Knjiga Slovenska V dobah XYI. XVII veka. Cojz, Valvazor bila Sta Laha oba: Italjo pustila, Im_a sladka! Kr. čb. ii. Pisal je Valvasor v smislu tedanje dobe latinski in nemški, vendar s peresom domoljubnim, vzlasti kranjskim, torej ga prištevamo roed pisateljo domače. — ,,(_r tt>ar ein treff(id) gebirbeter, aitffjcflčirter, fetjr patriottfdj gejtnnter 9Katm, bcr jwar md)t§ in toinbifdjer ©pracfje {jerauSgege&en, afcr boč) burcf) feine reictjj^altigen SBerfe..., bie er mit Slufopferung feiiter gattjen jtfjatigfeit uub feitte§ S8ermiigen§ ju ©tanbe Bradfjte, auf bletfienben ®an! feiner »utnbift^en SanbSleute ooHgtltigen §lnfpruc^ i)at 3nbef§ fiiljrt er bie Seneuiutngen ber Derter unb etniger Srain eigentljumttc^er @egen(tdnbe aud^ in ttjinbifdjer €5prad)e an. ŠBalDafor, fagt SBad^Ier (§ift. gorfcfj. II. 1125), tft ftaffifdj atž ©tttenmater; fiir bie neuere ©eftfjidjte unb noc^ mefjr fitr Drt§funbe fann er ntt^t entfje^rt toerben (P. J. Šafafik pg. 20)". — Pobirali so tudi iz njega naslednji pisatelji. vzlasti povestničarji in pesniki, na pr.: P. Marko (v. Bibliotheca Carnioliae), Linhart, Vodnik, Prešern (v. Kerst per Savici), Koseski (Slovenja), Hitzinger (Turjaški Hervard cf. Jezičn. XII. Novic. 1875), Tomšič (Boj pri Vudački [Jezičn. XIX]), Svetličič (Erazem Ravbar) itd. — Čislali so Valvasorja prej; čislajo ga mnogo bolje sedaj, kar je vrli J. Krajec napravil novo, krasno izdajo njegovo v prvotni obliki — čast in hvala mu bodi zato! — z dvema podučnima spiskoma P. v. Radicsa — pod naslovom: ,,Die Ehre des Herzogthums Rrain von JohanuVVeichard Freiherm von Valvasor. Rudolfsvverth 1877—79". Valvasor ali Valvazor je iskreno v dejanji spolnoval naše sedanje priljubljeno geslo: Vse za vero, dom, cesarja! — Spolnuje se, vzlasti po novi izdaji, kar je napisal oa drugem listu v sliki (Austria — Carniolia): Garnia fida Deo Carnia fida Duci — His formis lustrata novis patet orbe videnda. — Spolnuje se tudi, kar je pripisal na koncu v sliki zvonu s kladvom — o slavi njegovi: Dat pulsata sonem. — In kdor prav prebira to vcliko dclo, spolnuje se mu pa tudi napis njogov: Dulcis ex labore fructus. ,,Valvazor z ozirom na Slovanstvo" — to je sestavil P. pl. Radics v Letopisu Matice Slovenske 1. 1877 str. 251—323, kjer se razkazujejo v razdelkih na pr.: BImena dežele. Prebivalci. Slovenski jezik. Vera. Običaji slovenskega ljudstva. Narodna nošnja. Narodne stvari iz zgodovine. Narorino plemstvo. Narodni umeteljniki in pisatelji". — Po vsem tem so še vedno resnične Bleiweisove besede, da neprecenljiv zaklad nakupičen ležf v knjigah Valvazorjevih, in le čaka domoiodcev, da bi ga vzdignili tudi v domačem jeziku! Valvasor se je čiste slovenščine sicer zavedal (v. knj. VI. str. 276); sam pa je znal in pisal le krajnščino (krajnsko šprnho), kakor jo je slišal tu in tam nied narodoin, pa po mestih in gradeh iz ust potujčenih ljudi. V dokaz naj tukaj služijo popolnoma v njcgovem črkopisji na pr.: 1. Nektera imena: Gorenska, Dalenska