49 i ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša; tanja.mirtic@zrc-sazu.si; https://orcid.org/0000-0002-2098-011X Jezik in slovstvo, 70(1–2), 49–63 DOI: 10.4312/jis.70.1-2.49-63 1.01 Izvirni znanstveni članek Tanja Mirtiči Izgovorne značilnosti prevzete češke lastnoimenske leksike v slovenščini V prispevku so predstavljene nekatere izgovorne značilnosti prevzete češke lastnoimenske leksike v knjižni slovenščini. Najprej so navedene osnovne naglasne značilnosti, temu sledi prikaz izgovornih prilagoditev češkega samoglasniškega in soglasniškega sestava v slovenščini. Prispevek vsebuje tudi empirični del, saj smo s spletnim perceptivnim testom ugotav- ljali naglasno mesto in kakovost naglašenih e in o pri nekaterih prevzetih lastnoimenskih enotah iz češčine. Ključne besede: izgovor, lastno ime, prevzete besede, češčina, perceptivni test Pronunciation Features of Borrowed Czech Proper Name Lexis in Slovene This article presents some pronunciation features of the borrowed Czech proper name lexis in standard Slovene. First, the basic accent features are listed, followed by a description of the pronunciation adaptations of Czech vowel and consonant composition in Slovene. The article also contains an empirical part, as we used an online perceptual test to determine the accent placement and quality of the stressed e and o in some borrowed proper name units from Czech. Keywords: pronunciation, proper name, borrowed words, Czech, percep- tual test JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 49 8. 05. 2025 14:58:43 50 Tanja Mirtič | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 49–63 1 Uvod Prevzemanje besed nakazuje medjezikovne stike oz. povezave med posame- znimi jezikovnimi skupnostmi. Velik vpliv nanj imajo tudi zunajjezikovni dejavniki. Prevzeta beseda je praviloma tista, ki ni nastala v kontinuiranem razvoju posameznega jezika (prim. Snoj 2005: 1). Slovenščina je precej be- sed prevzela tudi iz slovanskih jezikov (prim. Klemenčič 2010).1 Veliko besed, ki smo jih prevzeli iz češčine, danes občutimo kot domače.2 Češke besede so v slovenščino prihajale po različnih poteh. V obdobjih formiranja knjižne slovenščine je imel velik vpliv na vpeljavo novih besed jezik časni- karjev. Pisci so besede jemali iz različnih virov, mnogo čeških besed je deni- mo prišlo v slovenščino s slovarjem Antona Murka (1833), on pa jih je spre- jel iz del Ravnikarja, Dajnka, Metelka in Jarnika. Iz prevzetih besed lahko nastajajo nove besede oz. besedne družine, prevzeta beseda lahko tudi obudi stare besedotvorne postopke ali aktivira nove (Klemenčič 2010: 22–23). Iz samostalnika smer, ki smo ga prevzeli iz češčine,3 imamo danes v slo- venščini besede smernica, smernik, usmeritev, smerni, usmeriti. Iz samos- talnika stavka je nastal glagol stavkati, pridevnik stavkoven ipd. V nekaterih primerih je bila češčina tudi jezik posrednik (npr. plin, vzajemen; Slovenski etimološki slovar [SES] 2016). Zagotovo je najbolj znana češka beseda, ki smo jo prevzeli v slovenščino, samostalnik robot. Gre za umetno besedo, ki se je razširila tudi v večino drugih evropskih jezikov (Rejzek 2015: 596).4 Prevzete besede v knjižni slovenščini izgovarjamo z glasovi in naglasom slovenskega knjižnega jezika (Toporišič idr. 2001 [SP 2001]: člen 222). To osnovno vodilo upoštevamo tako pri občnoimenskem kot lastnoimenskem besedju.5 Pri obravnavi lastnoimenskega besedja, ki je predmet tega pri- 1 Največ besed je prevzetih iz hrvaščine in srbščine, ruščine in češčine. Nobene prevzete besede nimamo iz slovaščine, beloruščine, bolgarščine, gornje in dolnje lužiščine (Kle- menčič 2010: 22). 2 Iz češčine smo denimo prevzeli besede, kot so bradlja, geslo, kolek, mrož, tovarna, ustava, znamka, žezlo (prim. SES 2016; Klemenčič 2010). 3 V češčini se sklanja po moški sklanjatvi. V slovenščini je sklanjanje po prvi moški sklanjat- vi navedeno še v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (prim. Pleteršnik 2014). 4 Besedo je leta 1920 prvi uporabil Karel Čapek v svoji drami R. U. R. 5 Pri obravnavanju glasoslovnih značilnosti je zavedanje o prevzetosti oz. neprevzetosti besede pomembno, kar dokazuje tudi češčina. Denimo soglasnik g ima različno vred- nost v neprevzetem in prevzetem besedju: v neprevzetem besedju se pojavlja samo kot rezultat prilikovanja, v prevzetem pa je samostojni fonem (Palková 1997: 239). JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 50 8. 