mi DELO fsf-i.t PAPIRNICA VEVČE LJUBLJANA, NOVEMBER 1981 ŠT. 11, LETO XXI Izredno povečan izvoz, kritična oskrba s surovinami, nespremenjene cene naših izdelkov ob nenehnem naraščanju cen repromaterialov in v zvezi s tem upadanje akumulativnosti SO GLAVNE ZNAČILNOSTI POSLOVANJA NASE DELOVNE ORGANIZACIJE V DEVETIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA Finančni uspeh nam je sicer v tretjem kvartalu s preusmeritvijo na donosnejše artikle in zaradi večjih Izvoznih stimulacij uspelo v primerjavi s I. polletjem nekoliko izboljšali, vendar pa ne dosega lanskoletnega in planiranega, da ne govorimo o realni vrednosti tega rezultata zaradi visoke stopnje inflacije. Tudi do konca leta ni pričakovati boljšega uspeha, saj nam je bil zahtevek za zvišanje cen papirjev odbit, pa tudi povečana dinamika izvoza v zadnjem kvarta- težavam z oskrbo z repromate-rialom pa smo v tretjem kvartalu nadoknadili izpad proizvodnje iz I. polletja, tako da je v tem času proizvodnja papirja celo nekoliko presegla lanskoletno in planirano. Ugodni proizvodni in finančni rezultati TOZD Veta so se v tretjem tromesečju še nadaljevali in so, gledano s stališča DO, v večji meri pripomogli k še kar zadovoljivemu celotnemu finančnemu uspehu. Pregled poslovanja za DO kot lu tega ne bo omogočala. Celotno podjetje — v 000 Kljub din: celoto in po posameznih TOZD: Elementi Doseženo 9 mesecev 1931 1980 Plan 9 mes. 1981 Indeks 9 mes. 1900 = 100 Plan = 100 Celotni prihodek 2,045.826 1,488.109 2,067.084 137.5 99.0 Porabljena sredstva 1,596.116 1,092.923 1,584.624 146,0 100,7 Dohodek 449.710 395.186 482.460 113,8 93,2 Cisti dohodek 295.147 269.086 331.714 109,7 89.0 OD bruto 193.829 166.963 188.214 116,1 103,0 Ostanek za sklade z amort. nad predp. st. 108.150 114.782 157.766 94,2 68,6 Celotni prihodek je ugotovljen po plačani realizaciji za vsako TOZD; je za 32 milij. nižji od fakturirane realizacije in vsebuje neplačane zavarovane terjatve do inozemskih kupcev, ki znašajo 58 milij. Stroški za porabljena sredstva so višji za 48 % v primerjavi z istim lanskim obdobjem in sicer predvsem zaradi višjih cen surovin in materialov. V stroških je obračunana amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah. Doseženi dohodek je za 14% večji od lanskoletnega. V breme dohodka so obračunani davki in prispevki ter druga plačila iz dohodka (bančni stroški, zavarovalne premije, prispevki za mestno zemljišče, prispevki za gospodarstvo in drugo) in sicer je ta znesek za 52% večji od lanskega v istem obdobju in to kljub znižanju davka iz dohodka za 2,00 % ter davčnim olajšavam zaradi izvoza za 8 milij. din. Višji so namreč prispevki za zdravstvo za 7,13°/» in stanovanjski prispevek za 1,405 % od bruto osebnih dohodkov. Prispevek za ŽTP znaša 1,2 % od davčne osnove. 29. NOVEMBER — naša republika praznik slavi. V vetru jesenskem vihrajo zastave, saj to je praznik vseh naših ljudi, praznik veselja in slave . .. rojstvo republike svobodnih, enakopravnih, srečnih ljudi. Med žičnico, po kateri potuje izdelan in zapakiran papir v skladišče gotovih izdelkov, in gladino Ljubljanice so se ujeii zadnji sončni žarki Obresti od kreditov za obratna sredstva so obračunane v dejanskem znesku in v glavnem (Nadaljevanje na 3. strani) VSEM DELAVCEM ČESTITAMO Z/4 PRAZNIK REPUBLIKE Uredništvo Če bomo v prihodnjem letu pod neugodnimi pogoji ustvarili večji družbeni produkt od pričakovanega, bomo lahko boljše živeli Do letos smo naš ekonomski razvoj financirali iz dveh dodatnih virov in sicer iz emisije, ki je neposredno vplivala na inflacijske tokove in iz inozemskih kreditov, za katere naj bi bil limit 25 % narodnega dohodka, seveda pa smo ta limit presegli. Iz resolucije je jasno razvidno, da se bomo v naslednjem letu morali opreti na lastne sile. Te pa lahko iščemo v boljši organizaciji dela, boljšem izkoriščanju proizvodnih kapacitet, pa tudi v boljši prosvetljenosti delavskega razreda; zavedati sc moramo, da nismo dežela neusahljivih možnosti! Napočil je čas, ko moramo govoriti predvsem o ustvarjanju in manj o delitvi. Tako bo delo teklo tudi v večji slogi z manj peripetijami. Če si natočimo čistega vina — in tega si moramo člani zveze Nov rekord V mesecu oktobru smo v Papirnici Vevče dosegli do sedaj največji mesečni izvoz in sicer 3.057 ton, od tega je bilo 1150 ton iz TOZD Tehnični papir in 1907 ton iz TOZD Grafični papir. Ves izvoz je bil na konvertibilna področja in njegova dolarska vrednost znaša 2,951.083. komunistov in sindikalni aktivisti še posebej natočiti — se moramo zavedati, da bomo morali naslednjih pet let živeti manj razkošno, realnejše, skratka, zategovali bomo pasove. In v tem času 'bo IZVOZ edina komponenta, ki nam bo diktirala stopnjo gospodarske rasti. Druge poti ni. V izvoz se bodo morale vključiti tudi tiste organizacije, ki do sedaj niso nič izvažale in sicer se bodo vključile posredno s povezovanjem v večje gospodarske sisteme. Znotraj združenj bo treba zagotavljati tako povezavo, da bodo v izvoz vključeni vsi elementi združenega dela. To moramo zagotoviti v okviru gospodarskega načrta. V dejavnostih bi se morali tudi dogovoriti, da bi izvažali čim bolj predelane proizvode. Tako v naši dejavnosti nikakor ne bi smeli izvažati krške celuloze v Italijo in drugam in to potem zopet za potrebe papirničarjev uvažati za devize. Izvažati bi morali vsaj papir, najbo'j2 celo potiskan. Danes se zaradi pomanjkanja celuloze ustavljajo papirni stroji! Z nabavo oz. uvozom celuloze smo izgubili ogromno sredstev. Samo v Sloveniji uvozimo letno 75.000 ton celuloze. Ker imamo v Avstriji Reberco, bi bilo zelo smotrno, vezati kompletno naba- vo oz. odjem iz Avstrije v celoti v tovarni Obir. Nujno bi se bilo treba bolj povezati z lesarji. Pri tolikem lesu, kot ga imamo v naši deželi, je prava sramota, da ga tako ma-lo izkoristimo. Pa še tega v veliki meri izvozimo, na drugi strani pa ga celulozarji morajo uvažati. V panogi bi se MORALI dogovoriti, da bomo izvažali čim bolj ovrednoteno bago, ne pa, da trgamo reprodukcijske verige in izvažamo surovine. Če ne bomo sposobni doseči tega, je jasno, da bodo tovarne obstale, kajti nastopili bodo kruti zakoni ekonomike. Morali se bomo pogovoriti in sprejeti čvrste plane s čim manj nerealnimi pričakovanji. Kajti, v letu 1982 bomo imeli za enostavno in razširjeno reprodukcijo manj sredstev, kot bo znašal družbeni dohodek. In ko bomo znotraj tega spoznanja skušali pravično urediti medsebojne odnose, takrat bomo dosegli kvaliteten premik. .Zatorej moramo priti do skupnih dogovorov v panogi. Papirna industrija je dejansko v izvozu v pozitivnem saldu, torej v celoti več izvaža kakor uvaža. Pa vendar so papirnice v težkem položaju. Čas je, da se idejam o deviznem dohodkovnem povezovanju dahne več življenja, da postanejo realnost. Vida B. Gibanje proizvodnje v mesecu oktobru 1981 TOZD TEHNIČNI PAPIR Doseženo co g X ©■ Plan 0 mes. Indeks doseg, plana 3 3 X S J. X ©. Proizvodnja: Papir skupaj ton: 2.534 — od tega klasični papirji 1.596 — od tega premazani papirji 938 Lesovina ton 413 El. energija MWh 3.882 2.783 1.573 1.210 362 3.533 2.774 1.403 1.371 333 3.500 91.3 113.8 68.4 124,0 110.9 100,3 112,1 88,3 108,7 100,9 Izkoriščenje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja X. 1981 0 I.—X. 81 0 1. 1980 Plan 1981 n. ps 96,2 93,8 91,8 92,0 III. PS 93,3 92,2 91,9 92,2 IV. PS 93,3 91,5 92,7 92,6 PS skupaj: 94,3 92,5 92,1 92,3 Premazni stroj 63,4 62,4 62,4 izmet v %: klasični papirji 10,8 12,1 10,8 premazani papirji 8,9 21,5 21,3 Proizvodnja papirja je bila v TOZD TP v mesecu oktobru kljub visokemu številu obratnih dni izredno nizka, saj je bila nižja od planirane za ca. 9 °/o. Glavni razlog so povečane zaloge nedovršene proizvodnje premazanih papirjev za ca. 500 ton, kar se odraža v znižanju proizvodnje teh papirjev, dočim je bila proizvodnja klasičnih vrst normalna. Program je bil kot običajno usmerjen v izdelavo izvoznih kvalitet, to pa je z ozirom na izredne kritično oskrbo z osnovnimi surovinami povzročalo veliko težav pri doseganju kvalitete papirjev ter neprestane programske spremembe. Proizvodnja lesovine pa je bila z ozirom na programske zahteve osnovne proizvodnje še nadalje nadpoprečno visoka. TOZD GRAFIČNI PAPIR Doseženo X CO i Proizvodnja: Papir skupaj, ton: 3.206 3.259 — od tega klasični papirji 300 419 — od tega premazani papirji 2.906 2.840 Indeks doseg, plana CO Plan “ h 0 mes. x ^ 3.063 104,7 106,4 83 2.980 Izkoriščenje zmogljivosti V. PS X. 1981 0 I.—X. 1981 0 1. 1980 Plan 1981 Stopnja v % 88,0 85,2 85,2 86,5 Izmet v %: 12,3 15,1 18,8 18,3 Proizvodnja papirja je na V. PS sicer presegla planirano, ni pa bila visoka z ozirom na veliko, število obratnih dni. Ce pa vzamemo v obzir doseženi rekordni izvoz, ki je znašal ca. 60 °/o celotne proizvodnje, je ta rezultat več kot zadovoljiv, to pa še toliko bolj pri kritični oskrbi z ustreznimi surovinami, TOZD VETA X. 1981 0 S N< 3 O 0 I.