Stran; Metlishske Krai; Ta snotraine deu nakrasso jenu napiuke; Istrianske Krai. Lublana. Mallalablaneza a. Gradaschiza. Pouhuugradez. Radoulza. Velessale. Krainiskagora. Nadougem (Langenfeld). Mengusck. Blagouza (Glogobiz). Terschishka Wisterza (Bisterza, Bistriza). Tschembpchenig. Uoutschiepotok (Wolffspuchl). Ubledo. Uletye. Ustange. Useuzach. S. Yur (S. Jorgen). Sorskupule. Sentierneisku pule. Teryak (Aursperg). Sreiberske turn (Thurn am Hart). Sateiska, Usateske (Ainddt). Bella Zierku. Per Svcti Alene. Per Nouomesto. Chotschevie. Grosuplizcheza. Uclike ribenske vvorst. Per sentianpcho. Ullugatzo. Ydcrscheza. Stara uipaua. Utschka. Zizche (Tschitschen). Kraschauze (Karstner) itd. itd. 2. Ozha nafh (VI. str. 274. 275 ponatisnjen: Latine. Cyrilicae. Bulgarice. Dalmatice. Croatice. Sclavonice. Bohemice. Polonice. Vandalice. Lufatice. Mofcovitice. Carniolice. Novazemblice. Walachice) Carnioliae: Ozha nafh kir fi unebefih pofuezhenu bodi jime tvoje pridik'nam krajlestvu tvoje s'idife volja tvoja kakor nnnebi taku nafemlji kruh nalh vTakdaninji daj nam danes jnu odpusti nam dulge nfifbe kakor tudi rai odpuftiino dulshnikom narhim jnu nimpelaj nafs v' ifkuflino tamazli refhi nafs od slpga Amcn. 3. Uskokov ali Staravercov (VII. str. 491. Walachen. Schismatici. Popo — Ptaff. Coluger — Miinch) Molitev o velicih praznikih zjutraj . . f Imeui O/.ha (Ozcha) f Sina f Yduha Suctega. Amen. Otaznash, na nebi sidish, pausod vidish, tzha se godi, poshli nam Petra y Paula, tzha ty dobry meshy tshine, pri tom hozherao byti. Amen. Zvečer: Hodimo spat, boga suat, usako nozh na po mozh trubi trubisaua boshia krail nebesky is neba yde, use suetze sabuody, tamodoly napodoly, kir auzhavy auze paso, auze boga nesposnashe, boile se vm naroditi, kakor peklu prebiuati, tushnu pismu prepisati. alleluja, alleluja! pomosi nam ta sueta nedeyla, nu sueti iuray oroshnik, kir nam prauy praui pot, poseteni trauizi, k'eni uodi toplici, kir diua Maria bele roke umiua, zherna ozhy spyra, greshne dushe napaya. 4. Zashtitno voshejne teKrajnske deshole (»Jožef Zizenčelli, ein Edelmann aus Krain, der P. Marcus Sisenthal nannt, ist uns blos als Vf. eines krainischen, dem Werke Valvasor's vorgesetzten Gedichtes bekannt. Unter den daselbst vorkommenden Gedicbten ist auch ein kroatisches und ein dalmatisches von Paul Ritter alias Vitezovic cf. Šafiirik. pg. 20) v prvotnem črkopisji: Zashtitno voshejne te Krajnske deschele k' lctem nseh hvale urednem bukvam Krajnskiga popisaajna viaoku slahtnu ^- rojeniga, gospuda Tanesa Eajkaita "Val-rasorja., Frajerja is mudje inu saverha, Gospuda u' Bogenspcrko, ino u' dolejnskcm Kraje te Krajnske deshele peshizeskega Kapitana, inu tovaraha angeleshkega Krajla tovarabtva. Ie persheu enkrat tajstc dan s' tulikem proshnam perpelau. 