LEDENIK POD SKUTO KOT POKAZATELJ PODNEBNIH SPREMEMB V SLOVENSKEM DELU ALP Miha Pavšek Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: miha.pavsek@zrc-sazu.si Izvirni znanstveni članek COBISS 1.01 Izvleček Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU že več kot šest desetletij opravlja redne meritve Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto. Oba ledenika se v zadnjem desetletju in pol intenzivno krčita. S krčenjem ledenika pod Skuto prihaja vse bolj do izraza pomen njegove senčne lege na vznožju okoliških ostenij. S primerjavo dinamike krčenja ledenika in izbranih meteoroloških kazalcev primerljivih opazovalnih postaj izpostavljamo pomen in stopnjo vplivanja podnebnih sprememb na ta, najbolj jugovzhodno ležeč ledenik na območju Alp. Ključne besede: ledeniki, ledeniška dinamika, podnebne spremembe, Kamniško-Savinj-ske Alpe, Slovenija. THE SKUTA GLACIER AS AN INDICATOR OF CLIMATE CHANGES IN SLOVENIAN PART OF THE ALPS Abstract The Anton Melik Geographical Institute SRC SASA provide the regular annual measurements of Triglav and Skuta glaciers for more than six decades. Both glaciers show a permanent retreat. Last measurements undoubtedly confirm the importance of the glacier shady position at the foothills of the surrounding walls. Comparison of glacier characteristics with some meteorological data helps us to recognize the influence of climate changes on this, most southeastern lying glaciers in the Alps. Key words: glaciers, glacier dynamics, climate changes, Kamnik-Savinja Alps, Slovenia. 1. UVOD Ledenik pod Skuto je poleg Triglavskega ledenika najbolj jugovzhodno ležeči ledenik v Alpah. Leži v Kamniško-Savinjskih Alpah, natančneje nad strmim zatrepom Ravenske kočne jugovzhodno od naselja Zgornje Jezersko. Z ostenji obdano in večji del leta senčno krnico nad Ledinami, v kateri je ledenik, zaključuje greben med Kranjsko Rinko (2453 m) in Skuto (2532 m). Zaradi lege na sorazmerno nizki nadmorski višini med 2020 in 2120 m je še posebej občutljiv na podnebne spremembe. Zanimivost pojava, njegova bližina in zavarovanih plezalnih poti vajenih obiskovalcev so povzročili, daje bil že od nekdaj pred-met zanimanja tudi med gorniki, še posebej geografi, saj gre za pomemben objekt naše hidro-loško-geomorfološke naravne dediščine. Prve uradne meritve na ledeniku, v okviru takratnega Inštituta za geografijo SAZU, so opravili leta 1948, neuradne pa že dve leti prej. V zadnjem desetletju zbuja zanimanje predvsem kot eden od neposrednih kazalcev globalnih podnebnih sprememb in zaradi dejstva, da bo v naslednjem desetletju najverjetneje izginil. Kljub nižji nadmorski višini in snežni 'podhranjenosti' pa ga bo zaradi senčne lege doletelo to kasneje kot njegovega triglavskega soseda. V nadaljevanju se bomo seznanili z nekaterimi značilnostmi ledenika ter podatki, ki pričajo o podnebnih spremembah, ki smo jim priča predvsem v zadnjih dveh desetletjih. Ob zadnjih meritvah se je pokazalo, da je zdaj ledenik pod Skuto po površini večji od Triglavskega ledenika. 