05. 2025 14:58:43 51 Izgovorne značilnosti prevzete češke lastnoimenske leksike v slovenščini spevka, je treba upoštevati tudi specifične značilnosti tega besedja (Šekli 2008: 11–13; Mirtič 2022), ki je pogosto tesno povezano z občnoimenskim (prim. proces poobčnobesedenja oz. apelativizacije).6 Pravila za prevzemanje lastnoimenskih besed v slovenščino so predsta- vljena v Slovenskem pravopisu iz leta 2001. Posodobljen in razširjen pred- log pravil prevzemanja iz tujih jezikov je objavljen v Pravopisu 8.0, ki pa še nima kodifikacijske vrednosti. Predlog pravil prevzemanja iz češči- ne v slovenščino je bil dan v javno razpravo aprila 2024.7 Problematika prevzemanja lastnoimenskih besed iz slovenščine v češčino je podrobno problematizirana tudi v Stankovska (2021). Prevzemanje čeških imen v slovenščino je predmet raziskav že precej dolgo. Pravila o njihovem za- pisovanju najdemo že v prvem slovenskem pravopisu iz leta 1899 (Levec 1899: členi 518–525).8 V nadaljevanju so najprej navedene osnovne izgovorne prilagoditve lastnoimenskih prevzetih besed iz češčine,9 nato sledi empirični del, kjer so predstavljeni izsledki spletnega perceptivnega testa. 2 Osnovne izgovorne prilagoditve prevzetih besed iz češčine Slovenščina in češčina spadata v slovansko jezikovno skupino indoevrop- skih jezikov, zato imata precej podobnih značilnosti, hkrati pa izkazujeta tudi precej razlik, ki so vidne zlasti v glasoslovju. Slovenščina je namreč z zgodovinskorazvojnega gledišča del nekdanje južne slovanščine, češčina pa del nekdanje severne slovanščine. 6 Jezik lahko pri enakopisnicah vzpostavi razlike med občnoimensko in lastnoimensko leksiko. V slovenščini je sredstvo za vzpostavljanje tovrstnih razlik lahko tudi tonemski naglas (npr. dúša [dùːʃá] : Dȗša [dúːʃà]). Zanimiv je tudi primer iz češkega jezikovnega prostora. Priimek skladatelja Bedřicha Smetane v slovenščini izgovarjamo s cirkum- fleksom (Smtana [sméːtàna]), občnoimensko besedo smetana pa z akutom (smtana [smèːtána]). 7 Dostopen je na povezavi: https://pravopis8.fran.si/cms/ccws/8?fs=925. 8 Vprašanje o prevzemanju lastnoimenske leksike iz češčine se je pojavilo tudi v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (prim. vprašanje o poimenovanju Purkinijeva ali Purkynějeva vlakna, Weiss in Jelovšek 2022). 9 Podroben glasoslovni opis češčine, namenjen slovensko govorečim, je podan v Stan- kovska (2009). JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 51 8. 05. 2025 14:58:43 52 Tanja Mirtič | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 49–63 2.1 Naglasno mesto V knjižni češčini je vedno naglašen prvi besedni zlog (Palková 1997: 156–158, 277–278). Pri prevzemanju v knjižno slovenščino češko naglas- no mesto načeloma ohranjamo. Zaradi vpliva naglasnomestnih zakonitosti slovenščine se pri nekaterih primerih uveljavljajo tudi odstopanja od teh teženj (prim. razdelek 3.2.1). Izjemo lahko predstavljajo tudi enakopisna prevzeta osebna imena, ki jih praviloma prilagodimo slovenskemu izgovo- ru (npr. Andrej [andɾˈεː]10 Babiš,11 Karolína [kaɾɔˈliːna] Kurková, Renata [ɾεˈnaːta] Voráčová).12 2.2 Samoglasniki Temeljna izgovorna prilagoditev prevzetih čeških samoglasnikov je izena- čenje dolgih in kratkih samoglasnikov, ki se v slovenščini izgovarjajo skla- dno s pravili slovenske knjižne izreke. Češki samoglasniki so torej lahko v slovenščini dolgi ali kratki (npr. Zlin [ˈzliːn], Terezín [ˈtεːɾεzin]), ne glede na stanje v češčini. Dolgi u se v češčini označuje kot ostali samoglasniki z ostrivcem na črki u, poleg tega pa tudi s krožcem na črki u.13 Oba v slo- venščino prevzemamo kot ostale dolge samoglasnike, torej sta lahko v slo- venščini bodisi kratka bodisi dolga (npr. Hůrka [ˈxuːɾka], Janků [ˈjaːɳku]). 10 Pri zgledih je označen samo jakostni naglas, čeprav knjižna slovenščina pozna dva ena- kovredna načina naglaševanja (tonemsko in jakostno). V članku se za zapis izgovora upo- rablja mednarodna fonetična abeceda IPA. Osnova za zapis je razdelek o slovenščini v Handbook of the International Phonetic Association, avtorjev R. Šuštaršič, S. Komar in B. Petek (Šuštaršič idr. 1999) z nekaj prilagoditvami, ki so uporabljene tudi v eSSKJ (Bizjak Končar idr. 2016–). Češka mednarodna transkripcija se ravna po Palková (1997: 37–44). 