—X. 81 Plan 0 mes. Indeks doseg, plana CO S X s J. X © Proizvodnja: Tapete rolic Lepilo zavitkov 290.377 90 278.769 22.166 208.332 25.000 139,4 0,4 133,8 88,7 Proizvodnja tapet je bila z ozirom na ugodno prodajo še nadalje nadpoprečno visoka, le zaradi pomanjkanja potrebnih surovin iz uvoza je izostala proizvodnja lepila za tapete. ■ ~y Priti do skupnih dogovorov v panogi To je bil eden izmed sklepov 13. seje republiškega odbora Sindikata delavcev papirne, grafične, založniške in časopisno informativne dejavnosti Slovenije, na kateri so delegati obravnavali tudi dogajanja v papirni in grafični industriji ipri ekonomskih odnosih s tujino. Iz poročil o izvozu za posamezne delovne organizacij« — članice SOZD Slovenija papir je razvidno, da so do 20. oktobra (takrat je bilo poročilo izdelano) imele negativen saldo izvoza Papirnica Radeče, Papirnica Količevo, Kartonažna tovarna Ljublja- na in Rudnik kaolina Črna. Ta negativen saldo se seveda re-flektira tudi v grafični industriji. Slovenska grafična industrija je po opremljenosti in po znanju sposobna, da se vključi na zunanja tržišča. Do sedaj grafičarji niti niso imeli razloga za izvoz. Sedaj pa tudi tiskarne glede na razmere vidijo svojo možnost razvoja le v izvozu. Problem pa je v tem, da se do deviz pride preko knjig mnogo počasneje, kot je to možno z direktnim izvozom papirja. Zato bi moralo sodelovanje med papirno in grafično industrijo bolj zaživeti. ,r.. _ Vida B. NEKAJ POUDARKOV IZ OSNUTKA SLOVENSKE RESOLUCIJE ’82 Bistveno povečati izvoz na konvertibilno področje To je eden izmed poudarkov iz osnutka slovenske resolucije za leto 1982, ki »predeluje ekonomske odnose s tujino. Izvoz v letu 1982 bo potrebno še nadalje bistveno povečevati. Predvidena 6 %> rast izvoza blaga in storitev bo zadostovala le za najnujnejši uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, zlasti za potrebe proizvodnje za izvoz in za nujno, osnovno oskrbo občanov. Uvoz surovin in reprodukcijskega materiala bo skrajno selektiven in racionalen; pri tem bo zagotovljena prednost uvoza su- rovin in reprodukcijskega materiala za proizvodnjo za izvoz. Tudi uvoz opreme bo usmerjen pretežno v povečanje proizvodnje za izvoz. Od proizvodov blaga široke potrošnje bo možno uvažati samo tiste, ki so bistvenega pomena za osnovno oskrbo občanov. Večjo usmerjenost OZD za izvoz bo SR Slovenija v letu 1982 še naprej podpirala tudi z ukrepi tekoče ekonomske politike. Ključne naloge na področju ekonomskih odnosov s tujino bodo podprte tudi z aktivno in selektivno politiko cen. Zagotoviti je treba, da rast cen ne bo presegla v federaciji dogovorjenih okvirov rasti. S spremembami cen bodo v okviru globalno dogovorjenega povečanja izvršene le postopne uskladitve med posameznimi cenami ob večjem upoštevanju kriterija svetovne cene. Z dvigom produktivnosti dela, z zmanjševanjem stroškov ter s tesnejšim povezovanjem in združevanjem na dohodkovnih načelih medsebojno proizvodno soodvisnih organizacij združenega dela, je treba izboljšati konkurenčno sposobnost na tujih tržiščih. OZD bodo v okviru SISEOT sklenile poseben samoupravni sporazum nepovratno združevanje dinarskih sredstev za pospeševanje izvoza. V okviru SISEOT sprejete plane ekonomskih odnosov s tujino v januarju 1982 bodo OZD uskladile s projekcijo plačilno — bilančnega in devizno — bilančnega položaja SR Slovenije v enotni projekciji plačilne in devizne bilance Jugoslavije za leto 1982. Na osnovi razpoložljivih zmogljivosti in večjega prilagajanja proizvodnih programov izvozni usmeritvi in monžostim, bi industrijska proizvodnja v globa-lu ohranila raven leta 1981. Hitrejša naj bi bila rast proizvodnje v dejavnostih izven industrije (z izjemo gradbeništva in trgovine), tako da bi celotni družbeni proizvod porasel realno za 0,2%. Investicije v osnovna sredstva naj bi se realno znižale za 5 %, gospodarske investicije za 2,5 %>, stanovanjska gradnja za 5%, ostale negospodarske investicije pa za 25 %. Sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb bi v globalu rasla za 17 % počasneje od rasti dohodka. V tem okviru pa naj bi se še nadalje krčil obseg investicij iz teh sredstev ter zagotavljala usklajena rast sredstev za osebne dohodke delavcev v teh dejavnostih z rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu. Realni osebni dohodki naj bi bili za okoli 1—2 % pod ravnijo 1981. Da bi dosegli potrebno povečanje izvoza blaga in storitev na konventibilno področje, bo potrebno aktivirati vse razpoložljive materialne in / ustvarjalne zmogljivosti, maksimalno izkoristiti dosežke dosedanjega razvoja v tehnologiji in pri nastopu na trgu. Ob tem je treba krepiti vlogo združenega dela pri usmerjanju tokov družbene reprodukcije tako, da bo odločanje v večji meri temeljilo na samoupravnih izkušnjah delovnih ljudi in njihovih prizadevanj za uresničevanje ključnih ciljev razvoja, hkrati s tem pa bo zaostrena odgovornost za izvajanje sprejetih nalog. Z nadaljnjim sistemom samoupravnega planiranja bo nujno učvrstiti proizvodne, tehnološke in dohodkovne soodvisnosti v delovnih organizacijah, sestavljenih organizacijah, poslovnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih ter na tej osnovi njihovo odgovornost za uresničevanje skupnih razvojnih usmeritev. Da ne bo prihajalo do trganja reprodukcijskih verig, je te oblike sodelovanja potrebno okrepiti tudi med republikami in pokrajinami v okviru celotne Jugoslavije. Zakaj je konvertibilni trg tako poudarjen? 85% naših obveznosti do inozemskih dolgov je vezano na konvertibilo. Torej, vračati jih je treba v konvertibilni valuti. Nadalje je vsa naša tehnologija vezana na dobavo surovih iz konvertibilnega trga. Naši trgovinsko-blagovni tokovi se torej odvijajo na zunanjem konvertibilnem trgu. Zato tudi morajo biti naši napori usmerjeni v to konvertibilno smer, če hočemo pokriti svoje obveznosti. Vida B. ■ * m. * •*9 lalBSIfp U;««se - Zadnji čas je v premaznem oddelku silno malo prostora, ker se prostor ob stroju uporablja kar za skladišče, ob tem pa seveda regatno skladišče kraljuje precej prazno Nakladalna ploščad na premazu je kot vse kaže tudi postala skladišč gotovih izdelkov in že nekaj časa služi temu, za kar je namenje na. Ja, le kdaj se bo obrnilo na bolje in kdo je pravzaprav kriv, d je temu tako? Pravzaprav pa je nakladalna ploščad na premazu edir skladiščni prostor, ki je nabito poln že od 23. oktobra dalje Izredno povečan izvoz, kritična oskrba s surovinami, nespremenjene cene naših izdelkov ob nenehnem naraščanju cen repromateriaiov in v zvezi s tem upadanje akumulativnosti (Nadaljevanje s 1. strani) bremene dohodek TOZD Blagovni promet. Obresti od kreditov za osnovna sredstva pa so obračunane v planirani višini ter skoraj v celoti bremenijo TOZD Grafični papir. Skupaj presegajo obresti lanskoletni znesek za 20 % in bodo ob končnem obračunu predvidoma še višje. Doseženi čisti dohodek, ki je za 10 %> višji od lanskoletnega, je razporejen na: — izplačilo za bruto osebne dohodke; — 4,375 % stanovanjski prispevek od izplačanih bruto osebnih dohodkov, razen za TOZD Grafični papir, ki ni dosegla dovolj čistega dohodka za te namene; TOZD TEHNIČNI PAPIR TOZD TP je v tretjem kvartalu nekoliko izboljšala svoj proizvodni in tudi finančni rezultat. Tako je bil proizvodni plan presežen ,za 1,3%, lanskoletna proizvodnja pa ni bila dosežena, kar je posledica povečanega izvoza in s tem zahtevnejšega proizvodnega programa. Težave so bile pri oskrbi s surovinami, saj ustreznih ni bilo na voljo dovolj, kar je povzročalo velike težave pri doseganju kvalitete papirjev, vrstile so se neprestano menjava proizvodnega programa, povečal pa se je tudi izmet. — rezervni sklad, 2,5 %> od doseženega dohodka; — sklad skupne porabe v planirani višini, razen v TOZD Grafični papir, ki nima sredstev v te namene; — poslovni sklad — ostanek čistega dohodka .za združevanje sredstev posojila nerazvitim ter druga investicijska plačila. Pri doseženih skladih je delež za posamezno temeljno organizacijo naslednji: ____________________________o/o TOZD Tehnični papir 33,3 TOZD Grafični papir 1,7 TOZD Veta 46,2 TOZD Blagovni promet 13,9 TOZD Družbeni standard 0.6 DSSS za SSP 4,3 Posebno se je vse to odražalo pri proizvodnji posameznih papirjev, ki je nazadovala, saj smo bili zaradi pomanjkanja ustreznih materialov iz uvoza prisiljeni premazni obrat večkrat ustaviti. Lesovine smo z ozirom na potrebe v osnovni proizvodnji proizvedli več kot lani, manj pa el. energije zaradi remonta parne turbine v mesecu septembru. Manjša proizvodnja pare pa pomeni ugoden rezultat, saj smo z manjšo porabo pare dosegli enake oz. nekoliko boljše proizvodne rezultate. Vzrok za poslabšanje finančnega uspeha je lepo razviden iz tabelaričnega pregleda, saj je vrednost porabljenih sredstev kot rezultat vedno dražjih surovin hitreje naraščala od celotnega prihodka ob nespremenjenih prodajnih cenah papirjev in ob visoki udeležbi izvoza. Med značilnosti poslovanja te temeljne organizacije v tem letu je treba prišteti tudi izredno visoke stroške vzdrževanja, ki so znašali za TOZD Tehnični papir od januarja do vključno septembra 1981 56,28 milijonov din. Kljub izrednim težavam z osnovnimi surovinami, saj smo imeli zaradi pomanjkanja kar enotedenski zastoj, smo na V. PS v devetih mesecih zabeležili ugodne proizvodne rezultate; proizvodnja je bila za 4 °/o večja od lanskoletne in to ob skoraj TOZD VETA Tudi v letošnjem tri četrtletju je TOZD Veta dosegla nadpoprečno dobre proizvodne in fipančne rezultate. Proizvodnja tapet je bila za ca. 50% večja od lanskoletne ter 33 % večja od planirane. Ugodne prodajne možnosti doma in izvoz v SSSR, s tem pa povečana storilnost in boljša izkoriščenost tapetnih strojev, so glavni razlogi za povečanje proizvodnje. Kljub poravnavi po Samoupravnem sporazumu o izvrševanju zunanje-trgovinske dejavnosti za koriščenje uvoznih pravic s TOZD Tehnični papir (TOZD Veta nima konvertibilnega izvoza), je zaradi navedenih podvojenem izvozu papirja in s tem z zahtevnejšim proizvodnim programom nizkih gramskih tež. To nam je uspelo z znižanjem izmeta in zastojev ter s povečanjem brzin na papirnem stroju, kar da slutiti, da zmogljivost stroja še ni v celoti izkoriščena in da obstojajo še rezerve. Glede na občutno zmanjšan izmet ob tako povečanem izvozu pa bi se dalo sklepati, da se delavci zavedajo odgovornosti pri delu. Kljub temu pa ne moremo govoriti o ugodnem finančnem rezultatu te temeljne organizacije, saj ni ustvarila dovolj sredstev za sklade; v celoti ni bil pokrit niti stanovanjski prispevek. Razlog za upadanje akumulativnosti je isti kot pri TOZD Tehnični papir, poleg tega pa pestijo TOZD Grafični papir še visoke obresti od kreditov za osnovna sredstva, ki znašajo 42i mili j. din. razlogov finančni uspeh TOZD Veta zelo dober. Porast celotnega prihodka je bil še vedno večji od porabljenih sredstev, ker smo z novo kolekcijo dosegli tudi povišanje cen. TOZD BLAGOVNI PROMET se v letošnjem letu sooča z izrednimi težavami pri preskrbi ustreznih surovin za »normalen« potek proizvodnje. Na eni strani se domači dobavitelji ne držijo pogodbenih količin zaradi svojih obveznosti do izvoza, na drugi strani pa zaradi znanih ukrepov ZIS in SISEOT tudi iz uvoza ni bilo mogoče zagotoviti manjkajočih surovin, predvsem celuloze in veziv za izdelavo premazanih papirjev. Proizvodni problemi se rešujejo takorekoč iz dneva v dan, kar ima za posledico neprestane menjave proizvodnih programov, težave z doseganjem kvalitete in neizpolnjevanje dobavnih rokov ter pogodbenih količin. To je posebno težavno pri že tako pospešeni dinamiki izvoza, ki naj bi bila do konca