0 srezhne dan? 0 srezhna luzh? Katera imash tok veliko imizh, de te bukve perpelash, nem to pravo luzh podash. Vj bukve tudi srezhne ste, sakaj vj mene resvetlite, inu sterte, de moje ime zev svet zelo dobru ve. Koker to sonze sjuternu lepshe stane, inu mladu. Nezh inu nemore skodvati, oku je lih moglu prebjvati sa murjam delezh pokopano, inu s' temnicam obdano. U glihe vjshe jest gore grem, lepu svetiti perzhnem. 0 srezhne dan? ke mene rcsvetish, moje temnice pogebish. Vj bukve pomagaste, inu pomozh perdaste skusi vezheniga Gospuda Valvasorja, kir da, de jest ta velik svet resvetiti morem sazhet. Vj mene mozhnu hvalite, moj glas povsod restresite. Kateri te hvale bode brav, te besede bode prebrav: 0 srezhna Krajnska semla, katera tuliku hvale perjemla od soih senov, katere je s'rodila, inu taku vesoku vezhila. Srezhna mate stakem sadu, kir je perneslo tvoje telu. Bukve tedaj pojte, na usem svetu stojte. Po n' se deshelah letite, inu moju zhast donesite. jozhef sisentaiieiu. Kolike pomembe je Valvasor Slovencem sploh, o tem spričuje Dr. J. Zupan v Kr. Čbelic. I. str. 72. 73 na pr.: Baron Valvazor. Za Krajno premožen, Za Krajno učen, Za Krajno ubožen, Za Krajno rojen. Kar Gerki so znali, Kar Lahi od nje, Kar drugi pisali, Vse Valvazor ve. ArMve preiše, Netruden za nas, Nam bere, nam piše, Da grade, da čas, Katera dežela Ma veči može? Prck morja, Ljubela Gre njega imš. Učenim Londork Je Valvazor znan, Častill barona, V njih družbo bil djan. čast Krajne on trobi Po svetu okrog: Čast njemu u grobi, Bod' hvaljen za-nj Bog! Spomenik na grobu postavili so mu prijatelji iz Ljubljane in besede na njem — kratke pa pomenite — sostavil je povestničar sloveči J. G. Thalnitscher (Dolničar) v. Thalberg, ki se glasijo: D. 0. Joanni "VVaichardo Valvasorio Labaco Oriundo Incliti Ducatus Carnioliae Cosmographo Regiae Societatis Angliae Academico Antiquitatum Studio Nulli Secundo Qui Domestica Musis Amica Pietati Bellica Literis Adjunxerat Ob Undique Strenue Gcsta Facundum Hoc Ad Posteros Monumentum S. P. Q. L. Poni Curavit ni Id. Decemb. MDCXCIII. Opis Krškega okrajnega glavarstva. I. L. (Dalje.) Ako potujemo od mesta Krškega po okrajni cesti proti jugovzhodu, odpre se nam lepa Krška ravnina. Cesta deli se nam že kacih 15 minut hoda v občinsko cesto, peljajočo proti jugozapadu. Po slednji se podavši, dospemo v malih trenotkih do dekanijske cerkve in vasi Leskovec. Župnija Leskovec je ena najve&jih na Kranjskem, šteje 6727 prebivalcev, ter jo oraeja na severni in vzhodni strani Sava, na jugu Krka, proti zapadu pa se dotika župnije Raške in sv. Duške. Vas je precej velika, šteje 112 največ lesenih hiš in do 600 prebivalcev. Na holmu stoji velika cerkev z visokim stolpom, posvečena Materi božji sedem žalosti. Okrog cerkve se razprostira prejšnje pokopališče, obdano z visokim zidom. Na kraji, kjer stoji zdaj cerkev, bila je v starodavnih časih le mala kapelica, zoveča se ,,Naša ljuba Mati na jezeru". Po srečni zmagi zoper Turke postavili so tti naši pradedi leta 1550. zdanjo v gotiškeni slogu sezidano cerkev, s tremi altarji, h kojimi se je po dozidanji kapele po Turjaškem grofu Herbardu .v letu 1668. pridružil že četrti altar sv. Roženkranca. Proti jugu stoji cerkev sv. Ane, kjer je vsako leto velik sejem in božja pot. Prvi župnik bil je tu v letu 1274. z imenom Bertoldus. Sedež dekanov je bil do leta 1833. v Krškera. Po dozidanji župljanske hiše 1. 