11 Rojstno ime Andrej je tukaj zapisano po slovaškem pravopisu, saj se je nosilec rodil in odraščal na Slovaškem. 12 To ne velja vedno, prim. Angela Merkel. Več o naglasnem mestu v lastnoimenskem besedju tudi v Mirtič (2022: 277–279). 13 V stari češčini je obstajal glas [ó], ki se je konec 14. stoletja začel postopno spremin- jati, najprej v dvoglasnik [uo], ki je že v 15. stoletju prešel v dolgi u [ú]. Poleg tega je v tem obdobju v češčini obstajal tudi izvorni dolgi u [ú]. Sprememba [ó] v [ú] je bila postopna: najprej se je spremenil v [uo], postopoma je v dvoglasniku začel prevladovati u-jevski element, zato se je začelo uveljavljati zapisovanje s črko u in krožcem nad to črko [ů]. Črka u nakazuje dominantno u-jevsko enoto dvoglasnika, ki počasi izginja, nad tem pa je zapisan o, ki kaže šibkejšo prvino tega dvoglasnika oz. o-jevski element. Danes krožec na u razumemo kot diakritično znamenje, prvotno pa je torej pomenil (šibkejši) o-jevski element dvoglasnika (gl. https://prirucka.ujc.cas.cz/?id=148). JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 52 8. 05. 2025 14:58:43 53 Izgovorne značilnosti prevzete češke lastnoimenske leksike v slovenščini 2.3 Soglasniki Češki soglasniški sestav se precej razlikuje od slovenskega. Pomembna značilnost češkega jezika je ohranjanje odrazov mehčanih psl. zobnikov *d, *n in *t v položaju pred odrazi praslovanskih *i, *ě in *ę (prim. Šekli 2018: 295). Češke mehke soglasnike v slovenščino prevzemamo na dva načina. Pri tistih, ki jih v češki pisavi označujemo s črkami ď, ň in ť ali so zapisani v sklopu z ě, mehkost nakazujemo s soglasnikom j (npr. Košťany [ˈkoːʃtjani]). Kadar v češki pisavi mehkost ni posebej označena, v sloven- ščini izgovarjamo navadne, nemehčane soglasnike d, n in t (npr. Jeseník [ˈjeːsεnik]). Navadne, nemehčane soglasnike izgovarjamo tudi takrat, ka- dar ď, ň in ť stojijo pred soglasnikom ali v izglasju (npr. Choceň [ˈxoːʦən], Unhošť [ˈuːnxɔʃt])14 (prim. SP 2001: člen 222; Pravopis 8.0: Pravila nove- ga slovenskega pravopisa za javno razpravo 2024; Stankovska 2009: 25). Praslovanski ustničniki *p, *b, *m in *v so se v zahodni slovanščini pred sprednjimi samoglasniki spremenili v mehčane ustničnike, ki so svojo meh- čanost v položaju pred kratkimi odrazi psl. *ě, *ę v češčini še okrepili, zato je za *, * in * prišlo do nastanka vmesnih , za * pa do nastanka * (Šekli 2018: 295–296). Pri tovrstnih prevzetih besedah mehčanost nakazu- jemo z vmesnim j (npr. Pěnička [ˈpjeːniʧka], Soběslav [ˈsoːbjεsla]), za so- glasnikom m pa dodajamo poleg vmesnega j še soglasnik n (npr. Litoměřice [ˈliːtɔmnjεɾʒiʦε]).15 Sem uvrščamo tudi soglasnik f, ki je prevzet.16 2.3.1 Pripornik v Češki soglasnik v, ki se v češčini običajno uvršča med pripornike (Palková 1997: 211), pred soglasniki in v izglasju izgubi zvenečnost in preide v [f]. V knjižni slovenščini v tem položaju pripornik f nadomestimo z dvoustnič- nim  (npr. Moravský Beroun [ˈmoːɾaski ˈbεːɾɔn], Václav [ˈʋaːʦla]). V 14 V predlogu prevzemanja iz češčine v slovenščino v Pravopisu 8.0 velja predpostavka, da ima lahko češki ň v izglasju ali v položaju pred soglasnikom v slovenščini tudi meh- čani izgovor (npr. Libeň [líbən/líbən’]), kar pa je malo verjetna realizacija, ki bi jo bilo treba preveriti z dodatnimi raziskavami slovenskega govorjenega knjižnega jezika. 15 Pri nekaterih tovrstnih lastnoimenskih enotah, zlasti pri tistih, ki vsebujejo samostalnik mesto, v rabi opažamo (tudi) podomačeni izgovor (npr. Staré Město, Nové Město na Moravě). 16 Večinoma se pojavlja zgolj v prevzetih besedah, ki so pogosto zastarele ali neknjižne (npr. fěrtoch). JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 53 8. 05. 