2. ZNAČILNOSTI LEDENIKA KOT POKAZATELJA PODNEBNIH SPREMEMB Ledenikje večji del leta prekrit s snegom, proti koncu poletja paje njegova površina delno ali v celoti razgaljena. Takrat lahko opazujemo nekatere ledeniške pojave, kot so ledeniške razpoke, grbine, luknje (lonce), vrata, firnski in ledeniški led, meandraste ledeniške škraplje ter ledeniške plastnice (Pavšek 2004). Pri življenju ga ohranja predvsem njegova osojna lega, saj leži v strmem (naklon 23-40°) krniškem zatrepu, ki je odprt le proti severovzhodu, zato je več kot pol leta v celoti v senci (Slika 1). Napajajo ga neposredne snežne padavine in sneg, ki se osipa z ostenja nad njim. Precej snega odložijo predvsem močni vetrovi zahodne do južne smeri, po tem ko ga na privetrni strani grebena poberejo. V vpadnici žlebov in grap se občasno prožijo tudi snežni plazovi. Na ledenik neprestano padaj o manj ši ali večji kamninski delci, še posebej iz prepokanega rdečkastega severovzhodnega dela ostenja Skute. Velik del površine je zato pogosto pod gruščem, kamenjem in manjšimi skalnim bloki. Zadnji večji podor nad vzhodnim delom ledenika je bil leta 2002. Stanje in obseg ledenika ter ledeniški in obledeniški pojavi so zelo odvisni od vsakoletnih vremenskih razmer ter nekaterih drugih naravnogeografskih sestavin, ki vplivajo na dogajanja v redilni in talilni dobi. Hitro upadanje, ki se je začelo pred približno dvema desetletjema (avtor članka opravlja meritve od 1994 dalje) se je na prelomu stoletja prehodno upočasnilo, od leta 2003 pa se nadaljuje z nezmanjšano močjo. Na nekaterih delih je ledenik že povsem razkosan, kar omogoča še hitrejše krčenje. V letih z močno ablacijo lahko poleg lomljenja in razkosanja ledeniškega robu opazimo tudi povečano vboklost ledeniške površine. Izstopa zahodna polovica ledenika, kjer je ta najdebelejši. Slika 1: Pogled na ledenik pod Skuto s sosednje Velike Babe (2127 m) med zadnjimi meritvami 15. oktobra 2007 (Foto: Bojan Pollak). Figure 1: The Skuta glacier from nearby peak ofVelika Baba (2127 m) during the last measurements on October 15, 2007 (Photo: Bojan Pollak). Skica previšanega horizonta (Slika 2) in poti sonca za najnižjo točko osrednjega dela ledenika (občasno seže nižje le zaradi snežnih plazov nastali ledeniški krak na njegovem zahodnem delu) nam kaže, da je ta sicer soncu najbolj izpostavljena točka vsako leto v senci več kot sedem mesecev. Natančneje, od začetka septembra vse do sredine aprila, višji deli ledenika pa še precej dlje. Najvišji deli ledenika na njegovem jugozahodnem delu so bili nekdaj v senci vse leto. Zaradi intenzivnega krčenja ledenika na njegovi najvišji in hkrati tudi najbolj osenčeni točki pa je v zadnjih letih ledeniška površina nekaj tednov okrog poletnega sončevega obrata v celoti osončena (Pavšek 1994-2007), če seveda to omogočajo vsakokratne vremenske razmere. Slika 2: Skica previšanega horizonta (črna črta) in poti Sonca (za obe enakonočji - zelena in solsticija - rdeča/modra) za osnovno stojišče pod osrednjim spodnjim robom ledenika (avtor: Blaž Komac). Figure 2: Sketch of real horizon (black line) and the summer (red), winter (blue) solstice and equinox (green) Sun path diagram for the basic point below the central lower point of the glacier (Author: Blaž Komac). Ledenik pod Skuto, katerega površina (Preglednica 1) je bila kmalu po začetku meritev nekaj manj kot 3 hektare, je bil v drugi polovici 90. let 20. stoletja že prepolovljen. Ob zadnji geodetski izmeri leta 2007 pa je meril le še nekaj več kot tretjino površine, ki so jo namerili ob začetku meritev. Najmanjši obseg smo izmerili na koncu redilne dobe leta 2003 po rekordno vročem poletju (Spletni arhiv ARSO; Preglednica 5). Takrat se je ledenik močno zmanjšal, stanjšal in skrčil, previsni robovi na zgornjem delu so se začeli lomiti (Slika 3), približno četrtina ledeniške površine pa je bila pod gruščem, kamenjem in manjšimi skalnim bloki. Kljub vsemu pa je ledenik pod Skuto po zadnjih podatkih zdaj skoraj enkrat večji (1,1 ha) od Triglavskega