1831. preselil se je dekan iz Krškega, ter ima še dosihdob tu svoj sedež. Razen dekana ima župnija še tri duhovne pomočnike, mej kojimi je eden mestni vikar v Krškem. Šolo oskrbovala je do leta 1812. duhovščina. V letu 1812. najeli so si vaščani neko pritlično, leseno sobo, ter je v njej mladino poučeval orglar Anton Vrezec (Vresitz). V šolo je takrat hodilo 25 — 40 otrok, in poučevalo se je največ v nemščini. Leta 1863. sezidali so zdanjo šolo, katero so leta 1875. razširili v dvo- in leta 1876. v trorazredničo. Za šolo ugodne mladine šteje cela župnija nad 600, a zaradi oddaljenja sel jih od teh v šolo hodi le kacih 250 otrok. Hribov, stegajočih se od vzhoda proti zapadu je mnogo, ter so vsi obraščeni z vinsko trto; po njih se prideluje naj boljši Dolenjec. Tti so Tršlavec, Golek, Gora sv. Lorenca, Libelj, Selška gora, Brezovska gora, Reber, Nemška gora, Križe in Drenovice, na katerih raste najboljše in najslavnejše dolenjsko vino. Proti jugu se razprostira lepo polje, segajoče do Gorjancev, pod katerimi se vijeti Sava in Krka. V župniji je le nekaj neznatnih studencev in potokov, kakor: Šlapovec, izvirajoč v Čretežu, teče proti vzhodu ter se izliva v Savo. Tršlavec priteče iz grajskega ribnika, goni mlin na eno kolo ter tekoč skozi Leskovec po polji skoraj usahne; pri večjem nalivu pa si napravi pot v Savo. Od severa proti jugu tečeta Čerink in Selček skozi Selce ter združena napravita potok ,,Velikovašica", katera teče skozi Velikovas, Gržečovas in Malipodlog ter se izliva v Krakovem lesovji, kot levi pritok v Senušico. Senušica, narastla iz studencev, Drenovic, Reber, Osrednik, Dule in Kačke, teče skozi Senuše in Krakovo lesovje, goni nekaj mlinov ter se združena z levira dotokoin Lokavcem, kateri meji Leskovško župo otl Raške, izliva blizo Kostanjevice v Krko. Razen teh studencev se nahaja po močvirnatih krajih, kakor na Jelšah, Velikivasi še nekaj stoječih voda, katere bi ugajale ribnikom, pa se v njih živina napaja in perutnina redi. Zaradi pomanjkanja travnikov je živinoreja prav na nizki stopinji, tedaj tudi poljedelstvo slabo. Vinogradi so še v precej dobrem stanu, ter prinašajo revnim hribovcem v dobrih letinah toliko novcev, da si zbog pomanjkanja njiv lehko v bližnjih Brežicah nakupijo potrebnega žita. Razen Krakovega lesovja, spadajoče večjidel Kostanjeviškej in Auerspergovej grašeini, nij gozdov skoraj nie in še ti so v prav slabem stanji. Dovaža se les za kurjavo po visokej ceni iz Gorjancev. Kjer pa poljedelstvo hira, tam o blagostanji govorjenja nij. Tedaj je ljudstvo, posebno hribovsko, zelo revno in njih posestva gredo po oderuških rokah dan za dnevom mnogobrojno na boben. Ker je bilo ljudstvo toliko časa s tlako in desetino od grajščakov tlačeno, ker se po dobljenej kmetskej prostosti še