2025 14:58:43 54 Tanja Mirtič | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 49–63 mednarodni fonetični abecedi se soglasnik v v češčini beleži z znakom v, v slovenščini pa z znakom ʋ.17 2.3.2 Češka pripornika h in ch Praslovanski zveneči mehkonebni zapornik *g se je v 12. stoletju v češči- ni spirantiziral v zveneči grlni pripornik *h (IPA: [ɦ]) (Šekli 2018: 244). V slovenščino ga prevzemamo kot [x]; npr. Helena češ. [ˈɦεlεna], slov. [xεˈleːna], Hodonín češ. [ˈɦɔdɔɲiːn], slov. [ˈxoːdɔnin]. V nekaterih eksoni- mih smo zveneči grlni pripornik v slovenščino prevzeli kot [g]; npr. Praga, Višegrad. Prav tako tudi češki ch [x] v slovenščino prevzemamo kot [x], npr. Chaloupka [ˈxaːlɔpka], Chrudim [ˈxɾuːdim]. V mednarodni fonetični abecedi IPA se praviloma za oba glasova uporablja znak [x]. Pri češkem priporniku ch pripora nastaja na prehodnem delu med trdim in mehkim nebom (Palková 1997: 230), pripora pri slovenskem h pa se oblikuje na prednjem mehkem nebu (Bezlaj 1939: 43). Češki pripornik je torej tvorjen bolj spredaj, s čimer se vzpostavi jasnejše nasprotje med ch in grlnim pri- pornikom h (prim. Mirtič 2016: 17–18). 2.3.3 Pripornik ř Posebnost češčine je sprememba praslovanskega *ŕ in *r v položaju pred sprednjimi samoglasniki v pripornik ř (Šekli 2018: 294–295). Glas ř naj bi nastal že v 13. stoletju. Najstarejši zapis, iz katerega lahko sklepamo na obstoj ř, je iz leta 1237. V češčini obstajata zveneča in nezveneča različica ř, pojavljanje je odvisno od glasovnega okolja (prim. Internetová jazyková příručka; prim. Mirtič 2016: 20). V slovenščino ga prevzemamo kot rž, rš, š ali ž, in sicer odvisno od položaja v besedi in glasovnega okolja (Havířov [ˈxaːʋiɾʒɔ], Kovář [ˈkoːʋaɾʃ], Třebíč [ˈtʃeːbiʧ], Říčany [ˈžiːʧani]).18 17 Fonem ʋ v knjižni slovenščini uvrščamo med zvočnike (prim. Tivadar 2023). 18 V Levčevem pravopisu je bilo predlagano, da se za češki ř lahko uporablja r ali pa ž (za soglasniki p, t, k, h in pred njimi pa tudi š) (Levec 1899: 72–73). P. Stankovska (2021: 211) predlaga, da bi se prepis češkega ř poenostavil v r, kar bi olajšalo zapisovanje. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 54 8. 05. 2025 14:58:43 55 Izgovorne značilnosti prevzete češke lastnoimenske leksike v slovenščini 3 Perceptivni test V raziskavi, s katero smo ugotavljali jezikovni čut govorcev slovenskega jezika v zvezi s prevzetimi lastnoimenskimi besedami iz češkega jezika, smo uporabili spletni perceptivni test (prim. Mirtič 2019),19 v katerem sta sodelovala 202 respondenta.20 Perceptivni test je vseboval zvočne posnet- ke izgovora,21 na podlagi katerih smo respondente prosili, naj presodijo, kateri izgovor je (bolj) sprejemljiv v javnem formalnem govornem polo- žaju. Stavke, v katerih so bile uporabljene opazovane besede, sta brala dva bralca. Bralka živi v Ljubljani, kjer je tudi odraščala, bralec prihaja iz šta- jerske narečne skupine in občasno živi ter deluje v Ljubljani. 45 % respon- dentov pripada starostni skupini 41–60, 36 % respondentov pa starostni skupini 21–40. Približno polovica respondentov je zaključila univerzitetni program oz. drugo bolonjsko stopnjo, nekaj več kot 25 % respondentov ima doktorat znanosti, magisterij znanosti ali tretjo bolonjsko stopnjo, 9 % respondentov je zaključilo srednjo šolo. Dobra polovica respondentov se poklicno ukvarja z jezikom (37 jih dela v visokem šolstvu, raziskovanju in znanosti, 29 je zaposlenih v predšolski, osnovnošolski ali srednješolski vzgoji in izobraževanju, 28 se jih ukvarja s prevajanjem, lektoriranjem ali pisanjem besedil; ostali sodelujoči, ki se poklicno ukvarjajo z jezikom, delujejo v medijih, gledališču ali pa študirajo jezikoslovje). Približno 40 % sodelujočih živi v Ljubljani, pri čemer jih je v Ljubljani odraščalo okoli 20 %. Respondenti prihajajo iz vseh narečnih skupin. V raziskavi smo poleg običajnih demografskih podatkov zbirali tudi podatke o znanju tujih jezi- kov,22 saj smo želeli izvedeti, koliko respondentov pozna vsaj osnove če- škega jezika, obenem pa smo skušali tudi ugotoviti, ali ima znanje češkega jezika vpliv na njihove jezikovne izbire v slovenščini. Analiza je pokazala, da ima (vsaj) osnovno znanje češkega jezika 19 respondentov. 19 Perceptivni testi so uporabljeni tudi npr. v Palková (1997: 177, 179) in Tivadar (2003, 2004a, 2004b). 20 Raziskava je potekala od 11. 7. 2024 do 29. 8. 2024. 21 Zvočni posnetki so bili posneti v fonolaboratoriju Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 22 V anketnem vprašalniku smo vprašanje ubesedili takole: »Katere tuje jezike govor- ite (razumete (vsaj) osnove jezika in tvorite (vsaj) enostavna besedila)«? Od ostalih jezikov največ respondentov pozna angleščino (185), hrvaščino (149), nemščino (114) in srbščino (109). JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 55 8. 05. 