ledenika (velikost 0,6 ha; september 2007). Preglednica 1:Izbrani podatki o površini ledenika pod Skuto med letoma 1946 in 2007. Table 1: Selected data of the Skuta glacier during the period 1946-2007. Leto Površina (v ha) 1946-1954 2,5-3,0 1950 2,8 Geodetska izmera 1997 1,5 Geodetska izmera 2003 0,7 Geodetska izmera 2007 1,1 Vir: Arhiv GIAM ZRC SAZU. 3. PODATKI O POVRŠINI LEDENIKA Slika 3: Zgornji rob ledenika ob koncu talilne dobe leta 2003 (foto: Miha Pavšek). Figure 3: Upper edge of the glacier at the end ob ablation period in 2003 (Photo: Miha Pavšek). Ob meritvah 2005 smo opazili (Gabrovec in sod. 2005), da so posamezne zajede v rob ledenika, opažene dve leti prej in so značilne za začetno fazo razkroja ledenika (razkosanje), v glavnem izginile. Ledeniški obod je bil spet sklenjen. Sicer pa v zadnjem desetletju na ledeniku ni več večjih, vsaj 20 cm širokih ledeniških razpok in plastnic, njegova površina pa je pogosto v celoti razgaljena. To pomeni, da izgine z nje ves sneg oziroma ledeniški firn minule zime. V tem času je tudi le še izjemoma povezan s svojim spodnjim, severozahodnim podaljškom. Na podlagi zadnjih meritev (15.10.2007) oddaljenosti roba ledenika do izbranih standardnih točk z laserskim razdaljemerom (Preglednica 2) se je pokazal nadaljnji trend krčenja in tanjšanja ledenika. Na večini markacij, v preglednici 2 so predstavljene le izbrane, je bil dosežen največji odmik ledeniškega roba. Morda podatki o površini ne kažejo dovolj slikovito, kako močno je krčenje ledenika pod Skuto, saj je bila njegova površina v preteklosti precej bolj stalna (Košir 1986). Bolj kot upadanje površine je korenito zmanjševanje debeline ledenika oziroma njegove prostornine. Preglednica 2 : Razdalje (v m) do izbranih markacij na obodu ledenika pod Skuto med letoma 1994-2006. Table 2: Distances (in metres) to selected marks around the Skuta glacier in the period 1994-2006. MARKACIJE (oznaka) F 943 944 954 947 9410 9412 85=92op 1994 - 22,5 0 0 - 0 0 0 - 9,5 1995 - 16,5 + 1,9x - 0,5 - 1,0 + 3,5x + 1,0x + 1,0 - 4,0 1996 - 17,5 - 0,4 - 1,9 x - 0,5* + 2,0x - 0,5 - 8,0 1997 - 22,9 - 1,3 - 2,0 x - 0,9 - 1,8 - 1,1 - 27,6 1998 - 22,6 - 1,2 - 3,6 - 4,0 - 3,5* - 2,5 - 0,7 - 6,0 1999 - 24,3 - 5,2 - 12,7 - 17* - 7,0* - 3,2 - 31,0 2000 N i b i l o m e r i t e v / n o m e a s u r e m e n t s 2001 - 17,0 (x) - 3,5 (x) - 3,6 (x) - 7,0x - 9,3 2002 - 30,0# - 4,5 - 3* - 8* - 8* - 30-35* - 57,0 2003 - 28# - 8 - 47 - 35 - ~ ~ - 60# 2004 - 12 + 1x - 4,5 - 20* - 10 - 3 + 1-2x - 4 2005 - 23,5 - 6,7 - 25,8 - 40,5 - 20,7 ~ - 1,5 - 15,8 2006 - 12 - 3 - 12 - 21 - 9 - 3 x - 5 2007 - 24,9 - 4,8 - 23 - 33,5 - 19,3 - 26 - 3,3 - 31,5 Vir: Arhiv GIAM ZRC SAZU. Legenda (vse razdalje so v m): - ni podatka - 5 pod markacijo (upadanje) + 5 nad markacijo (naraščanje) x markacija ni vidna (pokrita z ledom/srenom/snegom/gruščem) ± 1,0x natančna ocena razdalje prek navezave na druge markacije ~ markacija ni bila primerna za izvajanje meritev * ocena razdalje (točka je nedostopna) # ledje skrit pod gruščem (ne da se natančno ugotoviti obseg/rob ledu) op močnejše kolebanje je posledica občasnega proženja snežnih plazov 4. DEBELINA IN PROSTORNINA LEDENIKA Pri meritvah na ledeniku pod Skuto leta 2006 (22. - 24. septembra) smo namenili osrednjo pozornost izmeri debeline ledenika. S pomočjo sodelavca Komisije za glaciologijo pri Bavarski akademiji znanosti iz Munchna (Nemčija) in hkrati tudi konstruktorja posebne parne vrtalne naprave (Heuckejev ledni vrtalnik; http://www.zrc-sazu.si/giam/skuta_zanimi