PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CHT AT EL JE
PROLETAREC.
/ • ■ _ *
4. lasi lo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 1832.
Itter, Dm. «. 1MV, tka Act of Co«|rti
at th« pmI «Hk« *» • at Match V WW.
Ctiic*««. 1B-
CHICAGO, ILL., 21. OKTOBRA (October 21), 1942. J'ubliihed Weakly at 2301 S. Lswndale Av«.	.LETO—VOL. XXXVII.
RuiIm vojna pomoč,^ki deluj« ▼ M. driavali pri sbiranju priipfvko* M idravilik« potrebščine, živila, obleko itd., dobro uspeva. Na gornji sliki •o sovjetski avijatiki. ki so dobili pakete is Amerike.
Sovjetska unija mogočna vzlic velikim izgubam
' POLOVICO EVROPSKE RUSIJE POD NEMŠKO OKUPACIJO. — MOSKVA IMA VZROK, DA SE PRITOŽUJE. — "PRAVDA" VPRAiUJE, ČEMU ANGLE2I NE KAZNUJEJO RUDOLFA HESSA?
Ko je Josef Stalin treščil v svet Wilsonovo načelo odkrite diplomacije, je sprava tudi vse
v njegovi posesti, pa najboljši ru#ki premogovniki in vsa glavna sovjetska industria Ina
demokratične državnike v za- mtita, razen Leningrada in
d nego, ker poslujejo ~po starem". Posebno prizadet je t>il Churchill, ker njega se je tisti Stalinov vščipec najbolj tikal. Pa tudi Rooeeveltu ni prizanašal. Nikogar ni imenoval, a povedal je jaaivo, da se sedaj v resnici samo Rusija bori z mi-litaristično mašino, kakršne že ni bilo nikjer doalej.
Mcikve. Stalingrad pa je porušen ki Rusiji ne bo mogel v tej vojni nič več koristiti tudi ako ga Nemci ne bodo mogli ali "hoteli" vsega okupirati, pravijo v Berlinu.
Prednost Nemčije
Kakor v prejšnji vojni, tako še bolj v sedanji so vsa bojišča izven Nemčije. Tisoč osemsto Ruske izgube	j mj]j dolga fronta je vsa na o-
V tem spopadu je Rusija iz- zerolju Sovjetske Unije. Sest-gubrla kakih pet do šest mili- deset milijonov njenih prebi-
jonov mož. Nemčiji so jrh Rusi uničili nedvomno kakih pet milijonov. Toda sovjetske izgube so večje, ker je Hitler od vsega začetka napad zavratno pripravil in ga zakril z desetletnim miroljubnim paktom. V Moskvi mu niso nič kaj verjeli, a vedeli so, da je Nemčija veliko boljše oborožena ki pripravljena na spopad, kakor pa Rusija.
Ako so Nemci izgubili v svojem ponesrečenem vpadu v Rusijo pet milijonov mož, je naravno, da so padali tudi oni, ki so jim zastavljali vpad. Pravzaprav traja resnična vojna .«»kozi vs^ to leto v "masnem" obsegu edino na vzhodni fronti.
Nebrzdana jezičnost vladnih ljudi veliko kriva draginje, "hoardanja" in "črnega trga"
i Kmalu po japoiukem napadu na Pearl Harbor »o pričeli nekateri vladni uradniki strašiti ljudi, da bo živil v kratkem zmanjkalo. Pa se je pričel naval v trgovine, da je zmanjkalo zares moke in marsikaterih drugih živil, ker jih iz skladišč prodajalnam na drobno ni bilo mogoče
•proti dostavljati.
Gospodinje so po par tednih uvidele, da so si moke in
drugega nekupičile po nepotrebnem.
Nato so pričeli strašiti glede sladkorja. Halo, zopet navali Zakrivili so ga nebrzdani jezikarji v Washingtonu. Kakor nalašč, služijo prekupcem, da lahko v tednu ali dveh zaslužijo "ekstra" milijone! A sedaj vidimo, da je sladkorja dovolj in je bilo "hoardanje" s njim nepotrebno.
Ko so bili povečani ti viri profitarstva, so si poiskali nadaljnih. Ta ali oni vladni uradnic je odločil, da ne le čaja. tudi kave bo čezdalje manj. In spet naval na trgovine. V Braziliji, ki je naša zaveznica, pa »e čudijo, čel, ako ne bomo mogli pošiljati kavinega zrnja v USA, kam pa, m kje naj dobimo dohodke?