2025 14:58:43 56 Tanja Mirtič | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 49–63 3.1 Opredelitev raziskovalnih vprašanj Na podlagi analize relevantne literature in stanja v doslejšnjih jezikovnih priročnikih smo z raziskavo skušali odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: a) Ali je pri priimku Komenský v sodobni knjižni slovenščini uveljavljen izvorni naglas ali je prišlo do spremembe naglasnega mesta?; b) Kako izgovarjamo priimek češkega avtorja Jana Nerude? Ali prihaja do razlik v izgovoru priimka Neruda, če se le-ta nanaša na čilskega avtorja Pabla Nerudo?; c) Ali vzdevek Borovský23 v slovenščini naglašujemo na prvem besednem zlogu? Ob morebitnem naglaševanju prvega besedne- ga zloga nas je zanimala tudi kakovost naglašenega o, in s tem morebitni vpliv jedrnega besedja slovenščine na izgovor prevzete besede. Ali se tudi pri vzdevku Borovský kaže težnja po naglaševanju enote -ov-, ki se sicer pojavlja v sodobni knjižni izreki?; č) Ali prevzete češke priimke Nedvěd, Lendl in Zeman izgovarjamo, kot je tradicionalno predpostavljeno, z oz- kim naglašenim e ali prihaja do odstopanj? V raziskavo vključeno češko lastnoimensko besedje je v slovenskem prostoru precej poznano, kar doka- zujejo tudi potrditve v besedilnem korpusu Gigafida 2.0.24 Kljub temu so imeli respondenti pri vsakem vprašanju na voljo tudi možnosti Ne poznam besede in Ne slišim razlik v izgovoru. 3.2 Naglasno mesto 3.2.1 Priimek Komenský V Slovenskem pravopisu iz leta 1962 (Bajec idr. 1962) ima priimek Ko- menský zabeleženo naglasnomestno dvojnico [ˈkoːmεnski]/[kɔˈmeːnski]. Slovenski pravopis 2001 prinaša samo naglas na predzadnjem besednem zlogu [kɔˈmeːnski]. Izsledki perceptivnega testa potrjujejo, da se je v slo- venščini naglas na predzadnjem besednem zlogu že povsem uveljavil, saj se je zanj odločilo 92 % respondentov.25 Pri nekaterih prevzetih trizložnih samostalnikih se namreč v slovenščini pojavlja težnja po uveljavljanju 23 Borovský je literarni vzdevek po kraju Borová, kjer se je Karel Havlíček rodil. 24 V korpusu Gigafida 2.0 imata od obravnavanih lastnoimenskih besed največ potrd- itev priimka Nedvěd (774 (nepregledanih) konkordanc) in Lendl (537 (nepregledanih) konkordanc). Nobene pojavitve nima zgolj vzdevek Borovský. 25 Tudi ljubljanska Komenskega ulica se prevladujoče izgovarja z naglasom na drugem besednem zlogu. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 56 8. 05. 2025 14:58:43 57 Izgovorne značilnosti prevzete češke lastnoimenske leksike v slovenščini naglasa na drugem besednem zlogu, ne glede na naglasno mesto v izvor- nem jeziku (prim. Karpathos, Malaga, Žalgiris). Obstaja pa tudi nasprotna težnja, saj se lahko uveljavlja tudi naglas na prvem besednem zlogu, npr. pri lastnoimenskih besedah Varšava,26 Norveška. 3.2.2 Priimek Neruda S perceptivnim testom smo raziskovali tudi naglasno mesto v trizložnem priimku Neruda. V spletni anketni vprašalnik smo vključili tako čilskega avtorja Pabla Nerudo kot tudi češkega avtorja Jana Nerudo.27 V Sloven- skem pravopisu 2001 je obravnavan le čilski avtor, predlagan je naglas na drugem besednem zlogu. Izsledki raziskave kažejo, da pri priimkih obeh avtorjev prevladuje naglas na drugem besednem zlogu ([nεˈɾuːda]), pri če- mer je uveljavljenost naglasa pri čilskem avtorju, ki je tudi veliko bolj poznan v splošni javnosti, nekoliko večja. Pri Pablu Nerudi se je namreč za naglas na drugem besednem zlogu odločilo 88 % respondentov, pri Janu Nerudi pa 70 % respondentov. Na tovrstne izsledke ima lahko poleg pogo- stosti rabe določen vpliv tudi izvorni naglas. V češčini je namreč priimek Neruda naglašen na prvem besednem zlogu, v španščini pa na drugem oz. predzadnjem besednem zlogu. 3.2.3 Vzdevek Borovský Pri vzdevku Borovský nas je zanimalo mesto naglasa, ob morebitnem na- glasu na prvem besednem zlogu pa tudi kakovost naglašenega o. Ker je pesnik in pisatelj Borovský večini Slovencev neznan, smo z raziskavo lah- ko preverjali tudi moč težnje po naglaševanju enote -ov- v slovenščini. Iz- sledki raziskave nakazujejo, da se je 70 % respondentov odločilo za naglas na drugem besednem zlogu. Preostali so izbrali naglas na prvem besednem zlogu (23 respondentov se je odločilo za izgovor s širokim naglašenim o, 13 respondentov pa za izgovor z ozkim naglašenim o). Analiza raziskave kaže, da se tudi pri priimku Borovský kaže težnja po naglaševanju enote 26 Samostalnik Varšava ima v SP 1962 in Slovenskem pravopisu 2001 priporočen naglas na predzadnjem besednem zlogu, kar je skladno z naglasom v poljščini. V sodobni rabi se v slovenščini pojavlja tudi naglas na prvem besednem zlogu. Naglas na predzadnjem besednem zlogu priporoča tudi Govorni pomočnik RTV SLO. 27 Pablo Neruda je psevdonim prevzel po češkem avtorju Janu Nerudi. