT s popustom do 550.000 SIT s popustom do 440.000 SIT Najhitreje do neverjetnih popustov. Ne zamudite priložnosti za nakup enega izmed 200 neverjetno ugodnih vozil. Malgaj d.o.o., Gabrsko 30, 1420 Trbovlje TRBOVLJE, 03/56-33-155 Salon LITIJA, 01/89-62-600 POSTOJNA, 05/72-11-400 info@malgaj.si, www.malgaj.si Auöi Prvi račun Banke I Celje - skladišče p D-Per 5000017073,17 o č rr COBISS O Tako enostaven, da ga odpreš na i in z njim posluješ brez skrbi. /O J banka zasavje ^------/ Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBIŠ V NAJBLIŽJI ENOTI BANKE