247 Narodne stvari. Ravnopravnost na železnicah. Peticija do si. vodstva Rudolfove železnice. Prijatelj našega lista nara piše sledeče: „Te dni sem se vozil iz Beljaka v Ljubljano. Čudil sem se, da je kondukter vse postaje samo po nemški klical: „Ratschach, Kronau, Le ngenfeld itd." Ko pridem v voz, ga interpeliram : kaj je to „Kronau" ? mi pravimo „Kranjska gora"; zakaj še vi tako ne kličete, saj vidite iz vsega, da sedijo tu večidel Slovenci?" On pa mi odgovori: „Tudi kmetje razumejo nemška imena, ni treba po kranjski klicati postaj. Slovenec ni nič; če vam a i prav, se pa pritožite." Blizo tako je govoril ošabni nemški mož, jaz pa, naklonivši mu par debelih, se obrnem proti dvema v vozu sedečima kmetoma, ter ju prašam: ali res vsi ljudje umejo nemška imena postaj po Gorenskem? Zvedel sem pa ravno narobe , namreč , da jih mnogi ne razumejo in je že marsikdo zavoljo tega v škodo prišel. Tako je ubog delavec namesti v Podnart peljal se do Trebiža, ker nemško klicanih postaj ni razumel; revež je moral potem peš beračiti od Trebiža nazaj doli, ker ni imel denarja. Takib slučajev se je gotovo že več prigodilo, in škoda je tem veča, ker mora tisti, ki na slovenski zemlji nemških imen ne znä in se za tega del predaleč pelje, ne samo peš nazaj iti, ampak še po vrhu kazen plačati. Ko sem kmetom rekel, da bom to v „cajtenge" dal, so bili prav veseli, in so rekli, da bi le kaj pomagalo ! SI. vredništvo „Novic" je naprošeno, kakor koli skrbeti, da ta pritožba pride naznanje vodstvu Kudol-fove železnice, da se odpravi napaka, ki ne žali samo narodnih pravic na tisti zemlji, na kateri se železnica vozi, ampak faktično dela škodo ljudem, ki ne umejo nemških imen krajev. Če bila bi imena slovenska in nemška enaka, nihče ne bi imel pravice do pritožbe, al ker je razlika med nekaterimi imeni taka kakor noč in dan, potem je pritožba popolnoma upravičena. Kronau in pa Kranjska gora, — LengenfeId in pa Dovje, — Zwischenwässern in pa Medvode itd. so si menda tako podobna kakor konj in pa Pferd, Egge in pa orana i. t. d. Kako bi Nemci kri-čali, ko bi kondukter klical imena samo po slovenski: „Medvode, Kranj, Dovje, Kranjska Gora" itd. in Slovenec na domači lastni zemlji mora včasih škodo denarja in zamudo časa trpeti zato, ker se kon-dukterju ne poljubi postajo klicati po slovensko in nemško! Preneumen je izgovor, da vsak kmet ume tudi nemško ime* krajev; pomaga si marsikak revež le s tem, da pozna kraj in se po tem znanji z voza spravi. Je li so morebiti železnice po slovenskih deželah tudi propagande za Bismarkijo? Ali smo Slovenci na Slovenskem to, kar Hercegovinci na Turškem? ali to, kar Slovani na Magjarskem? Naj al. vredništvo stori potrebni korak, da se odpravi škodljiva in sramotna napaka." *)