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 57 8. 05. 2025 14:58:43 58 Tanja Mirtič | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 49–63 -ov- (prim. Mirtič 2024).28 Pri respondentih, ki so izbrali naglas na prvem besednem zlogu, lahko prevladovanje izgovora s širokim naglašenim o utemeljimo z naslonitvijo izgovora na samostalnik bor. naglas na prvem besednem zlogu naglas na drugem besednem zlogu Komenský 6 % 92 % J. Neruda 22 % 70 % Borovský 18 % 70 % Tabela 1: Izsledki raziskave naglasnega mesta. V preglednici navajamo odstotek respondentov, ki so se odločili za posamezno naglasnomestno dvojnico. Ostali respondenti so izbrali odgovora Ne poznam besede ali Ne slišim razlik v izgovoru. 3.3 Kakovost naglašenega e pri priimkih Nedvěd, Zeman in Lendl V slovenskem knjižnem jeziku je naglašeni samoglasnik e lahko širok (od- prt) ali ozek (zaprt). Tradicionalno besede prevzemamo z ozkim naglaše- nim e, vendar se v novejšem času vse pogosteje pojavlja tudi široki nagla- šeni e (Toporišič 2000: 52–53; Mirtič 2019: 84–86; prim. Pravopis 8.0: Glasoslovni oris, Samoglasniki v prevzetih imenih, člen 26). Samoglasnik e je v knjižni češčini nevtralen,29 če je naglašen, ga v slovenščino obi- čajno prevzemamo kot ozkega (npr. Beneš [ˈbeːnεʃ], Bohnice [ˈboːxniʦε]), vendar se pojavljajo tudi izjeme. Prevzemanje s širokim samoglasnikom lahko povzroči položaj v besedi (če stoji samoglasnik e pred r ali e pred j (npr. Beroun [ˈbεːɾɔn]) oz. o pred v in  (npr. Lovosice [ˈlɔːʋɔsiʦε])) ali pa podobnost češke besede slovenski (npr. Odolena Voda [ˈoːdɔlεna ˈʋɔːda]) oz. če slovenski govorec prepozna v ne povsem enakozvočnem če- škem poimenovanju slovensko besedo. Tovrstni zgled je priimek Nedvěd, v katerem govorec slovenščine praviloma prepozna samostalnik medved, 28 Tovrstna težnja se sicer pojavlja tudi pri slovenskih priimkih, npr. Platovšek, Leskovšek. 29 Kakovost samoglasnikov v knjižni češčini se zaradi dolžine, soglasniškega okolja ali položaja v besedi naj ne bi spreminjala. Odstopanja se lahko pojavljajo zaradi tempa govora, razločnosti ali tudi narečnih vplivov. V rabi se pojavlja odprti (široki) izgov- or samoglasnikov, kjer se zmanjšujejo razlike med posameznimi samoglasniki in se samoglasnik i približuje samoglasniku e, samoglasnik u samoglasniku o, samoglasnik e samoglasniku a, samoglasnik o pa samoglasniku a (značilno za govor glavnega mesta), ali zaprti (ozki) izgovor, ki se pojavlja zlasti pri kratkih samoglasnikih i, e in pri dolgem é (Palková 1997: 324–325). JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 58 8. 05. 2025 14:58:43 59 Izgovorne značilnosti prevzete češke lastnoimenske leksike v slovenščini ki se v knjižni slovenščini izgovarja s širokim naglašenim e.30 V percep- tivnem testu se je za izgovor s širokim naglašenim e [ˈnεːdʋjεt] odločilo 62 % respondentov, za izgovor z ozkim naglašenim e [ˈneːdʋjεt] pa 17 % respondentov. 6 % sodelujočih je zapisalo, da ne sliši razlik v izgovoru, 14 % pa ne pozna obravnavane besede. S perceptivnim testom smo preve- rili tudi kakovost naglašenega e pri čeških priimkih Lendl in Zeman, ki sta slovenski splošni javnosti precej poznana. Analiza potrjuje tradicionalno usmeritev pri prevzemanju, saj se je pri obeh priimkih za izgovor z ozkim naglašenim e ([ˈleːndəl], [ˈzeːman]) odločilo 90 % respondentov. široki naglašeni e ozki naglašeni e Nedvěd 62 % 17 % Zeman 3 % 90 % Lendl 4 % 90 % Tabela 2: Izsledki raziskave kakovosti naglašenega e. V preglednici navajamo odstotek respondentov, ki so se odločili za navedeni izgovor. Ostali respondenti so izbrali odgovora Ne poznam besede ali Ne slišim razlik v izgovoru. Odgovore respondentov, ki so označili, da poznajo (vsaj) osnove češkega jezika, smo analizirali tudi ločeno od ostalih, pri čemer smo ugotovili, da stopnja poznavanja češkega jezika ni bistveno vplivala na njihove jezikov- ne izbire v slovenščini.31 30 Priimek Nedvěd je dejansko nastal z disimilacijo iz samostalnika medvěd (prim. https:// www.ptejteseknihovny.cz/dotazy/puvod-prijmeni-nedved). 