leta še izrazitejša. Zaradi pospešenega izvoza je prišlo do velikega neskladja med ponudbo in povpraševanjem, saj za domači trg ostajajo vedno manjše količine, pa še te v precejšnji meri sestavljene in izvoznih ostankov, tako da naše kupce-sovlagatelj e, s katerimi imamo sklenjene dolgoročne pogodbe za količine in kvalitete papirjev, puščamo na cedilu. Tako se počasi ruši naš poslovni ugled, ki smo si ga tekom let s trudom pridobili. Prav tako je še vedno nerešena problematika cen naših papirjev, ki so v letošnjem letu ostale nespremenjene, s strani Republiške skupnosti za cene pa je bil zavrnjen tudi zahtevek za povečanje cen, s katerim bi se malo približali cenam papirjev ostalih jugoslovanskih proizvajalcev. Tako je v letošnjem letu proizvodnja papirja, z ozirom na povečan izvoz ter nespremenjene cene na domačem trgu, postala neakumulativna, kar je tudi razvidno iz rezultatov TOZD. Večji celotni prihodek v primerjavi z lanskoletnim je izključno odr^z dražjega asortimana v večjem deležu premazanih papirjev. Kot že omenjeno, smo v letošnjem letu vse sile usmerili v izvoz, ki se je glede na lansko obdobje povečal kar za 43%, planirana količina pa bo s pospešeno dinamiko do konca leta verjetno dosežena. S podobnimi težavami kot na domačem trgu se zaradi pomanjkanja ustreznih surovin srečujemo tudi na tujem trgu. Trpi kvaliteta proizvodov, velikokrat nismo sposobni držati se dobavnih rokov, kar negativno vpliva na pridobivanje novih izvoznih naročil; to je posebno očitno na tržišču Zap. Evrope, v katere države znaša izvoz kar četrtino vseh količin. Zaradi političnih dogajanj pa se v zadnjem času zmanjšuje tudi izvoz na Bližnji vzhod. V letošnjem letu smo izvozili precejšnje količine tapet v SSSR, v zadnjem času pa je ta izvoz ustavljen zaradi težav pri pridobivanju vagonov za Sovjetsko Zvezo, ker je ta izvoz kontingen-tiran. Milena Avbelj Doseženo 9 mesecev 1981 1980 Plan 9 mes. 1981 0 Indeks 1 ii E ii 1. Proizvodnja: Papir skupaj ton: — od tega klasični 25.300 25.991 24.968 9T.3 101,3 papirji ton — od tega premazani 14.135 14.684 12.623 96,3 112,0 papirji ton 11.165 11,307 12.345 98.7 90.4 Lesovina ton 3.203 3.173 3.000 100,9 106,8 El. energija MWh 31.447 33.895 31.500 92,8 99,8 Para MWh 232.570 234.700 237.086 141,7 140,3 2. Realizacija (externa): Papir skupaj v 000 din 797.549 631.184 895.383 126,4 89,1 — od tega izvoz v tonah 10.393 9.108 10.125 114,1 102,6 — od- tega' izvoz v 000 din 308.090 221.401 243.928 139,2 126.3 2. Stopnja izkoriščenja papirnih ter premaznega stroja v %: Papirni stroji 92,3 92,5 92,3 Premazni stroj 62,3 60,8 62,4 4. Izmet v %: Papirni stroji 12,3 10,8 10.8 (v 1. 1980) Premazni stroj 22,3 5. Poslovni uspeh v 000 din: 21,8 21,3 (v 1. 1980) Celotni prihodek 1,112.293 828.145 1,261.049 134,3 88,2 Porabljena sredstva 918.314 632.187 1,030.708 145,3 89,1 Dohodek 193.979 195.957 230.341 99,0 84,2 Čisti dohodek 132.669 149.125 172.433 89,0 76,9 Bruto OD Ostanek za sklade z amort. 99.942 85.800 98.957 116,5 101,0 nad predp. stopnjo 36.015 65.768 76.647 54,8 47,0 Doseženo 9 mesecev 1981 1980 Plan 9 mes. 1981 Indeks 1 c ° o ° » II s II 1. Proizvodnja: Tapete rolic 2,497.315 1.668.090 1,875.000 149,7 133,2 Lepilo zavitkov 221.570 259.830 225.000 85,3 98,5 2. Realizacija (externa): Tapete in lepilo v 000 din 218.779 109.093 185.523 200,5 117,9 — od tega izvoz v rolah 629.950 43.427 973.500 — od tega izvoz v 000 din 70.115 3.931 96.300 3. Izkoriščanje zmogljivosti tapetnih strojev: 67,1 50,7 57,8 4. Izmet v %: 9,3 9,5 9,4 (v 1. 1980) 5. Poslovni uspeh v 000 din: Celotni prihodek 210.903 106.120 182.468 198,7 115,6 Porabljena sredstva 138 074 75.765 115.760 182,2 119,3 Dohodek 72.828 30.356 66.708 239,9 109,2 Cisti dohodek 59.627 20.500 55.501 290,9 107,4 Bruto OD 12.844 9.722 10.826 132,1 118,6 Ostanek za sklade z amort. nad predp. stopnjo 50.015 13.958 47.951 358,3 104,3 TOZD GRAFIČNI PAPIR Indeks Doseženo 9 mesecev 1981 1C80 3 c S 2 E & 05 1 !? e| S ii 1. Proizvodnja: Papir skupaj ton: 29.386 28.247 27 570 104,0 106,6 — od tega klasični papirji ton 3.893 4.032 750 96,5 519,1 — od tega premazani papirji ton 25.493 24.215 26.820 105,3 95,1 2. Realizacija (externa): Papir v 000 din 1,006.251 636.768 972.798 158,0 103,4 — od tega izvoz v tonah 9.810 4.981 12.375 196,9 79,3 — od tega izvoz v 000 din 287.315 121.548 319.419 236,4 89,9 3. Stopnja izkoriščenja V. PS: 84,9 85,4 85,8 4. Izmet v %: 15,5 18,3 18,3 5. Poslovni uspeh v 000 din: Celotni prihodek 962.045 673.712 945.773 142,8 101,7 Porabljena sredstva 861.117 558.895 829.847 154,0 103,8 Dohodek 100.928 114.817 115.926 87,9 87,1 Čisti dohodek 32.688 42,627 39.680 76,6 82,4 Bruto OD 29.573 25.548 27.866 115,8 106,1 Ostanek za sklade z amort. nad predp. stopnjo 2.523 23.069 18.095 10,9 13,9 Organizacija Združenih narodov Organizacija Združenih narodov je nastala 24. oktobra 1945. Ta dogodek vsako leto proslavljamo. Cilji in načela Združenih narodov ostajajo še danes tisto, kar so bili leta 1945: — zagotovitev svetovnega miru, enakopravnosti in samoodločbe narodov; — borba proti kolonializmu, imperializmu in prevladi s ciljem, da se odpravi prevlada v mednarodnih odnosih; — usklajevanje nesorazmerij v ekonomskem razvoju, neenakopravnosti v mednarodnih odnosih in ustvarjanje popolne ekonomske in družbene osamosvojitve vseh članic mednarodne skupnosti; — demokratizacija mednarodnih odnosov z ustvarjanjem enakopravnega in splošnega sodelovanja vseh članic v mednarodnih odnosih brez diskriminacije. Združeni narodi ne predstav- ljajo svetovne vlade ali nad-drža-ve. Vse države so suverene in enakopravne, načela pa govorijo, da se OZN ne bo vmešavala v notranje zadeve katerekoli države. Vse države članice so zadolžene, da svoje spore rešujejo na miroljuben način in da pomagajo Združenim narodom v vsaki akciji, ki jo prevzamejo* v skladu s poveljem. Združeni narodi ne prinašajo zakonov, katerih se morajo države - članice dosledno držati. Vendar so oni edini, kjer predstavniki večine držav — velikih in majhnih, bogatih in siromašnih, močnih in šibkih, držav različnih političnih in družbenih sistemov in kultur — lahko govore v velikem številu o mednarodnih problemih. Konference se redno odvijajo vsake tri do štiri leta. Na ustanovni konferenci so bile sprejete številne deklaracije, med drugim tudi deklaracija o pravicah otroka. Ta deklaracija ima deset načel. Nekatera izmed njih so: 3. načelo Od svojega rojstva mora otrok imeti pravico do imena in državljanstva. 10. načelo Otroka je treba varovati pred običaji in navadami, ki pospešujejo rasno diskriminacijo. Vzgajati ga je treba v duhu razumevanja, strpnosti, prijateljstva med narodi, miru in občega bratstva ter zavesti, da naj bodo vse njegove sile in vsa njegova nadarjenost v službi človeštva ... Vloga Jugoslavije v OZN je velika, saj je bil tovariš TITO eden od očetov neuvrščenosti; vse svoje življenje je posvetil borbi za mir, enakopravnost v svetu in nevmešavanje v notranje zadeve katere koli države, ne glede na njeno politično ureditev. Marko Jungič Delegati poročajo S 14. seje skupščine zbora uporabnikov in zbora izvajalcev občinske kulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje, ki je bila 26. oktobra 1981, poroča NACE ZAJEC: Na 13. seji skupščine so delegati pri sprejemu osnutka poročila o izvajanju srednjeročnega načrta razvoja kulture v Ljubljani za obdobje 1976—1980 razpravljali med ostalim tudi o adaptaciji fužinskega gradu, kjer naj bi skupaj s Papirnico Vevče uredili papirniški muzej. Naša delegacija je pri tej razpravi imela pripombo, da naj se takoj prične z zbiranjem raznih strojnih delov, dokler se zaradi modernizacije papirnice ne odpelje teh delov v Dinos. V razpravi je bil predlog družbenega dogovora o načinu zagotavljanja in usmerjenja dela družbenih sredstev za pospeševanje izvoza. Občinska in ljubljanska kulturna skupnost morata zbrati za izvozne spodbude 20 milijonov dinarjev. Kulturna skupnost občine mora oddvojiti iz svojega proračuna 101.900 dinarjev. Iz kakšnih virov oziroma postavk pa se zberejo ta sredstva, so bili postavljeni naslednji kriteriji: 1. Finančna sredstva za delovanje knjižnic in drugih organizacij na področju kulture morajo ostati neokrnjena, 2. Za 3 % se zmanjšajo režijski stroški za strokovne službe, 3. Za 10 »/o se zmanjša postavka »sodelovanje s pobratenimi občinami«, 4. Za 1,5 °/o se zmanjša postavka »delovanje ZKO«, 5. Društva in skupine morajo svoje režijske postavke zmanjšati za ca. 1,5 °/o, 6. Postavko' »kulturne akcije« bi bilo mogoče zmanjšati za 20%. Celokupno to pomeni zmanjšanje programov občinske kulturne skupnosti za 1,6 %. Delegati smo razpravljali tudi o programskih izhodiščih za delovanje Kulturnega doma Španski borci. Z dograditvijo doma, za kar so bila uporabljena vsa sredstva za leto 1981, nastaja vprašanje stroškov vzdrževanja doma. Ti stroški pa ravno niso majhni, saj je bilo s kalkulacijo ugotovljeno, da bodo znašali 5,616.000 din. Knjižnica Jože Mazovec bo pri tem udeležena z mesečnim zneskom 120.000 din, ZKO z 10.000 din, krajevna skupnost na tem teritoriju pa s 24.000 din. Ostala sredstva naj bi se zbirala z najemnino uporabnikov in sicer: Velika dvorana z 284 ali 365 sedeži za celodnevni najem 14.500 din, za uporabo do štirih ur po 6.300 din; Mala dvorana s 66 sedeži za ves dan 2.200 din, za do 4 ure po 1100 din. Določene so tudi najemnine za sejne sobe, likovni prostor in avlo z bifejem. Če bodo prostore uporabljale OZD, so ti zneski najemnine razumljivi, problematično pa bo pri gostovanju kulturnih društev, saj je znano, da imajo vsa kulturna društva na območju Ljubljane brezplačno na uporabo prostore Cankarjevega doma in se bodo zato raje odločili za gostovanja tam, kjer so pač stroški minimalni, ali jih pa sploh ni. V razpravi so delegati tudi načeli možnost financiranja iz kulturnega dinarja Ljubljanske kulturne skupnosti, vendar iz tega se že vzdržuje Cankarjev dom, z enako pravico pa lahko tudi druge občine zahtevajo sredstva za vzdrževanje ka-~ terega od domov na občinskem nivoju; pri omenjenih sredstvih za kulturo pa to ni izvedljivo. Zelo trd oreh torej, za katerega se ne ve, kdo ga bo zdrobil. Dom imamo, o vzdrževanju pa se je začelo razpravljati šele, ko je bil dograjen in ne takrat, ko smo ga začeli graditi. Skupščina je razpravljala in sprejela predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske in ljubljanske kulturne skupnosti in osnutek statuta občinske dn ljubljanske kulturne skupnosti. O spremembah, ki nastajajo oziroma novih sporazumih je bilo že napisano, ko je bil na eni od prejšnjih sej Obravnavan osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske in ljubljanske kulturne skupnosti. Poročilo s 5. zbora stanovanjske komunalne banke Ljubljana z dne 12. 