vosti.htm) smo napravili več kot 15 vrtin skozi ledeniško telo. Ob začetku meritev pred 60 leti je bila ledeniška površina več deset metrov nad današnjo (Košir in Šifrer 1976), kar kaže nekaj starih markacij. Te so bile nekdaj v dosegu roke, zdaj pa bi terjal vzpon do njih zahtevnejše plezanje v dolžini 1-1,5 raztežaja plezalne vrvi (okrog 40-60 m). Rezultati so pokazali (Preglednica 3), da je povprečna skupna debelina ledenika, natančneje ledeniškega firna in ledu od 5 do 9 m, povprečna debelina ledeniškega ledu pa je od 5 do 7 m. Debelino ledenika smo izmerili (Gabrovec in sod. 2006) s pomočjo dveh podolžnih prerezov v smeri 340 in 310° (Slika 4). Na zahodnem prerezu, desno od osrednjega dela ledenika, smo napravili šest glavnih vrtin. Povprečna globina je bila 8,8 m, pri čemer je bila izmerjena najmanjša, 4,8 m v najnižji vrtini, najgloblja z 11,7 m pa pri vrtini številka 3. Na vzhodnem prerezu, levo od osrednjega dela ledenika, smo napravili štiri glavne vrtine. Povprečna globina je bila 5,1 m, pri čemer je bila izmerjena najmanjša (4,5 m) v drugi vrtini (gledano od spodaj navzgor), največja 6,4 m pa pri najvišji vrtini. Preglednica 3: Debelina ledenika pod Skuto, izmerjena v dveh prerezih (prim. sliko 3). Table 3: Thickness of the Skuta glacier in two longitudinal profiles (See fig. 3). Oznaka točke Nadm. višina točke(m) Naklon (v stopinjah) Debelina firna (m) Debelina ledu (m) Skupna debelina (m) Zah. prerez 2 2085 28 2,2 9,1 11,3 1 2076 23,5 1,5 8,5 10* 3 2069 22,5 1,9 9,8 11,7 4 2060 24 2 5,6 7,6 5 2051 25,5 2,7 5 7,7 5a 2043 25 0 4,8 4,8 smer prereza 340o povprečno 1,7 7,1 8,85 Vzh. prerez 6 2082 33 7 2070 33 - 6,4 6,4 8 2060 24 - 4,9 4,9 9 2053 22,5 - 4,5 4,5 10 2043 24 - 4,7 4,7 smer prereza 310o povprečno - 5,1 5,125 * Pri točki 1 je bil pod vsemi plastmi prazen prostor (podledeniška jama), do skalne podlage nismo prišli tudi, ko smo potisnili cev do najgloblje oznake 13 m. Po navedbah konstruktorja obstaja možnost, da se začne cev v jamskem prostoru nekontrolirano zvijati. Iz tega lahko sklepamo, da je povprečna globina ledenika okoli 7 m, največja pa okoli 12 m ter daje zahodna polovica ledenika debelejša od vzhodne. Na temelju podolžnih prerezov na nadmorski višini od 2043 do 2085 m in prečnih razsežnosti ledenika smo izračunali, da je bila njegova prostornina leta 2006 nekaj manj kot 80.000 m3(Gabrovec in sod. 2006). Na osnovi teh podatkov lahko potrdimo, da ledenik pod Skuto ni samo večji, temveč tudi debelejši od Triglavskega ledenika. Povprečna debelina slednjega, izračunana na osnovi 14 prerezov, je bila leta 2000 okrog 3 m, največja pa 9,5 m (Gabrovec 1998). Ugotovili smo že, da se na posameznih delih ledenik lahko letno stanjša tudi 1-1,5 m. V letu 2006 smo vstavili v nekatere od vrtin obeh prerezov nekaj palic za merjenje hitrosti zniževanja ledeniške površine oziroma za intenzivnost ablacije. Dve od petih palic, ki smo jih vstavili v vrtine vzhodnega prereza, smo našli ob zadnjem obisku ledenika leta 2007 (Pavšek 1994-2007). Meritve so pokazale, da se je ledenik na tem delu v nekaj več kot letu dni stanjšal za 0,7 m. Upoštevajoč preračunano debelino ledenika (Preglednica 3) pri točki 8 v letu 2007 (4,2 m), lahko domnevamo, da bo ob enaki dinamiki zniževanja ledeniškega površja kot smo ji bili priča med meritvami v letih 2006 in 2007, vzhodni del ledenika izginil v naslednjih šestih letih. Pri tem je treba upoštevati, da je bila zima 2005/06 precej hladna in snežna, naslednja (2006/07) pa skupaj z njej sledečo pomladjo in