31 V raziskavi je sodelovalo 19 respondentov, ki pozna (vsaj) osnove češkega jezika. Priimek Komenský so na prvem zlogu naglasili trije respondenti. Pri priimku Zeman so vsi respondenti, ki so dali relevantne odgovore, izbrali ozki naglašeni e, pri priimku Lendl se je en respondent odločil za široki naglašeni e. Prav tako se je tudi pri priimku Nedvěd za ozki naglašeni e odločil en respondent. Priimek češkega avtorja Jana Nerude je na drugem besednem zlogu naglasilo deset respondentov, na prvem zlogu pa sedem (dva nista slišala razlik v izgovoru). Vsi, ki so priimek češkega avtorja Jana Nerude naglasili na prvem besednem zlogu, so priimek čilskega avtorja Pabla Nerude naglasili na drugem besednem zlogu in s tem vzpostavili razlikovanje med obema avtorjema. Vzdevek Borovský je devet respondentov izgovorilo z naglasom na drugem besednem zlogu, sedem pa z naglasom na prvem besednem zlogu, od tega so štirje respondenti izbrali široki o. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 59 8. 05. 2025 14:58:43 60 Tanja Mirtič | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 49–63 4 Sklep Pričujoča raziskava, ki obravnava izgovorne značilnosti prevzetih čeških lastnoimenskih enot v slovenščini, je potrdila večplastnost problematike. Prispevek poleg preglednega opisa izgovornih prilagoditev češkega glaso- slovnega sistema v slovenščini prinaša tudi nova spoznanja o sodobni rabi, ki smo jih ugotovili s perceptivnim testom. Čeprav načeloma češko naglasno mesto v slovenščini ohranjamo, ugo- tavljamo raznovrstne vplive, ki lahko pri nekaterih leksemih povzročijo drugačno naglasno mesto od izvornega. Pomembno vlogo ima sorodnost slovanskih jezikov, saj se veliko odstopanj od siceršnjih pravil lahko razlo- ži s podobnostjo besed. Enakopisna osebna lastna imena namreč praviloma izgovarjamo s slovenskim naglasom (npr. Karolina, Renata, Veronika). Raziskava je potrdila, da tudi priimka Komenský in Neruda ter vzdevek Borovský prevladujoče izgovarjamo z naglasnim mestom, ki se razlikuje od češkega. Vzdevek Borovský obenem potrjuje tudi dosedanje ugotovitve o težnjah po naglaševanju elementa -ov- tako v domačem kot tudi prevze- tem besedju slovenščine. V raziskavi smo se posvetili tudi kakovosti naglašenih e v prevzetih be- sedah iz češčine. Pri priimkih Lendl in Zeman se je potrdilo tradicionalno prevzemanje z ozkim naglašenim e, priimek Nedvěd pa potrjuje, da na ka- kovost naglašenega e v besedah prevzetih iz češčine vpliva tudi morebitno prepoznavanje slovenske besede v češkem poimenovanju. Lastnoimenske prevzete besede lahko deloma izkazujejo značilnosti izvor- nega jezika oz. jezika posrednika, najpogosteje pa odsevajo zlasti izgo- vorne zakonitosti jezika prejemnika. Dejanska govorna realizacija lastno- imenskih prevzetih besed je odvisna od več dejavnikov; na uveljavitev določenega izgovora najverjetneje vpliva tudi čas prevzema besede v slo- venščino32 in pogostost rabe oz. splošna razširjenost besede. 32 Besede, ki so bile prevzete v času, ko slovenski govorjeni jezik še ni bil tako razvit in razširjen kot danes, lahko izkazujejo specifične izgovorne značilnosti. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 60 8. 05. 2025 14:58:43 61 Izgovorne značilnosti prevzete češke lastnoimenske leksike v slovenščini Zahvala Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS. Prispevek je nastajal ob pripravi napotkov za glasovno in pisno slovenjenje čeških besed v slovenščini v Pravopisu 8.0. Viri Bajec, A., Kolarič, R., Legiša, L., Moder, J., Rupel, M., Sovrè, A., Šmalc, M., Šolar, J. in Tomšič, F. (ur.). (1962). Slovenski pravopis. DZS. Bizjak Končar, A., Divjak Race, D., Černivec, M., Gabrovšek, D., Gliha Komac, N., Jakop, N., Ježovnik, J., Kern, B., Klemenčič, S., Krvina, D., Ledinek, N., Me- terc, M., Michelizza, M., Mirtič, T., Perdih, A., Petric Žižić, Š., Rotter, M., Snoj, M., Uhlik, M. in Žele, A. (ur.). (2016–). eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika. ZRC SAZU, Založba ZRC. www.fran.si Center za jezikovne vire in tehnologije. (b. d.). Gigafida 2.0: Korpus pisne stan- dardne slovenščine [Korpus]. Viri CJVT. https://viri.cjvt.si/gigafida Internetová