11. 1981, ki je bil v dvorani kina Union v Ljubljani. Na zboru je bilo prisotnih 825 delegatov — članic banke. Gradivo dnevnega reda je bilo zelo obširno; najpomembnejša področja obravnave povzema JOŽICA RAZDEVŠEK: — Stanovanjska komunalna banka kot specializirana banka za področje stanovanjsko-komu-nalne banke, opozarja na zagotovitev sredstev za individualno komunalo, saj je prav področje neurejenega financiranja komunale vzrok za kasnitev dograditve stanovanj. Po dogovoru z Zvezo komunalnih skupnosti Ljubljana, je stanovanjska banka že pristopila- k realizaciji prioritetnega programa komunalne izgradnj e. — Stanovanj sko-komunalna banka je v Zvezi z uresničevanjem srednjeročnega plana in družbenega dogovora sprejela na področju kreditiranja stanovanjske gradnje in zbiranja sredstev naslednje ukrepe: uveden je nov pravilnik o stanovanjskih posojilih občanov; s 1. 10. 1981 veljajo novi pogoji za pridobivanje posojil na podlagi vezave sredstev pravnih oseb; uvedena je nova- oblika zbiranja vezanih hranilnih vlog občanov za stanovanjsko kreditiranje; podan je predlog za povečanje odplačila mesečnih anuitet za vsa posojila, ki ne presegajo 1000 din. — Ugotovljeno je bilo, da je kar 881 članic LB stanovanj sko-komunalne banke razpravljalo in sprejelo spremembe in dopolnitve temeljev plana za srednjeročno obdobje, spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana, osnutek SS o združitvi v LB in statuta LB stanovanj sko-komu-nalne banke. O gradivu, ki nam ga je posredovala v obravnavo LB sanovan j sko-komunalna banka, smo delavci Papirnice Vevče razpravljali na zborih delavcev in nanj ni bilo bistvenih pripomb. Osnutek sprememb in dopolnitev statuta LB stanovanj sko-komu-nalne banke prinaša novo obliko delovanja delegatskega sistema. Tako se za področje delegatskega delovanja oblikuje v občinah konference delegacij, v katerih ima vsaka članica eno delegatsko mesto; zbora banke pa se udeleži 4-članska delegacija na ravni konference. Tako dopolnjene planske dokumente, SS o združitvi v LB stanovanj sko-komunalno banko ter statut stanovanj sko-komunal. ne banke bomo ponovno obravnavali in potrjevali na zborih delavcev. GRADIVO ZA III. KONFERENCO ZSS Rezultati posvetovanja o stanovanjski problematiki 16. oktobra je bilo v domu sindikata v Ljubljani širše posvetovanje o stanovanjski problematiki, ki sta ga pripravila medobčinski in mestni svet zveze sindikata s poudarkom na uresničevanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu in družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva SRS. Posvetovanja so se udeležili predstavniki delovnih organizacij, samoupravnih stanovanjskih skupnosti in družbenopolitične skupnosti iz občin ljubljanske in notranjske regije, predstavniki sindikata in drugih družbenopolitičnih skupnosti na ravni republike ter vsi republiški in mestni organi oziroma organizacije, ki pokrivajo področje stanovanjsko komunalnega gospodarstva. Aktivnost sindikata se v pripravah na 3. konferenco ZSS še posebej odraža v skrbi za razreševanje aktualnih vprašanj stanovanjske gradnje. Stanovanjska vprašanja zaposlenih delavcev bi mogoče reševali v organizacijah združenega dela ob upoštevanju realne možnosti. Prav dograjevanju planskih dokumentov na področju stanovanjske izgradnje in usklajeva- nju le-teh je bilo posvečeno veliko pozornosti. Pri uporabi združenih sredstev delovnih organizacij pa je potrebno še posebej razvijati vzajemnost in solidarnost tako v OZD kot SSS. Pričakovalcem stanovanj, ki namensko varčujejo, morajo biti poznani pogoji, kako bodo rešene njihove stanovanjske potrebe. Seveda pa bo morala banka stimulirati varčevalce tako, da bi bilo v ta namen zbrano kar največ sredstev. Plani delovnih organizacij združenega dela morajo biti opredeljeni tako, da zagotavljajo družbeno usmerjeno gradnjo v razmerju 60 :40 v korist stanovanjske gradnje. Pomembna deleža pri gradnji stanovanj morata postati stanovanjsko varčevanje in lastna udeležba občanov. Kriteriji za dodeljevanje tako stanovanjske pravice za družbena stanovanja kot za stanovanjske kredite morajo upoštevati vse elemente družbenega dogovora. Dosledno pa je potrebno spoštovati določbe samoupravnih aktov in načelo javnosti dela. Delavci, pričakovale! stanovanj, naj bi imeli pri gradnji stanovanj odločujoč vpliv vse od strukture do izbire stanovanj, kvalitete in ne nazadnje tudi do cene za kvadratni meter, ki mora biti očiščena vseh drugih stroškov. Ob uvedbi ekonomskih stanarin bo še posebej pomembno subvencioniranje stanarin socialno šibkim družinam, saj bodo stanarine nedvomno začele predstavljati pomembnejši delež družinskih izdatkov. Seveda pa bo potrebno z uvedbo ekonomskih stanarin dopolniti sistem subvencioniranja stanarin. Še posebej je bila izpostavljena tudi odgovornost vseh udeležencev v stanovanjski graditvi. To je bilo le nekaj misli s teamskega posvetovanja, katerega namen je bil, da strni poglobljeno razpravo o stanovanjski politiki, opozori na uspešnost uresničevanja stanovanjske politike kot enega temeljnih elementov socialne varnosti delavca v združenem delu. Sklepi in stališča posvetovanja bodo vsekakor pomemben prispevek 3. konferenci ZSS. R. J. tapete vevče Ob našem industrijskem tiru pri tehtnici so delavci iz vagonov pometli kožne odpadke kar takole, tebi nič meni nič na progo. Skrb za urejeno okolje pa takšna! Prvi nastanki obveščanja Smoter in način obveščanja je hiter prenos obvestil prostorsko oddaljenim osebam ali skupnostim. Če se dandanes zgodi kaj važnega iz kateregakoli človeškega delovanja, ali če je naravni dogodek vreden seznanitve, je vprašanje nekaj minut včasih tudi sekund, da ga današnji,, tehnično izpopolnjeni metodi ji obelodanijo po vsem svetu. Odvisno od razdalje pa je včasih vest potovala nekaj ur, dni, tednov, ali celo mesecev. Začetek bistva in načina obveščanja sega v 3. tisočletje pred našim štetjem, ko je za nastajajoče države v Mezopotamiji in Egiptu nastala potreba, razširiti sklepe in odredbe po celi državi in javljati važne dogodke iz dežele v mesilo. Posebno koristno je bilo pravočasno javljati, da npr. mejo državne skupnosti ogroža sovražnik. Prav iz tega zadnjega vidika je bilo obveščanje posebno važno pri vojski. .Odkritje sovražnika, poizvedba po njem in javljanje opazovalcev vojskovodji so bili (in so še) osnovni sestavni deli vodenja vojne. Posamezne vojaške enote morajo držati zvezo med seboj in med poveljstvom, poveljstvo pa mora imeti zvezo z zaledjem. Najstarejše »sredstvo« za prenos vesti je bil sel, ki je novico ali povelje direktno posredoval. Četudi manjkajo zanesljivi dokazi, so kmalu igrali veliko vlogo optični signali s pomočjo ognja in dima. To vrsto »obveščanja« so v nekaterih državah posebno gojili in izpopolnjevali. V 2. tisočletju pred našim štetjem so med velikimi državami prednjega Orienta in Egiptom že delovali poslaniki, ki so novice zbirali in prenašali pismena obvestila. Znotraj držav so odredbe vladarja in zakone tako razglašali, da so jih na javnih mestih vklesali in razstavili; najbolj poznan tak primer so zakonske table Hanimurabije. Z uvedbo bojnega voza in začetkom gradnje cest okoli sredine 2. tisočletja pred našim šte- tjem, se je posredovanje novic in pisem pospešilo. S tem je postala možna tudi državna kontrola in upravljanje. Tudi vloga trgovcev in prekupčevalcev — kot prenašalcev novic — je bila velika. Nje in uradne sile so često izrabljali kot špione, ki so dajali poročila o razmerah v tujih državah. Prvi direktni podatki o načinu obveščanja izvirajo vsekakor šele dz zadnjega stoletja pr. n. š. Pesnik Aishilos poroča tako nekako o padcu Troje, o čemer so sporočili z ognji, ki so goreli na nekakih »relejnih« postajah. Vest je torej iz Male Azije šla v Grčijo s pomočjo teh signalov. V tem času so bili v rabi tudi že golobje — pismonoše. Že lod klasičnih ča.sov so uporabljali v Grčiji tudi poštne ladje. Najboljši sistem obveščevanja so v zadnjem stoletju pred našim štetjem razvili veliki perzijski kralji. V svojih velikih kraljestvih so zgradili obveščevalni sistem, ki so ga vodili imenitni Perzijci. Za tako ravnanje sta bila potrebna dva pogoja: prvič sli na konjih, drugič pa gradnja cest. Vzdolž cest so uredili posebne postaje, ki so bile približno 25 km oddaljene ena od druge in oskrbovane z ljudmi in konji. Tako so npr. omogočili, da so perzijski kralji poslali kakršnokoli vest v 2600 km oddaljene Suze in da je ta vest tja prispela v devetih dneh. Sporočilo iz Babilona v Suze je trajalo 1 dan in pol, kar ustreza 150 km na dan. Z državno ureditvijo pošte in obveščanja so si perzijski vladarji uredili instrument, s pomočjo katerega so lahko v vsakem času nadzorovali stanja v vseh delih njihove države in so bili informirani o dogajanjih v notranjosti in na mejah, tako da so lahko hitro ukrepali. Zato ni čudno, da je bila moč države trdna, ker so se že takrat zavedali pomembnosti obveščanja, ki se je pozneje stalno razvijalo vzporedno s teoretičnim in tehničnim napredkom. Priredil S. R. Po četrtstoletnem delu v vevški Papirnici se tovariš Tone IMovak poslavlja Marca 1956, za časa direktoro-vanja Ladota Trampuša, je tovariš Novak prišel v Papirnico Vevče kot sekretar podjetja. Tekom časa je bilo izvedenih več reorganizacij; tako je na primer ob pristopu Medvod bila pri nas formirana kadrovska služba za obe tovarni, kar pa ni trajalo dolgo. Pozneje je bil tov. Novak ves čas v funkciji pomočnika direktorja kot vodja kadrovsko-splošnega sektorja. Po rodu je Tone Novak pravi Ljubljančan. Zgodaj je moral začeti delati, saj si je že od desetega leta dalje znal sam prislužiti malico, pa kakšen dinar za kino in podobno. Starši so mu sicer omogočili, da v pomanjkanju ni živel, seveda pa denarja ni bilo za razpolaganje. Ko se je pričela