poletjem 2007 med najbolj suhimi in predvsem toplimi. Zadnje ugotovitve kažejo (Spletni arhiv ARSO), da je bilo leto 2007 med najtoplejšimi po letu 1851, odkar imamo na voljo podatke za Ljubljano. Tudi večina drugih glavnih meteoroloških postaj po Sloveniji z dolgoletnim podatkovnim nizom beleži leto 2007 med petimi najtoplejšimi (Kredarica leta 2007: srednja letna temperatura zraka - 0,3 oC, + 1,0 oC odstopanje od dolgoletnega povprečja, 5. mesto v podatkovnem nizu 1955-2007). Slika 4: Shematska predstavitev poteka obeh prerezov za izmero debeline ledenika pod Skuto (foto: Miha Pavšek; grafika: Blaž Komac). Figure 4: Schematic presentation of both longitudinal profiles for the glacier thickness measurement (Photo: Miha Pavšek; Graphics: Blaž Komac). 5. IZBRANI METEOROLOŠKI PODATKI IN LEDENIŠKA DINAMIKA Največjo povezanost podnebja in ledenikov kažejo poleg sončnega obsevanja tudi temperaturne in padavinske razmere. Problem ledenika pod Skuto je, da ni v bližini primerljive meteorološke postaje, saj je na Zgornjem Jezerskem le padavinska, Krvavec pa je na nekoliko nižji nadmorski višini in na prisojni strani Kamniško-Savinjskih Alp. V prihodnje si bomo lahko pomagali s podatki lavinske avtomatske meteorološke postaje na bližnjem Obilju, zahodno od Železne Kaple v Avstriji. Tu so, na nadmorski višini 2025 m (Rainerschutzhaus) in na Ojstrcu (2139 m), najvišjem vrhu Obirja, namestili naprave, ki beležijo temperaturne, vlažnostne, vetrovne in snežne razmere. Postaja je pričela z obratovanjem 14. februarja 2006. Že ob rednih letnih meritvah tega leta smo ugotovili, da so temperaturni podatki s spodnje postaje povsem primerljivi. Podatke z vršne postaje pa bomo lahko uporabili za kontrolo oziroma za predstavitev razmer na najvišji točki ledenika pod Skuto. Tokrat pa smo si pomagali (Preglednice 4-6) še s podatki (Spletni arhiv ARSO) za padavinsko postajo Zgornje Jezersko in klimatološko postajo na Kredarici. Za obe smo vzeli podatke za štirinajstletni niz 1993/94-2006/07, odkar redno sodelujem pri vsakoletnih meritvah. Padavinski podatki kažejo (Preglednica 4), da je pri količini padavin v redilni dobi ledenika največja spremenljivost v novembru in marcu. Novembra in aprila pa je največ padavin, ki pa so lahko občasno do pogosto tudi v obliki dežja. Dvig povprečnih temperatur je namreč povlekel za seboj tudi dvig meje sneženja ob vsakokratne padavinskem vremenskem dogajanju. V splošnemje za redilno dobo ledenika značilna velika spremenljivost količine padavin. Prav od slednje pa je v veliki meri odvisno tudi vsakoletno stanje ledenika ob koncu talilne dobe. Vsekakor bo potrebno v prihodnje analizirati še nekatere meteorološke kazalce za celotno opazovalno obdobje 1948-2007, oziroma vsaj za zadnji dve desetletji, odkar beležimo občuten dvig temperature in njegove posledice. Upoštevati moramo, da je na samem ledeniku zaradi orografskega učinka padavin še precej več, kot nam kažejo podatki za najbližjo dolinsko postajo. Po letu 2000 je opazen trend zmanjševanja skupne količine padavin v redilnem obdobju, kar sovpada z vedno bolj pogostimi suhimi zimami. Preglednica 4: Mesečna količina padavin (mm) v redilni dobi ledenika (november - april) na merilni postaji Zgornje Jezersko (879 m) med sezonami 1993/94 in 2005/2006. Table 4: Mean monthly amount of precipitation (mm) in accumulation period (November-April) of the glacier on meteorological station Zgornje Jezersko (879 m) between seasons 1993/94 and 2005/2006. 5 6 8 9 0 ^ 2 3 5 6 1993-2007 o o o o o o o o on