jazyková příručka. (b. d.). Ústav pro jazyk český Akademie věd ČR. https://prirucka.ujc.cas.cz Levec, F. (1899). Slovenski pravopis. V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. https://fran.si/slovnice-in-pravopisi/34/1899-levec Pleteršnik, M. (2014). Slovensko-nemški slovar (elektronska objava, transliterira- na izdaja). Založba ZRC, ZRC SAZU. www.fran.si Pravopis 8.0: Pravila novega slovenskega pravopisa za javno razpravo. (2024). https://pravopis8.fran.si/ Radiotelevizija Slovenija. (2024). Govorni pomočnik: Spletna stran RTV Sloveni- ja za pomoč pri izgovoru. https://govornipomocnik.rtvslo.si/ Snoj, M. (2016). Slovenski etimološki slovar (3. izdaja). Založba ZRC, ZRC SAZU. www.fran.si Toporišič, J. idr. (ur.). (2001). Slovenski pravopis. Založba ZRC, ZRC SAZU. www.fran.si JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 61 8. 05. 2025 14:58:43 62 Tanja Mirtič | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 49–63 Literatura Bezlaj, F. (1939). Oris slovenskega knjižnega izgovora. Učiteljska tiskarna. Klemenčič, S. (2010). Besede iz drugih slovanskih jezikov v slovenščini. V V. Smole (ur.), Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (46. Seminar slo- venskega jezika, literature in kulture, str. 22–26). Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mirtič, T. (2016). Predlog fonetičnega opisa v novem češko-slovenskem slovarju [diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani. Mirtič, T. (2019). Glasoslovne raziskave pri pripravi splošnega razlagalnega slo- varja. V H. Tivadar (ur.), Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)za- vest (Obdobja 38, str. 81–90). Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mirtič, T. (2022). Odnos jezikovnih uporabnikov do naglasnomestne problemati- ke. V T. Verovnik in U. Vranjek Ošlak (ur.), Pravopis na zrnu graha: razprave o pravopisnih vprašanjih (str. 271–285). Založba ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789610506201_16 Mirtič, T. (2024). Nove naglasne dvojnice v eSSKJ. V S. Štumberger (ur.), Pred- pis in norma v jeziku (Obdobja 43, str. 215–223). Založba Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/Obdobja.43.2784-7152 Palková, Z. (1997). Fonetika a fonologie češtiny s obecným úvodem do problema- tiky oboru. Karolinum. Rejzek, J. (2015). Český etymologický slovník. LEDA. Snoj, M. (2005). O prevzetih besedah, tujkah in izposojenkah. Slovenski jezik – Slovene linguistic studies, 5, 113–122. Stankovska, P. (2009). Češka slovnica za bohemiste. Znanstvena založba Filozof- ske fakultete. Stankovska, P. (2021). Pravopis čeških eksonimov za slovenska mesta in sloven- skih za češka mesta. Jezik in slovstvo, 66(2–3), 203–212. https://doi.org/10.4312/jis.66.2-3.203-212 Šekli, M. (2008). Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici. ZRC SAZU. Šekli, M. (2018). Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov. ZRC SAZU. Šuštaršič, R., Komar, S. in Petek, B. (1999). Slovene. Handbook of the Interna- tional Phonetic Association: A guide of the usage of the international phonetic Alphabet (str. 135–139). Cambridge University Press. Tivadar, H. (2003). Govorjena podoba slovenskega knjižnega jezika – pravorečni vidik [magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani. Tivadar, H. (2004a). Priprava, izvedba in pomen perceptivnih testov za fonetič- no-fonološke raziskave: na primeru analize fonoloških parov. Jezik in slovstvo, 49(2), 17–36. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 62 8. 05. 2025 14:58:43 63 Izgovorne značilnosti prevzete češke lastnoimenske leksike v slovenščini Tivadar, H. (2004b). Fonetično-fonološke lastnosti samoglasnikov v sodobnem knjižnem jeziku. Slavistična revija, 52(1), 31–48. Tivadar, H. (2023). Normativni vidik slovenščine v tretjem tisočletju – artikula- cija, percepcija in kodifikacija fonema /ʋ/. Jezikoslovni zapiski, 29(2), 77–112. https://doi.org/10.3986/JZ.29.2.03 Toporišič, J. (2000). Slovenska slovnica (4., prenovljena in razširjena izdaja). Ob- zorja. Weiss, P. in Jelovšek, A. (2020, april). »Purkinijeva« ali »Purkynějeva« vlakna? Jezikovna svetovalnica. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4340/purkinijeva-a- li-purkyn%C4%9Bjeva-vlakna JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 63 8. 05. 2025 14:58:44