vojna, so ga okupatorji nesrečno ujeli in odpeljali v internacijo; takoj po vrnitvi pa je vstopil v partizane. Nekaj časa je bil borec v Cankarjevi brigadi, potem v artilerijskem bataljonu 15. divizije, nate pa kurir na Notranjskem. Po naključju je vojno preživel. Ves čas ga je gnala želja do študija, vendar so bile razmere Po vojni take, da se je pač moral preživljati sam in ni bilo možno misliti na kakšen reden študij. Tudi pozneje so na žalost bile razmere take, da je le nekaj lahko dopolnil svojo izobrazbo. Bi pa radi povedali, tisti, ki tov. Novaka poznamo, da mu ni nikoli hodilo na misel, da bi živel od zaslugarstva, ker tega ni nikoli vodil. Zato se je v glavnem izobraževal sam; rad čita in iz knjig si je nabral bogato znanje. Tovariš Novak, v tovarno ste prišli kot mlad fant; kako se spominjate tistih prvih let? »Pri strojih in drugod sem se srečal s starejšo generacijo. S temi ljudmi sem se zelo veliko pogovarjal, tako o proizvodnji, kot o osebnih življenjskih razmerah. In še danes, ko so že vsi v pen-ziji, se z njimi dobro razumem. To je bila generacija, ki je delala po vojni s še predvojnimi delovnimi navadami, vajena trdih razmer, ukazovanja itd. Po vojni so bile sicer razmere drugačne, zaslužek pa v tistem času razmeroma slab. Spominjam se tudi, da se je na nekaterih mestih delalo še 12 ur in je bil tednik 48-urni. Če primerjam način dela z današnjim, je bilo tedaj še veliko fizičnega dela in to tako pri strojih kot v transportu; prevladovalo je ročno delo. Recimo, iz teh časov se spominjam tudi pogovorov s temi ljudmi v tovarni, ki bi tedaj radi imeli plačo od tone narejenega papirja. Tako je bila podana ideja za enoto proizvoda. To sicer nisem pripravljal sam, bil pa sem pobudnik za te stvari, ki jih je takrat dokaj nazorno pripovedoval v širšem krogu pokojni strojevodja Maks Trtnik. In takrat to ni bilo izraženo nič več kot želja, ampak so delavci že kar preračunavali svoj osebni dohodek glede na izdelano tona-žo.« Družbeni standard se je v času vašega službovanja na Vevčah gotovo zelo spremenil? »Ja, takrat, torej pred petindvajsetimi leti, so bile stanovanjske razmere silno skromne. Ni bilo sicer delavcev iz drugih republik, vendar so ljudje bivali v razmeroma slabih hišah, katerih na Vevčah v glavnem ni več. Obdobje okoli leta 1958—1959 je bilo eno od pomembnejših tekom mojega dela. Takrat se je na Vevčah pričela gradnja blokov in stanovanj in lahko rečem, da so Vevče danes urbano lepo urejen del Ljubljane.« Gotovo ste tekom četrt stoletja dela v tovarni imeli več pomembnih obdobij? »Kot sem že dejal, je bilo pomembno obdobje pričetek gradnje novih stanovanj. To je bil tudi čas priprave popolne preusmeritve sistema nagrajevanja iz prejšnjega tako imenovanega plačnega fonda v oblike vrednotenja dela in stimuliranja dela. Pomembno obdobje je bilo ob gradnji četrtega papirnega stroja. Ta stroj je predstavljal prvi stik s sodobnejšo tehniko po vojni. In postavitev tega stroja je spodbudila potrebo po bolj šolanem kadru tudi v tehničnih službah. Tudi združitev z Medvodami je bila pomembna, žal pa se je pozneje slabo končala. Velik dogodek je bil prehod na 42-urni delovni teden. Iz tega časa se spominjam presenetljivih rezultatov ob skrajšanem delavniku. Res smo takrat v prvi fazi dobili 80 ljudi več, vendar je to-naža izdelanega papirja neverjetno porasla. Ta prehod se je poznal tudi na boljši kvaliteti. Poudariti je treba, da je uvedba 42-urnega delavnika na Vevčah pomenila izboljšanje ekonomskih rezultatov in ne samo olajšanje za delavce, kar je spričo vedno boljše mehanizacije razumljivo. Ta problem je aktualen še danes; v visoko mehaniziranih obratih ni toliko pomembno trajanje delovnega časa, ampak je bolj važna delovna pripravljenost in sposobnost. In ko sedaj ponovno govorimo o krajšem delavniku, menim, da za visoko mehanizirane obrate ne bi bilo nobene škode, če se kar hitro uvede. No, razvojno zelo pomembno in zahtevno je bilo obdobje izgradnje premaza, tapet, toplarne in petega papirnega stroja. S tem so se vevški delavci opremili z mehanizacijo, bolj ustrezno strokovnim sposobnostim. Ne nazadnje je bil pomemben dogodek tudi razprodaja obstoječih stanovanj tako imenovanim etažnim lastnikom. Ne zato, ker so delavci prišli do trajne razpolagalne pravice, ampak se je takrat s tem pravzaprav nabral kapital, s katerim se je preko bančnih kreditov začela gradnja novih blokov, zadrug in je Vevče v kratkem času postalo malo mesto.« Vodenje kadrovskih zadev v sedanjih razmerah ni ravno lahek posel. Gotovo ste doživeli tudi veliko neprijetnih dogodkov? »Ja, tudi to je bilo. Vendar sem tekom službovanja v tovarni imel veliko delovnih prijateljev, ljudi, ki so bili in so zaverovani v tovarno, ne samo zaradi denarja, ampak res kot ljubitelji dela v njej. Sam način dela v kadrovskih zadevah je bil ves čas sorazmerno težaven, pa ne zaradi ljudi v tovarni, pač pa veliko zaradi raznih nesmotrnih kampanj, ki so vedno prinašale neke prepotenci-rane usmeritve in ker so se največkrat ena z drugo spodbijale. Tudi način obravnavanja dela se mi ne zdi najboljši; na žalost je tako, da se vendarle v teh razmerah vsako delo lahko pozlati, ali pa tudi umaže. Tako pač je. Delavci v tovarni res še nismo odvisni od lastnih sposobnosti. Vse preveč je ukrepanj, ki dobre rezultate v hipu spravijo ekonomsko na ničlo, ali pa jih pre-favorizirajo. Mislim, da je to tudi razlog za čudno pehanje okoli reševanja cen. Ob vsem tem pa nastajajo velike deformacije v ocenjevanju uspešnosti delavcev, tako vodilnih kot drugih.« Kot vemo, ste športu zapisani od malega in ves čas ste se tudi na Vevčah topogledno udejstvovali. Bi nam povedali še nekaj o tem? »Dalj časa sem se v športu res aktivno udejstvoval; celo še na zadnjih športnih igrah papirni- čarjev. Se pa rad spominjam športnih dosežkov v Kočevju, kjer sem bil tudi med organizatorji športa in pa seveda dosežkov bivše Slavij e, kjer sem neposredno sodeloval v plavalnem športu. Menim, da so v času pred desetimi leti bili doseženi prav izjemni športni dosežki, na popolnoma amaterski osnovi seveda. Vevški športniki so tedaj v hokeju, nogometu, plavanju osvajali slovenska in državna prvenstva, žal pa so se ti dosežki zelo hitro degradirali.« Vemo, da vas poleg športa zanimajo tudi druge dejavnosti, saj drži? »Seveda nisem samo zaverovan športnik; zanimajo me tudi kulturni dosežki. Veseli me na pri- mer izjemen nivo, ki ga je dosegel papirniški pihalni orkester, veselijo me rezultati tekmovalne skupine gasilcev, tudi ljudska tehnika ima Vevčam dostojne dosežke; veseli me tudi ustanovitev mešanega pevskega zbora, ki je sicer še na svojem začetku in prepričan sem, da se bo z resnim delom tudi zbor dvignil v vrh slovenskih amaterskih pevskih zborov. Po naravi sem pač tak, da me zanimajo rezultati, ki izhajajo iz dela in sem na vse, kar je dobro narejeno, ponosen in delim veselje s tistimi, ki so to ustvarili, Komuniciranje je v naši družbi zelo razvito, kar zadeva bistvene elemente in obstoj organizacijskih sistemov, ki potencialno zadovoljujejo vse človekove potrebe, interese in ostale oblike aktivnosti. Očitno je, da gre za socialistično družbo, saj človek ne nastopa kot izolirani posameznik, ampak kot sociabilen in organiziran državljan, ki ima na voljo vse potrebne institucionalne možnosti, da se uveljavi kot družbeno bitje, oziroma, da na družbeni način uresniči svoje individualne možnosti. Očitno je tudi, da gre za samoupravno družbo, saj so vsi osnovni sistemi družbenega organiziranja in komuniciranja načelno v enakem položaju in noben sistem ni nad drugim, kot je to primer v zasebno-lastniških (prevlada ekonomskega sistema) ali etatističnih (prevlada držav-no-partijskega sistema) tipih socialne organizacije. Poleg tega pa je tudi način odločanja enak, se pravi samoupraven v vseh štirih osnovnih sistemih. Že takoj na začetku moramo povedati, da je dandanes v naši državi 72.513 delegacij z 819.549 člani. V občinskih skupščinah je 49.071 delegatov (brez SR Slove- ne glede kako se osebno razumemo.« Ali imate, glede na to, da ste še razmeroma mlad ali pa vsaj mladosten, kakšne posebne načrte za penzijo? »Posebnih načrtov še nimam; ta čas samo vem, česa ne bom delal; nekaj časa me ne bo na noben sestanek, ne majhen ne velik. Tega sem se za lep čas najedel. Ne rečem pa, da mislim ostati do dogajanj pasiven. Prepričan sem, da bom še smučal, da se bom še kakorkoli aktivno ba-vil s športom. Tudi delal bom še, ne zaradi denarja, pač pa zaradi potrebe po udejstvovanju. To je seveda veliko odvisno od zdravja in od obveznosti do otrok, s katerimi se bom sedaj še več ukvarjal. In če na koncu zadevo rezimi-ram, je pač takole: imam kar 47 let pokojninske dobe, kajpak po zaslugi zgodnjega vključevanja v delovno razmerje in pa dolge dobe vojaščine v izjemnih razmerah. V vojski sem bil kar devet polnih let, čeprav za ta poklic res nisem bil nikoli rojen. In če me kdo vpraša, zakaj sem šel v partizane, zakaj sem se tudi nekaterim stvarem postavljal po robu? — odgovorim, da sem se bil vedno pripravljen postaviti po robu proti nasilju v kakršnikoli obliki, ne glede na izid. Menim, da samoupravna demokracija, kakršna je bila obljubljena s programom OF med vojno in političnimi programi med in po vojni, prav gotovo, če jo spoštujemo, zagotavlja tako narodu kot vsakemu posamezniku človeka dostojno življenje. Ob tem pa bi prav rad povedal, da med ljudmi žive vedno tudi taki, ki se pehajo za oblast — tudi pod lepimi parolami —• v resnici pa jim je do tega, da bi manipulirali z ljudmi, da bi jih pripravili v hlapčevski odnos in v svetu so tem pritiskom gotovo najbolj izpostavljeni delavci. Tudi v naših razmerah se taki manipulanti —• sicer prikriti — pojavljajo. Mnenja pa sem, če pogledam dogajanja nazaj, da vevški delavec ni nikoli dopuščal manipuliranja in prepričan sem, da bodo demokra- nije, ker v zbore združenega dela in v zbore krajevne skupnosti ne volijo stalnih delegatov), v skupščinah pokrajin je 435 delegatov, republiških skupščinah skupno 1440 delegatov, v skupščini SFRJ pa je 308 delegatov. Očitno je torej, da je v najpomembnejši obliki komuniciranja približno milijon ljudi, kar pomeni, da je to oblika strateško najbolj pomembna in nedvomno prevladujoča. Informiranje takega velikega