Izgleda, da je strašenje glede pomanjkanja kave enako. kakor s sladkorjem. In nato pat Ne bo več mesa kolikor bi ga kdo hotel! Posledica višje cene in mesar pravi: Nimam tega, nimam onega. Moraš torej vzeti kar ima in
po višjih cenah.
Dne 15. oktobra je sinila iz W a ah in g tona po deželi vest, da bo bržkone v prihodnjem letu uvedeno tudi prodajanje oblek na karte ali po odmerkih.
Nobeni oglasi ne bi mogli štacunarjem koristiti bolj kakor jim strašila iz Washingtona. Mar ne bi bilo za vse ljudstvo boljše, da če kake stvari na trgu rea primanjkuje, te o tem molči do dneva, ko se uvede odmerke, tako da bodo tudi tisti, Id nimajo denarja več ko aa sproti, dobili svoj delež? Tako pa so ti reveži najbolj prizadeti. Tisti, ki kaj imajo, si potrebščin "nahordajo", revež« pa plačujejo višje cene sanje in sa manjvredno blago.
Italijani niso vet "sovražni tujci", razen kakih 228
% PRESOJANJA IMH.OUKOV # DOMA IN PO SVETT
ttaaaaaaaaeaaaaaaeaaaaaaeaaaaaaeaaaeeaaaaaaaeeaeaaeaa
Hitler »e ukanil
Ko se je Hitler lani odločil prelomiti nenapadalni pakt s Stalinom, je bil uverjen, da bo imel Anglijo na eni strani ne da bi mu preveč nagajala, in na drugi pa napade Rusijo, ki jo bo pogazil do novembra meseca. Motil se je v obema nazoroma. Anglija mu je kar naprej "nagajala" in Sovjetska unija ni propadla v šestih tednih, niti ne v šestih mesecih in ne v enem letu.
Ta na-pačna kalkulacija stana Nemčijo kakih pe^ milijonov kjudi, in materijala pa to-' liko, da se jt čuditi, od kje ga Nemčija ves ta 6as *ploh zajema.
Vendar pa ima nemški firer dovolj materijala, da se baha svojemu ljudstvu. Njegov cilj j«' potisniti "t>arb*r*ki ruski komunizem" v Azijo. Polovico e ropske Rusije, kot ie omenjeno, je v njegovi oblasti. Vse • frla\ne ruske ž itn k e so seda njegove. Dalje trdi, da je 70 odstotkov ruske železne rude
valcev, ali okrog tretjina, je zasužnjenih in morajo garati proti samemu sebi. To je več ljudi, kot pa jih je imelo priSetku prejšnje svetovne vojne avstro-ogrsko cesarstvo.
Nešteto sovjetskih mest in vasi je do kraja porušenih, milijone prebivalcev pa je ostalo v opustošenih lora jih in stradajo t?er umirajo od pomanjkanja.
Nemci pa se bahajo, da če bo kako ljudstvo v Evropi kdaj iaČiK), a<li če bo glasovalo to zimo, ne bodo to Nemci, pač pa drugi evropski parodi.
Nemčija ima torej v primeri z drugimi de žel »mu prednost v em, da se bitke ne vrše v nji, da njeno ljudstvo ne strada, rn pa da se dosedaj lahko ponaša z zmagami, kakršnih po Hitlerjevih zatrdilih ni dosegla
Inflaciji je baje ustavljena blagopokojna pot, ne pa višanju cen, kar je domalega isto kakor inflacija. V minulem tednu so se dvignile cene po«»ebno sočivju in pa enajstim vrstam raznih drugih živil. Obetajo, da "slabše pa šele pride". Na primer, da se bo obleke delilo na "karte". Kdaj? Tega nihče ne ve. A plačani ljudje so napravili s tem novo usodno pomoto, kakor lani glede moke in groce-r;je, s sladkorjem itd., itd.
WPA, nič več
Ako se pomisli, kako je a-meriška vlada bila nasprotna pelitiki italijanskega dučeja, n kako cc Italijani v Amerik* kili v italijanskih delavskih časepisih . razkrinkavani za rledbenike Muaaolinija —- ne ciccr mas« kot taka, nego njeni voditelji, in če preudarim?, da. je Italija ena začetnic in podžigateljtc sedanje vojne, te človeku skoro čudno zdi, čemu spet pričeti z "apizar-stvom*.