nij misel na pravo varičnost v ljudstvu utrdila, ampak še vedno stari rek živi: ,,Kar z gobcem zgrabim, to je moje", in ker toliko mladeži zbog pomanjkanja šol brez uka raste; zato je tod doma še surovost in o pravi omiki in blagostanji ni govora še. Da se bode ljudstvo likalo, treba mu bode dati prilike to je stvariti šole po obšimi župnini. —Vasi šteje občina veliko; tii naj slede one, ki so všolane: a) Leskovec. V obližji je lep grad, grofov Turjaških z imenom Thurnamhart ali Srajbarski turn. Tii je bila v prejšnjih časih sodnija. V obližji gradii stoji prekrasen mauzulej (grobišče), v kojem počiva imenitni nemški pesnik Anastazij Griin ali Anton grof Auersperg s svojo soprogo in sinom. Thurnamhart nij prvotno ime gradu, ampak pod tem imenom stal je stari grad nad sv. Križem, zdaj razvalina. b) Osredek, c) Loke, d) Valovnik, e) Golek, f) Šelec, g) Libelj, h) Brezje, i) Žadovinek, j) Veniše (tu je bila po poprejsnjih časih cerkev sv. Urbana, zdaj razvalina). k) Gorenjavas, T) Velikavas s cerkvijo sv. Martina. Tu je grad Velikavaški, zdaj v likvidaciji, a poprej posestvo Turjaških grofov, v kojem je bil leta 1829. od 13 bosniških roparjev grof napaden in ranjen. m) Drnovo, zdaj vas a v starodavnih časih mogočno rimsko mesto Noviodunum*), tu je cerkev sv. Janeza. Tu se je izkopalo in se še dobi marsikak starinski spominek, razni denarji z nadpisi in s podobami rimskih cesarjev.' Lep marmornast steber, tti izkopan, še zdaj kot leca kinča Leskovško cerkev. n) Brege. Razen šolske občine so še vasi: a) Gora sv. Lorenca, vas in cerkev. b) Straža sv. Lorenca, c) Strmo rebro, d) Dunaj, e) Mladevine, f) Senožete, g) Dole, h) Kobile, i) Ivanjidol, f) Nemška vas z gradom enacega imena in s cerkvijo sv. Štefana. k) Senuše s cerkvijo sv. Lucije, T) Drenovec, m) Brezovska gora, n) Dedni vrh, o) Straža s cerkvijo sv. Valentina, p) Dolenje, r) Mali podlog, s) Veliki podlog, t) Gržeča vas, v sredi treh vasi cerkev sv. Nikolaja na polji, u) Kalce, v) Naklo, z) Malomraševo, z) Brod, q) Pristava, iv) Jelše, x) Gorica s cerkvijo sv. Petra in Pavla, y) Vihre s cerkvijo sv. Urha, A) Mrtvice. Iz navedenega je razvidno, koliko mladine doraste brez uka, in smelo se trdi, da čez dve tretjini ljudstva čitati ne zna. 0 ustanovljenji šol se je že večkrat razpravljalo, a ljudstvo, za šolo malo vneto in boječe se novih doklad, se temu predlogu vedno upira. Da se je v Leskovcu leta 1863. nova šola sezidala, zoper koje se je ljudstvo tudi upiralo, gre vsa hvala neutrudljivemu in za šolo zelo vnetemu zlatomašniku, dekanu in častnemu korarju Eduardu Polaku, vitezu Fr. Jožefovega reda in udu c. kr. šol. sveta i. t. d., kateri kot duhovni pastir in kot vnet šolnik tti že nad 26 let plodonosno deluje.  (Dalje prihodnjič.) *) Ostanki tega velikega mcsta so sc že več stoletij izkopavali in na vse strani po svetu razpo- šiljali; dobivajo jih kmctje tudi dandanašnji še mnogo. Naj šolski otroci vse take starinske reči nabirajo in v šolo pokazat priaes6. Pis.