števila ljudi, še posebej pa volilne baze, po katerih navodilih se delegati ravnajo, je izredno zahtevna in obenem pomembna naloga. Delegat — (v katerikoli skupščini ali delegatskem telesu) — poslanec ali odbornik (torej splošni politični predstavnik) ni le zavoljo vloge in narave mandata, ampak tudi zaradi svojega položaja. Delegat namreč živi in dela v okolju, ki ga predstavlja in torej pozna interese, potrebe in probleme tega okolja. Že ta moment odločilno vpliva na njegovo komunikacijsko sposobnost in na način njegovega komuniciranja. Delegate je torej potrebno informirati samo o tistem, česar ne poznajo dovolj, to pa so razmere v drugih organizacijah oz. v širšem tični odnosi v tovarni negovani tudi še naprej. Ko se po petindvajsetih letih dela v tovarni poslavljam, si upam trditi, da danes tovarna dela dobro, kot še nikoli. Čeprav vidimo tisti, ki zadevo gledamo od blizu, še veliko neusklajenosti in polno možnosti izboljšanja, je le res, da, če bi se prestavili nazaj v leto 1980 in bi hoteli napovedati dosežke v letu 1981, bi najbrž tedaj težko trdili, da bomo letos v jeseni izvažali skoraj 60 °/o proizvodnje, ne da bi bistveno padel obseg produkcije in da ne bi padli v globoko izgubo. Če stvari tako gledamo, lahko dosežke vsakega leta najbolj objektivno ocenimo. Rezultati so vedno takšni, kakršni so ljudje in ljudem, ki ta čas delajo v tovarni, zaupam, da bodo kljub gospodarskim težavam, ki jih še čakajo, dovolj sposobni prebroditi vse težave. Prav dobro vem, da je velika večina delavcev v tovarni le tej zelo privržena. Tudi kot upokojenec se bom seveda zanimal za dosežke tovarne, saj, če se bom obnašal tako, kot se drugi naši penzionisti, se bom vedno rad pogovarjal o tovarni in takorekoč z eno nogo ostal v njej.« Vevški papirničarji se od tovariša Novaka ne poslavljamo; poslavljamo se od njegovih 47 delovnih let, njega pa bomo še vedno srečevali kot prijatelji. Izredno načitan, bogat delovnih izkušenj, je le-te prenašal naprej; slehernemu delavcu je storil uslugo, če ga je zanjo prosil, za vsakogar je našel prijazno besedo in nikoli ni nikogar podcenjeval. To so vrline, ki dandanes niso prav pogoste. Tovariš Tone je vedno ostal človek. Za nemajhno minulo delo se mu iskreno zahvaljujemo, zahvaljujemo se mu za vse veliko dobrega, kar je storil za vevške pa-pirničarje. In od srca mu želimo, da bi mu upokojitev nudila aktivni počitek, da bi zdrav in zadovoljen lahko to drugo življenjsko obdobje izrabil kar se da prijetno motorično, kot je bilo vedno pač njemu lastno. Hvala. Uredništvo okolju. Zaradi tega mora za informiranje delegata poskrbeti predvsem skupščina, katere član je, oz. njena ustrezna služba. Seveda pa mora biti delegat podrobno informiran tudi o svojem okolju, kar je v prvi vrsti obveznost okolja. Vendar pa je vselej manjši problem, če delegat sam zahteva informacije, ki mu manjkajo. Tako, kot se delavski svet (ali drugi ustrezni organ) ukvarja predvsem z notranjo problematiko samoupravne organizacije, tako se delegacija pretežno usmeri na tista vprašanja, ki jih v organizaciji ni mogoče rešiti, ampak jih je treba prenesti v širše oblike povezovanja. Zaradi tega mora biti tudi delegacija prav tako dobro informirana kot delegat, čeprav ne vedno na enak način. Skrb za informiranje delegacije namreč lahko prevzame delegat sam. Zavedati se moramo, da je racionalnost in učinkovitost delovanja delegatskega sistema kot celote v največji meri odvisna od dela delegacij. Ni smotrno niti nujno, da bi za vsako zadevo aktivirali samoupravno bazo, potem ko že pozna- (Nadaljevanje na 7. strani). Proces komuniciranja v delegatskem sistemu v DO Papirnica Vevče Testiranje bodočih papirničarjev V naši delovni organizaciji smo izvedli preizkus sposobnosti kandidatov, ki se bodo vključili v dodatno izobraževanje za papirni-čarje. Na preizkušnjo je prišlo 27 kandidatov. Psihološki preizkus je obsegal: — preverjanje splošnih mentalnih sposobnosti, — preverjanje numeričnega faktorja, —■ preverjanje osebnostne naravnanosti. Pojmi testiranja so pojasnjeni v posebnem sestavku o METODI TESTOV. Vrednotenje testov je naslednje: —- kategorija A pomeni: ustrezno, — kategorija B pomeni: še ustrezno, — kategorija C pomeni: manj ustrezno. Kandidati, označeni z zvezdico, so imeli najboljši rezultat na določenem testu: Kandidati Testnl Prelzkus TRL BTI-R-1 1. A* A 2. A* A 3. A A* 4. A A 5. A A 6. A* A 7. A A 8. A A* 9. A B 10. A A* 11. A B 12. A B 13. A B 14. A B 15. A B 16. B A 17. B A 18. B B 19. B B 20. B B 21. B C 22. C A 23. C B 24. C C 25. C B 26. C C 27. C C 3. novembra so slušatelji občinske sindikalne politične šole obiskali našo tovarno. Tov. Vilfan jim je na kratko predstavil delovno organizacijo v sejni sobi, nato pa so si šli ogledat proizvodnjo. Med vzornimi slušatelji je bil tudi naš delavec tov. Ciril Zupančič Glede na dobljene rezultate kratke osebnostne preizkušnje bi lahko sklepali, da je osebnostna lastnost — nevrotičnost (emocionalna labilnost — malo bolj poudarjena pri naslednjih kandidatih: 7, 13, 18, 20 in 23. Lastnost manjše kritičnosti (želje po večji socialni zaželjenosti) pa je bolj poudarjena pri kandidatih: 12, 14, 16, 22, 24, 26. Po dvakratnem internem razpisu za dopolnilno izobraževanje za papimičarje se je prijavilo 42 kandidatov. Vse prijavljene kandidate smo povabili na test preizkusa sposobnosti. Odzvalo se je 27 kandidatov ali 64,3 %>. Po rezultatih testa je pokazalo zadovoljive sposobnosti 20 kandidatov ali 74 % testiranih kandidatov. Iz teh podatkov lahko zaključimo, da bi od prijavljenih 42 kandidatov bilo uspešnih 20 ali 48 % prijavljenih. V letu 1978/79 se je za nadaljnje izobraževanje prijavilo 50 kandidatov in ga kasneje redno obiskovalo le 11 ali 22 %>. Vsi ostali so zaradi različnih vzrokov, predvsem zaradi slabega, nezadovoljivega predznanja, odstopili od nadaljnjega izobraževanja. Iz rezultatov je torej razvidno, da 7 kandidatov v nadaljnjem izobraževanju ne bi bilo uspešnih. Predlagam, da se kandidati, ki so bili pri preverjanju splošnih mentalnih sposobnosti manj ustrezni, vendar pri testu numeričnega faktorja še ustrezni, evidentirajo kot redni slušatelji. Tistim pa, katerim so testi pokazali pri obeh oblikah manj ustrezne rezultate, se odsvetuje nadaljnje izobraževanje. Dobro pa bi bilo preveriti, kje ti delavci delajo in kakšna je njihova uspešnost pri opravljanju del in nalog. Kandidate, ki se testiranja iz kakršnihkoli razlogov niso ude- Beseda test pomeni kratek poskus. V različnih področjih in disciplinah se pojavljajo testi kot metode dela in preiskave. Z. Buj as pravi za test, da je »standardizirani postopek, s pomočjo katerega izzovemo določeno aktivnost, pri čemer se učinek te aktivnosti meri in vrednoti tako, da primerjamo individualni rezultat z rezultati, ki so bili dobljeni pri drugih posameznikih v enakih situacijah«. Da bi teste lahko uporabili v diagnostične namene, moramo imeti o njih določene podatke. Metrične karakteristike testov Za vsak test morajo biti določene karakteristike, ki_ so že preizkušene in določene, če ga hočemo uporabiti v določene praktične namene. Te karakteristike so: — zanesljivost, — veljavnost, — objektivnost, — občutljivost, — standardiziranost, — preizkušenost. Zanesljivost Kadar dobimo z zapovrstnimi meritvami istega pojava z nekim inštrumentom vedno enake ali zelo podobne pravilne rezultate, lahko sklepamo, da je inštrument zanesljiv. Nasprotno pa, kadar dobimo rezultate, ki kažejo od meritve do meritve večje ali manjše razlike in pri tem narava tega, kar merimo, ni bistveno spremenjena, govorimo o nezanesljivem inštrumentu. Veljavnost Če test meri tisto lastnost, ki jo po našem mnenju mora izme- Metode testov riti, pravimo, da je test veljaven inštrument za merjenje te lastnosti. V praksi vidimo, da je empirična veljavnost najvažnejša. Posebno pride do veljave pri predvidenem uspehu določenega merjenega dela. To storimo na osnovi povezanosti med rezultati testa in uspehom pri nekem drugem testu, delu ali po nekem drugem kriteriju. Med najvažnejšimi veljavnostnimi izračuni je prognostična veljavnost, s katero lahko predvidevamo uspeh nekega posameznika v šoli, pri delu, na seminarju itd. Objektivnost Test je objektiven, kadar njegovi rezultati niso odvisni od neustreznih lastnosti preizkusne osebe, niti od osebnih lastnosti ali vplivov preizkuševalca ali od nekih drugih vplivov, ki se ne dajo kontrolirati. Objektivnost testov je odvisna od naslednjih pogojev: — od konstrukcije testnih nalog (naloge morajo biti jasne in nedvoumne); — od načina vrednotenja in tolmačenja storitev. Občutljivost Test je občutljiv kadar moremo z njim dobro razlikovati preizkusne osebe glede na stopnjo razvitosti tiste lastnosti, ki je predmet merjenja. Da bi bil test dovolj diskriminativen, mora vsebovati primerno težke naloge. Standardizacija testa Iz testov vidimo, da se posamezniki med seboj razlikujejo. Zato uporabljamo metodo rangi-ranja, s katero določimo stopnje neke lastnosti pri vsakem posamezniku posebej. Za oporiščno točko vzamemo neko vrednost in po njej določimo vrednost vsakega posameznega rezultata. Po ugotovitvah lahko posameznika razdelimo na naslednje grupe: podpoprečen, poprečen, nadpo-prečen. Teste delimo in naj zanimivejša delitev je po lastnostih, ki se razlikujejo, in to so: — testi sposobnosti, — testi znanja, — testi osebnosti. Testi sposobnosti S testi sposobnosti se razlikujejo potencialne sposobnosti posameznika. Testi, s katerimi se merijo mentalne sposobnosti, se imenujejo testi inteligentnosti. Za vsako delo je potrebna določena stopnja inteligentnosti. Tega testa se mnogokrat poslužujemo v praktičnih situacijah, v veliki meri v delovnih organizacijah. Poznamo več testov inteligentnosti, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Testi znanja S testi znanja se raziskuje informiranost ali znanje iz nekega določenega področja strokovnih predmetov ali nekega področja splošne kulture. Pri testih znanja poznamo več tipov vprašanj in to so: — alternativni tip, — tip dopolnjevanja, — tip večkratne izbire, — tip primerjanja. Testi osebnosti S testi osebnosti raziskujemo posamezne lastnosti osebnosti ali kompleksno osebnost. DIV ležili, bi ponovno pozvali na testiranj e. Menim, da je tak način preverjanja