Ko je zvezni justični oddelek cznanil, da se Italijanov v Aireriki, ki še niso ameriški državljani- nič več ne smatra ra "sovražne tujce", nego za c#eko prijateljske naseljence, kot so na primer Angleži, ali pa Irci in Kanadčani, je vsakdo vedel, da je to diplomati-čna poteza za izmaknjenje Italije iz vojne na Hitlerjevi strani.
Okrog 600,00 Italijanov je v Zed. državah, ki še niso državljani. Po ameriškem zakoni? so te morali po 7. decembru lan-i sko leto vpisati med "sovražnike* te dežele, ker je nam Mus-solini napovedal vojno. V resnici je med temi imigranti zelo malo resničnih sovražnikov, je pa vsekakor zelo veliko takih, ki že iz vzgoje ali ignorance simpatizirajo 'z Mussolinijem in z vsem kar predstavlja Italija.
Se več pa jih je med onimi, ki so se "prikopali" na ugledna mesta, a so že na tur alizi-rani in se jih torej ne more več canačiti za "sovražne" tujce, ker so le "sovražni domačini", oziroma so bili, dokler so te upali, nato pa so razobesili našo (ameriško) zastavo pred hišami.
Nedvomno zvezna vlada to ve. A če je vzlic temu tako vneta za rešitev Italije, to poraja
Nesloga se bo
nad delavstvom zelo maščevala
ŠTIRI UNIJSKE ZVEZE.—"DISTRIKT 50 UMW." AFL NOČE DIREKTENE ZVEZE Z RUSKIMI UNIJAMI. — POGAJANJA ZA SPORAZUM S C. 1.0. — STALIŠČE DELAVSKIH GLASIL V SEDANJI VOLILNI KAMPANJI
Ameriško delavstvo ima v sejanjem svetovnem konfliktu zgodovinsko poslanstvo na^ čeljevati borbi za novo socialno uredbo, toda za to veliko nalogo ni še zrelo in tako je zamujena ena najboljših priložnosti, kar jih je ameriško delav/tvo še imelo v svoji zgodovini.
Mednarodnega sestanka ne bo
Kriva je temu največ A. F. of L. in tfa Walter Citrine, voditelj angleških delavskih u-! nij, ki je na posetu v Ameriko svojo nalogo, okleniti sporazum za sestanek in skupno akcijo ameriških, angleških in ruskih unij silno ponesrečeno Izvršil.
Wm. Green,- Woil in drugi voditelji AFL pravijo, da no-Ičejo sedeti z -zastopniki sovjetskih unij pri isti mizi, Citrine je nekaj časa ugovarjal, potem pa izposloval, da naj pridejo zastopniki ruskih delavcev vseeno zraven, kadar bo sestanek, in med njimi ter med ekoekutiva AFL pa bo poare-dovai ofbor angleških unij.
Ruski delavci nočejo stavljenja
potrebna.
Sovjetska vlada se je lotila taktike odprt* diplomacije za-res. Ko je Stalin zahteval, da teike sumnje, kajti oni Italija-
naj zavedi i.p^o ^ojo | ££ -	^¿J*
obljubo Sovjetski Rusiji čim- M mmn} imperialističnih te-prej in v polni men", oziroma ^ kakor	r*.
"ob času", so diplomati stan iim w mu je „¡t|er ¡ipodko. šole kar oeupnili. Le pokojni . ¡n
Woodrow Wilson jih je m o- j	_*
til na sličen način, * vseeno	*
«bolj diplomatično in z roka- j Razprava o slovenskem vicami. I>nig udarec je bil,1
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Zaposlenost je v Zed. državah narasla ne samo v številu delavcev nego še bolj v številu delovnih ur. Meseca avgusta to leto je bilo v industriji že 57,700,000 delavcev, kolikor jih ni bilo še nikoli v zgodovini te dežele. A pravijo, da pre-dno bo vojna produkcija stabilizirana, bo treba še mnogo milijonov novih in med njimi ¿e v prihodnjem letu tudi pet milijonov žensk. Sedaj dela v vojni industriji o\rog dva milijona žensk. To je dobro, da je veliko dela za .vse. A ko bo vojne konec, bodo ljudje hoteli, da ga bo za vse tudi v mirnem času. če bo zahteva obveljala, ne bo ustanova, kot je
ko je mimili teden sovjetski tisk oznanil odprto izjavo sovjetske vlade, da je zares za kaznovanje fašističnih Razbojnikov in ob enem predlagala, da se naj pozove pred sodni stol naj prvo fašističnega rablja, ki je bil po veljavi v nacij-skem režimu tretji za Hitlerjem. Hess je "pobelil" iz Nemčije v Anglijo 10. maja 1941. V Londonu pojasnujejo, da Rudija sedaj še nima pravice zahtevati, da naj se ga tira pod obtožbo, kajti takrat, ko je ta "firerjev" letalec pristal na tla na Angleškem, je bila Rusija '*še vedno v prijateljski zvezi" z Nemčijo, torej diplo-
(Nadaljevanje na 3. strani.)
