Gospodarske stvari. Nekaj za mlada drevesca. Marsikak slov. gospodar ima v svojem sadovnjaku vsaj nekaj mladih drevesc, za katera jpridno skrbi in jim pridno streže, kar ve in zna. Opazoval bo, če še ni, da solnčni žarki ne denejo dobro mladi kožici. Kadar raočno sije, otaja se škorja in če se to nekaj dnij zaporedoma zgodi, začne pokati, drevesce ni več gladko, kakor je bilo doslej. Razvidno je, da tega ni nihče drugi povzročil, kakor topli solnčni žarki. Tudi temu se pride in sicer prav lahko, z domačim zdravilom v okom. Poslušajte! Namažejo se drevesca, seveda dokler so zdrava, z mešanico, narejeno iz apna, ilovice in kravjeka. Solnčnim žarkom je pot do kože zaprt. Če se po kaki nesreči olupi ali odstrani, naj se pa v drugič namaže. Akoravno je zime konec, ni še konec nevarnosti za drevesca. Mraz v pomladnih nočtžh in zatem prijetno solnce škodujeta še vedno in poleg tega še mrzli vetrovi in burje. Tudi to je pomisleka vredno, kar pri vsakem premetenem sadjerejcu opazuješ: kol poleg drevesca je vselej na južni to je solnčni strani debelca privezan. Na ta način tudi zabranjuje solncu in mu jemlje moč do gladke kožice drevesca. Tu pa tam nahaja se še navada, da se drevesca le z apnom namažejo. A samo apno brez vsake zmesi je le nekoliko prehudo za mlado občutljivo kožico. Boljše pogodi, kdor zmeša to apno z ilovico in primeša nekoliko kravjeka, kar drevescu jako dobro dene. Tako se ohranijo lepa, gladka in ravna drevesca, ki postanejo v nekolikih letih košata drevesa, kjer bodo otroci in vnuki onega kramljali in se veselili sence, jše bolj pa sadu, ki je mogočno drevo nekdaj vcepil, skrbno mazal in gojil, zime pa tudi neumestne toplote varoval in ga na ta način ne brez vsega truda konečno odgojil. Živina v gozdu? Po mnogih krajih je navada, da se živina tudi v gozde pušča. Le malokdo pa pomisli, koliko Skode more živina v njem napraviti, sosebno če se ne pazi prav skrbno na njo. Zemlja se potepta in s tem male, nežne koreninice poškoduje, katere preskrbljujejo drevje s potrebno hrano. Ne morejo. se več tako lahko razvijati in se v zemlji razširjevati, ako je preveč poteptana. Stopinje se precej globoko udirajo in s tem se največ zemlje premakne iz svojega pravega stališča in svoje lege, korenine malih rastlin in trave, kakor tanke koreninice dreves se raztrgajo, uničijo. Največje važnosti za obstanek prav lepega gozda je pač primerno razdeIjena mokrota, ki napaja tla in prinaša koreninam potrebne hrane in tvarine. Kjer je zemlja vsled živinskega hojenja vtrjena in tako rekoč nabita kakor pod v hišab, ki nimajo leseuih tal, ne more se voda, dežali mokrota kakoršne koli vrste primerno in ugodno pod zemljo razširjcvnti, in ne da bi drevju hasnila, prinaša le škodo. Kajti v globokejših stopinjah se nabira in napravljajo se mlake, kjer pa je*zemlja prerahla, namoči se preveč in to je rastlinam na kvar. Največ škode pa napravi živina v gozdu o deževnem vremenu in pa v gozdih, ki visijo t. j. v stranih krajih, ker se stopinje v teh slučajih toliko bolj udirajo in zategujejo. Drugo nič manjšo škodo trpijo veje in mladike ter listje dreves in grmovja. Kar živina doseže, vse obere in ugonobi; kedar zmanjka vejevja, loti se kože in lubja. Mladim drevescem obgrize vršičke, jih preveč pripogiblje in s tem do cela pokvari in pohabi. Taka objedena drevesca morajo drugega vršička čakati in ta nikdar ni tako raven, tako lep, kakor je prvi bil; večidel ostanejo pripognjena in tako zgubi gozd polagoma ravna, ponosna svoja drevesa. Staro drevje se poseka, mlado jo kruljevo brez prave podobe in lepote, ali pa se eelo uniči. Da pa drevo, tudi najmočnejše, počasi hira in naposled obnemore, če ga živina neprenehoma goli, ali da slabejše, mlajše rastline brez kože ne morejo obstati, ako jih namreč živali obglodajo, je vsakomu dovolj znano.  (Konec prih.) Sejmovi. Dne 13. decembra v Žalcu, v Jurklo§tru, pri Sv. Križu na Murskem polju, v Studenicah in pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Dne 15. decembra v Arvežu in pri Sv. Križu tik Slatine.