sposobnosti kandidatov dober, saj se tako izognemo kasnejšemu sila velikemu osipu in na tak način tudi omogočimo večji uspeh šolanja. Za vsakega posameznega kandidata mora tudi vodja TOZD podati mnenje, in sicer, ali je smotrno in potrebno, da se kandidat vključi v nadaljnje šolanje. TOZD mora dati tudi svoje mnenje, da bo po končanem šolanju te profile kandidatov primerno zaposlila. Sele na podlagi vsega tega je ekonomsko upravičeno odpreti dislocirani oddelek za izobraževanje papirničarjev na Vevčah. V dosedanji praksi je bilo v začetku vedno preveč kandidatov, tako da je bilo normalno delo v šoli moteno. Proti koncu izobraževanja pa so ostajale klopi prazne in tako je predavatelj včasih predaval tudi samo dvema ali trem slušateljem. DIV V znanju je napredek Razvoj našega gospodarstva je odvisen ne le od naravnih virov, temveč tudi od razvojne stopnje vsake dežele. Tudi pri nas v Jugoslaviji je poleg naravnih možnosti še vrsta drugih, na primer naša znanost in naša tehnologija. Se tako napredna družba brez tega ne more doseči vrha razvoja in napredka. Ob tem velja poudariti zgodovinski pregovor, ki pravi, da je človek odvisen od naravnih možnosti. Narava sama ne daje vsega, če ni v njej prisoten človek — oblikovalec. Razvoj sveta je v stalnem gibanju, to gibanje pa povzroča neke vrste revolucije, ki zopet odkrivajo nove zakonitosti. Civilizirani svet je že na začetku svoje razvojne stopnje odkrival tehnični in umski razvoj. Človeški razvoj je šel z novimi idejami v novo, višjo stopnjo civilizacije. V našem okolju, kjer delamo in ustvarjamo svojo in družbeno dobrino, je tudi prav, da razmišljamo o inovacijskem procesu. Vsak človek je že po sami naravi inovator; kar poglejmo za primer otroka v igri. Pri nadaljnji stopnji se človekovo obzorje neomejeno povečuje. Torej se že lahko sprašujemo, ali so naše razvojne kapacitete dovolj vtkane v delo in napredek? Žal je tako, da en-tuziazem napredno mislečih ljudi tiči ob strani z veliko rezervo ustvarjalnosti. Bogastvo naše družbe ni v samem sistemu, temveč je v večji meri prisotno v ljudstvu. Sistem je kot oblika pravil neke družbe, pa tudi naše, zato bi bilo napačno misliti na to, da smo že dosegli svoj cilj. Jedro s svojo obod-nico je v stalnem gibanju, torej to gibanje povzroča zopet nekaj novega. Razvoj naše nadaljnje poti je v tem, da so nam predhodno omogočene ekonomske in razvojne možnosti in teh ni tako malo. Pri odtujevanju od naštetih možnosti se slej ko prej pojavi neravnotežje med prakso in teorijo. In kaj je stabilizacija? Nič drugega kot to, da s svojim delom delimo toliko, kolikor smo ustvarili za osebno in skupno porabo. Čista ekonomska logika nas sedaj opozarja na to, da smo več porabili, kot pa ustvarili in v celoti gledano je tukaj prisotna nerealnost, ki ruši ekonomsko upravičenost Kaj sedaj storiti? Po vsej verjetnosti bo treba vključiti način iskanja skritih rezerv, katerih ni tako malo. Med glavnimi členi našega gospodarstva je prav gotovo ena izmed številnih tudi ino-vatorstvo in tehnične izboljšave. Pri nas v tovarni je ta pot še dokaj neutečena. Potrebe narekujejo, da se bo tudi tega dela potrebno lotiti. Vse naše dobre zamisli in ideje niso skoncentrirane v eno celoto, iz katere bi črpali razvojne možnosti. Inventivna dejavnost je še vse preveč v podrejenem položaju; tako kaže praksa. Doma po-nudenih rešitev ne sprejemamo dovolj resno in tako nam uide veliko možnosti. Znanje raje kupujemo od drugod in to za drage denarje, namesto, da bi izkoristili domačo pamet. V naši tovarni je veliko število avtorjev tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. Ustvarjalci se v praksi spopadajo z zaostalostjo in iskanjem novih rešitev, ki jih je potrebno vnesti v prakso. V združenem delu bi morale biti inovacije na vrhu lestvice pri razvojnih planih. Vsak od nas bi rad kar največ iztržil iz proizvodnega procesa, ne oziraje se na to, da moramo v proizvodno delo tudi veliko vlagati. To pomeni, da moramo sedanje stanje oplemenititi z izboljšavami _in znanjem. Najdragocenejša je ta usmeritev, če s čim manjšimi naložbami v proizvodni proces iztržimo kar največ. V sedanji situaciji si ne moremo zamišljati, da so naša produkcijska sredstva zastarela in nerentabilna. Temu ni res, le strojni vpregi moramo znati dobro streči, to pa lahko le usposobljen in normalno inteligenten človek. Če se dobro ozremo po delovnih oddelkih, kaj hitro opazimo, kje bi se dalo še kaj popraviti ali z izboljšavo dodati. V razvitem in naprednem svetu imamo možnost videti, da tudi starejši stroji dajejo velike dobičke, seveda pa jih je treba primerno vzdrževati in tekoče izpopolnjevati. Leto tehnoloških inovacij je za nami. Sedaj bi se morali lotiti izvajanja medsebojnih obveznosti do dela in rezultatov dela. Razvoj napredka ni mogoč, če ni znotraj urejenih medsebojnih odnosov. Sedanja razvojna naloga je, da izboljšamo obstoječe stanje. Naša razvojna usmeritev mora bazirati iz konkretno opredeljenih nalog. Zal moram ugotoviti, da sedanji način pristopa k inventivni dejavnosti ni ravno najboljši. Treba ga bo torej postaviti na višji nivo. Ciril Zupančič Vse je zapakirano; po uspešno opravljenem delu sta Svetek Franc in Markovič Dragica, delavca v dodelavi na petem papirnem stroju, lahko zadovoljna Proces komuniciranja v delegatskem sistemu v DO Papirnica Vevče (Nadaljevanje s 5. strani) mo njeno temeljno stališče. Razprave v bazi in morebitno osebno izjavljanje bi morali zahtevati in zagotoviti le tedaj, ko gre za resnično spremembo v stališčih, kar pa se ne dogaja pogosto. Zavzemati se moramo, da bo prevladovalo spoznanje, kako samoupravljanje, čeprav je samo po sebi vrednota — ni samo sebi namen in da njegove učinkovitosti ne merimo s številom sestankov, ampak z izboljšanjem razmer in s kvaliteto življenja človeka kot posameznika, s tem pa tudi družbe kot celote. Delegatski sistem v naši DO poteka: raziško- razisko- razisko- razisko- vzgoja in izobraže- socialno skrbstvo - otroško varstvo vzgoja in izobraže- socialno skrbstvo otroško varstvo - telesna kultura _] telesna kultura zdravstvo vzgoja in "i izobraže- otroško varstvo telesna kultura zdravstvo otroško varstvo __ socialno skrbstvo vzgoja ir izobraže- telesna kultura O udeležbah naših delegatov na sejah posameznih SIS smo že pisali v eni od prejšnjih številk glasila. Ugotavljali smo, da sicer nismo med naj slabšimi, lahko pa bi bili tudi boljši. Nekaj predsednikov delegacij je svojo dolžnost opravljalo dokaj v redu, nekateri pa se niso udeležili nobene od sej niti niso sklicevali delegacije, da bi se o gradivu pogovorili in določili delegata za sejo. Seveda je udeležba na sejah odvisna od aktivnosti predsednikov skupnih delegacij im seveda od tega, kako resno jemljejo člani delegacij zaupane funkcije in kako sodelujejo pri obravnavi gradiva za posamezne seje. Prav gotovo pa nam nikakor ne more biti vseeno, ali smo z dogajanji, ki se tičejo vseh nas, seznanjeni in o njih odločamo preko delegatskega sistema ali pa gre vse to mimo nas. Torej nam tudi delegatska odgovornost ne sme biti postranska skrb, tudi to smo že večkrat poudarili. Predlogi za boljše delovanje naših delegacij: —■ za učinkovitejše komuniciranje v delegatskem sistemu in za višji odstotek udeležbe na sejah skupščine posameznih SIS predlagamo, da se iz vrst delegatov izberejo vodje posameznih dele- gacij, ki imajo nalogo, da vodijo sestanke na osnovi prejetega gradiva; — ti vodje delegacij naj bi bili po možnosti strokovni delavci ali delavci, ki se bodo resnično udejstvovali na posameznih področjih; — za delegacijo SIS — telesna kultura, ki sedaj ni bila udeležena na nobeni seji, naj vodstvo prevzame referent za šport in rekreacijo, dokler ta delegacija ne bo pravno zaživela; — za delegacijo SIS — vzgoja in izobraževanje naj prevzame vodenje organizator izobraževanja, da bo vsaj udeležba na sejah in obveščenost delegacij na višjem nivoju; — delegiranje delegatov za seje skupščine posameznih SIS naj se odvija po vrstnem redu delegatskega sistema po posameznih TOZD. Tako naj bo zagotovljena stalna izmenjava vseh delegatov; — vsak delegat, ki se vrne iz seje skupščine v bazo, je dolžan, da na kratko, jedrnato poroča o sklepih v našem internem glasilu. Posebej to velja za delegatska vprašanja in odgovore, ki jih dobi na seji skupščine SIS, tako da bi lahko v naši delovni organizaciji ne zaostajali za pomembnimi sklepi. Za bodoče bi bilo dobro razmisliti o novi shemi delegatskega sistema v naši DO: kultura otroško teles, zdra' varstvo kult. stvo zaposlo- sociol- no skrb. DSSS TOZD Teh.p.' TOZD Graf.p. TOZD Veta TOZD Družb.st. Za vse to je sedaj pravi čas, saj se pripravljamo na nove volitve delegatov in smo v najvaž- nejši fazi, to je evidentiranje delegatov za naslednje mandatno obdobje. DIV Maši vzdrževalci transportnih sredstev V zadnjih letih se je naša delovna organizacija zelo povečala, s tem pa se je povečal tudi dohod in odvoz materialov. Z zvišanjem proizvodnje so se povečale tudi spremljajoče dejavnosti in ena od teh je tudi transport. Danes si ne moremo predstavljati več transportiran j a samo s človeško pomočjo, kot je bilo to včasih. Transport z viličarji je sicer v naši DO prisoten po malem že precej časa, vendar se je raz- širil šele v letu 1974, ko je bilo nabavljeno večje število teh delovnih strojev. V naslednjih letih — do leta 1980, se je število viličarjev povzpelo na 50, potrebe pa narekujejo še nekaj novih. Seveda je potrebno vsa transportna sredstva vzdrževati in to zaradi redne obrabe in servisov, precej več pa zaradi nepazljivosti voznikov, da ne rečem malomarnosti le-teh. Vzdrževanje viličarjev in osta- lih transportnih sredstev se je razvijalo po potrebi, ki jo je narekoval nakup teh sredstev, vendar je bilo vseskozi čutiti, da vzdrževanje zaostaja za potrebami, kar je prisotno tudi še danes. Vzdrževalci se kar najbolje trudimo, da bi bilo naše delo kvalitetno opravljeno in v zadovoljstvo vseh, ki delajo pri transportu. No pa povprašajmo delavce, ki vsakodnevno opravljajo popravila na transportnih sredstvih, kaj mislijo o svojem delu in s kakšnimi problemi se ob njem srečujejo. Dolgoletni sodelavec Benčič Edo — avtomehanik, pravi o težavah pri delu takole: »Kot prvi in zelo velik problem so prostori, kjer se opravlja naša servisna dejavnost. Čuti se tudi pomanjkanje ustreznega orodja in drugih pripomočkov za vzdrževanje. V zadnjem času opažamo tudi vsesplošno pomanjkanje rezervnih delov, kar nam vzdrževalcem ni v prid; marsikateri rezervni del moramo izdelati sami ali pa ga naredijo v kovinski delavnici. Rad bi videl, da bi se v servisni delavnici zaposlilo še kakšnega nekvalificiranega delavca za opravljanje enostavnih del pri negi viličarjev, kotjepod-mazovanje, menjava olja in pranje.