narodnem kongresu
V petek 23. oktobra bo v Slov. del. centru v Chicagu po seji kluba 1 JSZ raizprava o slovenskem narodnem kongresu. ki je sklican na dne 6. dec. v CJeveland. Referent o njemu bo Ivan Molek. Vstop prost vsem.
Citrine je bil v Angliji ob svojem povratku zelo grajan, ker je napravil tako slabo a-
ranžmo, in to v dobi, ko se gre za pravice in za preureditev wet a. Se bolj pa so delavci v An&liji Citrimi zamerili, ko so izvedeli, da je v pogajanjih za mednarodno konferenco zastopnikov angleških, ameriških in sovjetskih unij ignoriral unije CIO in pa bratovščine železničarjev. Tako je vso stvar končal s polomijado, namesto da bi sklenil dogovor za klicanje mednarodnega delavskega sestanka, na katerem bi se delavske skupine domenile za skupno akcijo ne samo
v naporih za premaganje oui-šča, nego tudi za svoj mirovni program. Mar naj imajo na bodoči mirovni konferenci spet vso besedo le pristaši kapitalizma?
Razdruženoat unij
Ta neuspeh ameriškega delavstva v mednarodnem obsegu ml naša edina hiba. če kdaj, bi bila solidarnost na unijskem polju baš v teh zgodovinskih časih več kot potrebna.
A namesto sloge je nastalo še več razdruženja.
John L. Lewis je udaril po CIO z izstopom unije premo-garjev, a ob enem je razglasil, da bo UMW pospešila svojo kampanjo za pridobitev novih Članov v obratih, kjer dosedaj ni še nobene unije. Ob enem je konvencija UMW sklenila povabiti v pristop tudi formane v premogovnikih, namreč vse tiste bosise, ki imajo pravico delavce priganjati, ne pa jih najemati in odslavljati. Teh je kakih 50,000.
Distrikt 50
Najanaciinejsi pojav v U. M. W. pa je novi distrikt, s številko 60, v katerega oflgtanizi-rajo delavce m farmarje, ki nimajo nič skupnega s premo-garji, razen to, da delajo za preživljanje eni kot drugi. Tako npr. se Lewis že doJgo prizadeva organizirati delavce v kemični industriji, in pa mlekarje, to je farmarje, ki se pečajo v mlekarstvom.
Lewisov namen je torej preurediti UMW v splošno unij-ako zv<ezo, četudi zagotavlja, da bo organizatorične kampanje vršil le kjer dosedaj delavci ali pa farmarji še niso organizirani.
CIO je z izstopom UM W veliko izgubil na prest id žu, pa
(Nadaljevanje na 6. strani.)
UMW bo sprejemala tudi ženske
Ker so vftl*d vojne začele »premogovniške družbe za dela na površju uposlevati tudi ženske. je unija premogarjev V. M. W. sklenila, da jih bo sprejela oziroma bodo morale pristopiti.
