PREDSEDSTVO OK SZDL O DELOVANJU DELEGATSKEGA SISTEMA V KSLO Do sej skupščine še nekako V ponedeljek, 11. aprila, je predsedstvo občinske konference SZDL na seji, ki jo je vodil predsednik NikoLukež, najprej ocenilo javno razpravo o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ in sprejelo sklep o sklicu seje občinske konference, nato pa je obravnavalo infonnacijo o delovanju delegatskega sistema v Komunalni skupno-sti ljubljanskih občin. V predzadnji točki dnevnega reda je predsed-stvo sprejelo sklep o letošnjih dobitnikih srebrnega priznanja OF. Ker v času razprave na predJog žirije ni biJo pripomb, je seznam predlaganih dobitnikov ostal tudi s sklepom predsedstva nespreme-njen. # Informacija o delova-nju delegatskega sistema v Komunalni skupnosti ljub-ljanskih občin (KSLO) Znano je, da imamo na ravni ljubljanskih občin več skupnih sa-moupravnih interesnih skupno-sti, vendar so vse iz tako imeno-vane materialne dejavnosti. To so sis za ceste, sis za energetiko, in prav zdaj se ie oblikovala nova, to je samou- pravna stanovanjska skupnost ljubljanskih občin. Priznati pa 0 Da si v komunalni skupno-sti ljubljanskih občin prizadevajo za kvalitetno delegatsko dclova-nje, govori tudi oblika dela in stikov s sredstvi javnega obveš-čanja. Med drugim: Pred vsako sejo skupščine povabijo tudi ob-činska glasila Ijubljanskih občin, da nam predstavtjo gradiva, nu-dijo dodatna pojasnila in pouda-rijo pomembnejša. Tak način dela je žal osamljeni primer v Ljubljani. V______________________/ moramo, da je bila od vseti našte-tih deležna doslej največ vsestran-ske pozornosti pri delovanju prav komunalna skupnost, ki deluje komaj od leta 1984 in je tako (ra-zen stanovanjske) najmlajša. Kljub večji skrbi za delegatsko delovanje s strani strokovne slube same skupnosti ter socialistične zveze, sindikata in izvršnih svetov v občinah pa so značilnosti dele-gatskega delovanja, kot smo jih prebrali v poročilu, podobne vsem drugim skupnostim. V sre-dinah, kjer je interes in so pri-sotne subjektivne sile, to se pravi, v urejenih sredinah, so delegatske poti uhojene in tudi učinkovite. Kjer tega ni, so njihove delegat- ske klopi prazne all pa je deio delegatov bolj na »svojo roko« in ni vedno v skladu z interesom in potrebami sredine, katere delegat je. Tudi pri komunalni skupnosti je ugotovljeno, da so delegatske poti mnogo težavnejše v združe-nem delu, delno zaradi manjšega interesa delovnih organizacij za to področje, delno pa tudi zaradi večjih zahtev pri združevanju šte-vilnih subjektov v konferenco de-legacij. V OZD so težave tudi z gradivi, saj je kar pogost pojav, da ne pride na pravi naslov in ostane nekje v vložišču. Zlasti v manjših OZD pa še nimajo v ce-loti razjasnjene vloge njihovih sa-moupravnih organov v zvezi s pri-stojnostjo obravnave delegatskih gradiv in delegiranja delegatov v SIS materialne proizvodnje. Prav vsled teh težav so se v stro-kovni službi KSLO odločili, da sedaj delegatsko gradivo naslav-ljajo na predsednika delavskega sveta v OZD. Povsem brez težav pa ne gre niti v krajevnih skupnostih, za katere je znano, da so v delegat-skem delovanju nasploh v ospre-dju. Pri KSLO, kot pri vseh dru-gih skupnih skupnosti ljubljan-skih občin, se tudi delegati KS združujejo v konference delega-cij. Strokovna služba pri KSLO ugotavlja, da so stališča konferenc delegacij in samoupravnih orga-nov v KS o istih vprašanjih veli-kokrat med seboj neuskJajena in različna. To pomeni, da tudi , v KS ni povsod ustreznih povezav mcd samoupravnimi organi in de-legati za KSLO. Da je to res, govori tudi podatek, da se v zbo-rih občinskih skupščin in zborih skupščine mesta Ljubljana pove-čuje število delegatskih vprašanj s področja KSLO. Interes s po-dročja komunale je v vsakodnev-nem življenju in delu ljudi ljub-ljanskih občin močno prisoien, vendar zaradi številnih vzrokov ta ni usmerjen na prave delegatske poti. Da bi bilo tega čim manj in da bi komunalna skupnost ljub-ljanskih občin čim bolje delovala, so v nekaterih občinah (tudi v naši) oblikovane koordinacije konferenc delegacij. Koordinacijo vodij konferenc skliče občinska konferenca SZDL (na Viču pa IS) kjer strokovne službe KSLO in komunalnih organizacij stro-kovno razložijo delegatsko gra-divo za sejo skupščine. Taka oblika dela se je v praksi dobro potrdila. Pa tudi na seji predsed-stva OK SZDL je bila odlično ocenjena. Nasploh so delegati predsed-stva OK SZDL na seji, če ob-sežno razpravo natančno str-nemo, ocenili, da KSLO delegat-sko razmeroma zadovoljivo deluje vse do skupščine. Po njej pa je praznina. Nadzorna vloga ter sprotno povratno obveščanju o poteku uresničevanja sklenjenih in dogovorjenih programov se iz-gubi in raztrosi po številnih izva-jalskih komunalnih organizacijah in programih. Zaradi te pomanjk-ljivosti je občutek delegatske ne-učinkovitosti še večji. Seveda pa so predimenzionirani plani glede na finančno zmožnost Ljubljane in neurejenega vira financiranja slaba točka št. 1. Posebno po-glavje so tudi številne komunalne organizacije združenega dela, v katerih ni urejenih normativov del in ne finančne odvisnosti od 6pravljenega dela. Tudi tem po-dročjem dela bo treba v prihodnje več .ali vsaj toliko pozornosti kot delegatskemu sistemu v KSLO. S. G.