« Juvan Rudi — avtomehanik: »V delovno organizacijo sem prišel pred dvema letoma. In že v kratkem času se je vozni park precej povečal. Tudi nas vzdrževalcev je nekaj več. Odnosi med sodelavci so sicer dobri, vendar pa opažam zadnje čase, da je precej negodovanja zaradi nagrajevanja, ki še ni urejeno tako, kot bi moralo biti.« Cemažar Ciril — avtomehanik: »Mislim, da so vzdrževalci viličarjev v naši DO slabo nagrajevani za svoje delo, saj opravljajo vsa dela, ki se tičejo vzdrževanja vozil, ne glede na to, ali so avtomehaničnega značaja ali pa ključavničarskega. V delavnici so dokaj težki pogoji dela in zato mislim, da smo prikrajšani tudi pri dopustu, saj na pogoje dela nimamo nobenega dodatnega dneva dopusta. Mnenja sem tudi, da bi morali uvesti dela in naloge po specialnostih, kot so: hidravlika, motorji z notranjim izgorevanjem, zavorni sistemi itd.; takšne organizacije dela sem bil vajen iz prejšnje delovne organizacije, kjer sem bil zaposlen. V Papirnico Vevče sem prišel v preteklem letu in se tu dobro počutim.« Kot zadnji vzdrževalec je svoja zapažanja nanizal Marolt Brane — avtoelektrikar, ki je na prvo mesto postavil problem slabe opremljenosti delavnice za vzdrževanje avtoelektrike na viličarjih. »Kar polovico viličarjev je na električni pogon. Ti viličarji so bili v glavnem nabavljeni pred nekaj leti in sedaj so se pričele pojavljati večje okvare na elektromotorjih, tako da ne mine dan, da ne bi imel razstavljenega vsaj po enega viličarja zaradi okvare elektro motorja. Ugotavljam, da je en avtoelektričar premalo za tako velik avtopark, saj mi zmanjkuje časa za drugo redno delo. Ker je veliko dela, mi priskoči na pomoč kateri od avtomehanikov, velikokrat pa mi pomaga tudi traktorist Janez Skubic, ki je za enostavnejša dela zelo pripraven.« Vsi skupaj pa so še dodali, da se zavedajo odgovornosti svojega dela, saj je prav od njih odvisna varnost delavcev, ki upravljajo z viličarji in drugimi transportnimi sredstvi ter varnost vseh drugih delavcev v tovarni. Leon Kurent Viličar je zopet usposobljen, sta ugotovila Skubic Janez in Marolt Brane Juvan Rudi in Benčič Srečko zadovoljno zaključujeta delo Pogled na dvorišče pred vzdrževalnimi delavnicami za transportna vozila Marsikaj je treba postoriti, predno se odpro vrata jedilnice. V papirniški restavraciji so delavcem na voljo 2—3 tople malice, dopolnjujejo pa jih hladne malice, mleko in napitki Kolikor ljudi, toliko okusov V želji, da zberemo ocene in mnenja o topli malici, smo obiskali naše obratne jedilnice prav v času, ko je bilo v njih najbolj živahno. Delavci so našega obiska že navajeni in tako je pogovor o malici kar hitro stekel. Mnenja o kvaliteti malice so bila različna; lahko bi dejali: kolikor ljudi, toliko okusov in mnenj. V povprečju je hrana dobra, vendar pa so bile izrečene tudi kritike, ki so se nanašale predvsem na občasno slabšo kvaliteto in izbor pripravljene hrane, na kvaliteto mesnih proizvodov, posebno klobas in ne nazadnje tudi na ceno malic. Vsekakor so bila povedana mnenja dokaj realna, pa bi bilo zato prav, da bi skušali pomanjkljivosti odpraviti! Papirniška restavracija pripravi dnevno preko 700 toplih obrokov po ceni 28 dinarjev za brezmesno in 42 dinarjev za mesno malico; k malici pripada tudi kos kruha. Malice so na voljo delavcem vseh izmen; za delavce iz neposredne proizvodnje dostavljamo malice v obratne jedilnice. Topli obrok je regresiran tako, da delavčev prispevek znaša nekaj dinarjev. Podatek, da so se v letu 1981 podražila osnovna živila za preko 50 %>, podražila pa se je tudi energija in druge storitve, nam jasno pove, da so nujno tudi cene toplih obrokov nekoliko višje, vendar pa te ne dosegajo ekonomskih cen. Verjetno je razveseljivo dejstvo, da so pripravljene malice kakovostne in higiensko neoporečne, kar dokazujejo rezultati analiziranih vzorcev po ugotovitvah sanitarnih inšpektorjev. Z zagotovostjo lahko trdimo, da je pripravljena hrana vedno sveža, za kar velja pohvaliti naše kuharje. No, če bi se naši kuharji občasno še malo bolj potrudili, pa bi verjetno odpadle tudi izrečene kritike na račun kvalitete pripravljenih obrokov. Organizirana prehrana med delom je ne le pomemben element družbenega standarda, ampak tudi neposreden pogoj za produktivno delo. Topli obrok je še posebej pomemben za tiste delavce, ki zjutraj ne zajtrkujejo in za delavce, ki delajo na težjih oziroma težaških delih. Če hočemo, da bomo delavci uspešni proizvajalci, potem je jasno, da si bomo skupaj z vsemi odgovornimi, posebej pa z OOZS prizadevali, da bi bila naša prehrana kar najbolj kvalitetna, prilagojena fiziološkim potrebam in še nadalje higiensko neoporečna. R. J. Da bi bila naša malica kar najbolj okusna, se naša kuharica Štefka res potrudi. Z dodatkom peteršilja in česna postanejo malice še okusnejše Malica v obratni jedilnici pri II. in III. papirnem stroju. Pogovor z delavci iz drugih republik, ki živijo v samskem domu KRASNIQI Xhafer, zaposlen v TOZD »Grafični papir« pri pripravi papirne mase; poročen, oče enega otroka. Družina živi na Kosovem KRASNIQI Avdyl, zaposlen v TOZD »Tehnični papir« kot vodja dodelave stroja v premaznem oddelku; poročen, oče treh otrok. Tudi njegova družina živi na Kosovem KERIČ Said, zaposlen v TOZD »Tehnični papir« 5 let; je voznik viličarja, poročen, oče dveh otrok. Z ženo živi v samskem domu, otroci so sicer pri starših v SR Bosni, le ob našem obisku je bil najmlajši na počitnicah pri njima BALTIČ Besim, zaposlen v TOZD »Blagovni promet« tri leta kot razkladalec surovin; samski Obiskali smo samski dom z namenom, da povprašamo, kako živijo naši delavci in kakšni so njihovi načrti za bodočnost? Izbor štirih sogovornikov je bil popolnoma slučajen, pa je bil zato pogovor prav prijeten. Na vprašanje, zakaj so prišli v Ljubljano, so skoraj vsi odgovorili, da v kraju bivanja ni bilo dela, pa so se tako odločili za delo v Ljubljani. V papirnici so zaposleni od tri do osem let, opravljajo pa dela v neposredni proizvodnji. Skoraj vsi so poročeni in zato del svojega zaslužka pošiljajo družini. Na vprašanje, ali želijo še nadalje ostati v Sloveniji, so bili odgovori pritrdilni. Z delom, ki ga opravljajo, so zadovoljni, zaslužek je dober, imeli pa so pripombe na ceno prehranjevanja, ki je pač postalo drago za vse, ne samo zanje. In kako preživijo prosti čas? V družbi s prijatelji, ob obiskih znancev, prebiranju časopisov, knjig in podobno. Morda še to, da so bili fantje izredno komunikativni, dobro razumejo slovensko, na delovnih mestih pa so dobri delavci. Podatek, da za bivanje v samskem domu skupaj z ogrevanjem in pranjem posteljnega perila plačajo naši delavci 480 din za bivanje v sobi s tremi ležišči, oziroma 600 din za bivanje v enoposteljni sobi pove, da DO Papirnica Vevče v veliki meri subvencionira stanarine delavcev iz samskega doma. Kljub temu, da so bili naši sogovorniki različnih narodnosti, socialnih vprašanj niso vzpostavljali. Povečanje življenjskega standarda vidijo v dodelitvi stanovanjske pravice za družbeno stanovanje, kar pa je glede na stanovanjsko politiko, ki jo vodimo v naši DO, vsekakor uresničljivo. R. J. Vodena vila Vodena Vila, vitice svila oko zmija vodenih žila; u letu prskaju poljupci na p ovršinu ko oči, koje sretoh širom sveta. Na robu vira sveži trag pira; perje, krv, kosti ... Izčezli gosti stoje u ogledalu svireposti. Sa vrbe, koja svoj šumor utka, u žubor vode moj pogled traži do zavijutka. Gdje još gugutka i krije prolječnu tajnu? Svetlost iz vode poslata od sunca bez oproštenja pade mi u oči; neko me tresnu ko junca kraj Vodene Vile; ja padoh bez moči. Banjac Rado Raje imamo denar kot živali Delo, torek 27. 10. 1981 Visoka cena za kilogram odkupljenega divjega kostanja pri Leku 7 dinarjev — je marsikoga pritegnila. Leku je namreč uspelo dobiti okrog 300 ton kostanja, kar polovico so ga prinesli pionirji in mladinci. Zato pa je bilo kupovanje kostanja slabše za ljubljanske lovce, ki ga odkupujejo po 2,5 dinarja za kilogram. Letošnjo zimo bodo sr- njadi lahko natrosili le 2500 kilogramov, ker več kostanja niso uspeli zbrati. (K. M.) Naš pripis: Čuden naslov. Kot da v Leku ne izdelujejo iz kostanja zdravil za ljudi. To je vendar vsaj toliko humano, kot po-kladanje divjadi, da se bo ohranila za »humano trebljenje«. i 'KADROVSKA SLUŽBA POROČA ZA MESEC Prišli : Ermenc Stanislav — direktor DO Gorinjac Irfan — razkladalec surovin Mrhar Alenka — pripravnik Černe Ivan — pomočnik vodje preč. rezal, stroja Vida Jovan — razkladalec surovin Silič Bojan — elektrikar III Odšli: Lednik Janez — direktor DO — upokojen Pustaj Antun — U. pom. preč. rezal, stroja Jotič Mile — čistilec lesa Rojht Alojz — pospravi j alec izmeta Bučar Marjan — skladiščni delavec — v JLA Suvajac Zdravko — razkladalec surovin Pandžič Selim — voznik lesa Levičnik Ivan — delavec v zidarski delavnici — v JLA Čauševič Fuad — zavijač papirja — v JLA A j kič Sulejman — vnašalec vlaknin — v JLA Kutkuregovič Drago — II pom. preč. rezal, stroja Pleško Marjan — pleskar — v JLA Poročili so se: Mlakar Darja z Bučar Bojanom Kadirič Ramiz z Botonjič Hasijo ČESTITAMO! OKTOBER Rodili so se: Rojc Francu hči Darja Kljajič Sulju hči Jasmina Žaberl Vidi in Radu sin Iztok ČESTITAMO! odsedelo Glasilo delovne organizacije Papirnice Vevče — Izdaja ga delavski svet — Izhaja vsak mesec — Glavni in odgovorni urednik Vida Bartol — Uredniški odbor: Razdevšek Jožica, Zajec Ignac, Marolt Jože, Fras Franc, Razdevšek Silvo, Bogovič Ivo, Grad Andrej — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, CGP Delo, TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tisk tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana — Naslov uredništva: Papirnica Vevče, Vevška cesta 52, 61260 Ljubijana-Polje. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.