Nova vadljanja z usodo pogažene Slovenije
Italija je sedaj žoga v tekmi goče so ga ji še celo kaj oblju-ro<»d zavezniško diplomacijo in bili, na primer saj kake "sfere Hitlerjem.... Rooseveltov od po- vpliva" v sosednih krajih, kar slanec Myron Taylor se je ne- pomeni privilegij izkoriščanja, davno vrnil is Rima v Wash- ki ga sme vršiti v taki "sferni" mgton, da ffM poroča, kaj je deieli samo ona. opravil pri papelu,* in kakšen V tej tekmi pa tudi Hitler ^ notranji f "lozaj ▼ ItalijL ne drži križem rok. Poročila iz Očividno je, da skušajo za- Londona, ki so čestokrat bolj veznaki Italijo poraziti ne da bi propagandna kakor resnična jo napadli z oboroženo silo. — a v tem slučaju so bržkone Namen si prizadevajo doseči točna, pravijo, da je nedavno diplomatično. Naj se izmuzne obiskal Musaolmija in njegove im Hitlerjevih klešč, jt. pravi jo, ministre ter generale poseben naj zavrže "izdajalca*' Muaao- Hitlerjev zaupnik, in jim spo-linija, postane demokratična, ročil, da Berlinu ni zadržanje pa ji bodo zavezniki dali živil Italije v sedanji vojni prav nič in surovin. Kaj še vse drugega všeč. Kaj so v resnici govorili, so ji obljubili, m znano, ve pa London v glavnem ugiba, ve se, da njenega teritorija v Ev- pa točno, da Hitler preti razši»
bolj, ako se Musaolini ne bo tam potrudil v boljše službovanje namenom fiterjeve politike.
Tako so na primer v Londonu zelo posrečeno "uganili", da je Hitlerjev zastopnik Italiji zapretil s strožjo kontrolo nadnjo, kar ni nobena tajnost. In dalje: "Čemu ne zadušiti partizanov in tolovajev v Sloveniji. Črni gori in na Hrvatskem?" K temu je londonski vir pripomnil, da Hitler ksr\ vzeti vso Slovenijo, torej tudi "provinco Lubiana", in pa da
bo proglasil "protektorat" nad -------
Hrvatfko, ki je sedaj italijan- nji toliko	odziva!
ski privilegij	To<U	bodo
Ne samo, da bo Hitler vzel tev te politike v vsakem slu-
vzame tudi Trst, pfavijd v Lcndonu. To, da Nemčija hrepeni po Trstu, je stara povest. In ga bo prav gotovo vzela, ako zmaga, pa če je Italija stokrat njena zaveznica. In do Trsta pa drži pot preko Slovenije, torej si bo Nemčija vso ped vrgla, in pa Hrvatsko ter Dalmacijo. Drugo pa je ie itak njeno.
Italija je torej vojno zares izgubila, čeprav je v zvezi z zmagovitimi silami. NI torej nič čudnega, čemu ima propaganda demokratičnih velesil v
I«, oa njencf« wu« ▼ mmw k«	«■ niuw prrii reza«- ne wmn, u« ""	- -—¡—- — -	,,	_
ropi n« ipWijo «n»nü«t«. Mo- riti .rojo obU.t nad Italijo ia*K> Slovani jo, nago da bajaiaju, na«lada kdo «ma«ar
Naročite si Ameriški družinski koledar čimprej in čimveč izvodov
Upravništvo je minuli teden razposlalo vabila mnogim društvom in posameznikom, da naj, kakor prejšnja leta, sodelujejo tudi sedaj pri razpečava-nju Ameriškega družinskega koledarja, ki izide to jesen.
Naročnina zanj mu je ostala vzlic znatno zvi-šanim stroškom za tisk in vezbo nespremenjena, namreč dolar za posamezen izvod. Za večja naročila so popusti.
Želimo pa, da dobimo naročil čim več in tem-piej, ker bo to pospešilo naše delo. Koledarja bo tiskanega le toliko izvodov, kolikor bo naročil.
0 vsebini in sotrudnikih smo na kratko omenili že v prejšnji številki na tem mestu, da bo to knjiga literarno in duhovno za Slovence tolikšne vrednosti, kakršna od našega lanskega izdanja koledarja še ni izšla nikjer med Slovenci in }e tudi v starem kraju ne bo, dokler Slovenija ne postane svobodna.
Zanašdmo se na vas vse, da boste pomagali koledar razširiti, in pa da pošljete naročilo za čimveč izvodov. Imejmo zavest, da je ta knjiga uspeh sodelovanja nas vseh, ki pomagamo, in da je vredna dela, ki ga vršimo na tem polju. Naročila naslovite Proletarcu.
■
—**
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
JOiKO OVEN:
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja J«|MUnaika Dolavika TUkovaa Dr «i k«, C k ¡cago,
lit
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE
NAROČNINA
ZVEZE
I v Zedinjenih državah sa celo leto 93 00; aa pol leto $1.7§j sa četrt leta $1.00.
Inozemstvo: ta celo leto »3.50; u pol 1.U »2.00.1
-i.-i----
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiera uradu najpozneje do pondeljka popoldne aa priobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Ca.,
Inc. Established 1006.
111 1 i
Editor....._________
Business Manager.
_____Frank Zaitx
.Charles Pogorelec
r JlX. SSml í» » 4Í 'ivt » *» ■ *
RAZGOVORI
Novice
Ko seip zadnji petek
listal na le*
v magazinu "Life", sem tel na članek z naslovom "Odprto pismo angleškemu stvu'\ Zdelo se mi je Že takrat, da i»< :>M'c«'j zasurpelo v An-
gliji



SUBSCRIPTION RATES:
United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.

PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue
CHICAGO, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864

Monak«¥ski pakt zavržen, a kaj pa i drugi pakti?
Predsedniku čehoslovaske vlade Edvardu Beneóu in njenemu ministru vnanjih zadev Janu Masaryku se je po dolgih prizadevanjih vendarle posrečilo pridobiti angleško vlado za izjavo, da zanjo monakovski pakt ni več veljaven.
Sklenjen je namreč bil pod geslom, da se z njim ohrani mir v Evropi, med Hitlerjem na eni m med Anglijo in Francijo na drugi strani. Neville Chamberlain je leta 1938 romal par-krat k Hitlerju v bavarske hribe in mu v imenu Anglije zagotavljal, da je pripravljen prepustiti nemške kraje na Češkem, ki jih angleški tisk imenuje Súdete, med Slovani pa so znani pod imenom Krkonoši, tretjemu rajhu.	$
Čehi smatrajo, da je bila tista poteza angleškega ipremi erj a Chamberlaina in francoskega predsednika vlade Edou-arda Daladierja uvod v sedanjo vojno. Mislila sta zagotoviti svetu mir s tem, da sta žrtvovala Hitlerju Cehoslovaško, pod pretvezo, da se razveljavi -krivično potezo mej, ki jih je zavrtala zavezniška diplomacija po prejšnji svetovni vojni.
V resnici pa sta s tem Hitlerju ustvarila le še večji apetit in mu dala s svojo "mareiarsko" politiko pogum za nove zahteve in za nova osvajanja. Posledica vseh teh zmot od leta 1918 dalje pa je nova svetovna vojna.
Naravno, da češka vlada v zamejstvu ni pritiskala na Churchilla javno, da naj razveljavi pogodbo, ki jo je sklenil na račun óehoslovaáke njegov prednik s Hitlerjem. Angleški diplomati so sila ponosni ljudje, trmasti da kaj, vztrajajo pri svojih napakah in jih ne priznajo, čeprav vedo, da so ▼ zmoti, in da so napravile Veliki Britaniji in ostalemu svetu ogromno škodo.
Edvard Benes in Jan Maaaryk pa sta delovala od septembra 1939 brez suma in kar tako v veliki potrpežljivosti tipala, ali Churchill, naslednik Chamberlaina, áe priznava monakovski pakt ali pa ga je pripravljen preklicati.
Beneé in Maaaryk sta uspela. Churchill je avigusta to leto češki zamejni vladi izjavil, da angleško vlado monakovski pakt več ne veže.
Čehi imajo sedaj zavest, da so bili ves čas v (pravem in da je bil monakovski pakt zločin nad mirom in nad demokracijo, ki so ga izvršile v imenu mrru dve vladi tedaj prvenstvenih demokratičnih velesil na svetu.	U4
Beneé in Masaryk sta vprašala tudi sovjetsko vlado, kaj je njeno stališče o monakovskem paktu. Odgovorila je, da ni bila zraven, ko se ga jtf sklepalo, da je hila vea «Sea zoper, in pa da mu je nasprotovala takrat in ga ni nikdar priznala.
S tem je čehoslovaška priznana kakor je bila do leta 1938 in republika v teh imejah je reiena, ako zavezniki zmagajo.
A poleg monakovskega je še mnogo drugih raznih "paktov", ki so krivični.
Na primer pogodba, v kateri so žrtvovali tretjino slovenskega naroda Italiji. Ali ne bi mogla jugoslovanska vlada na kak način pridobili angleško vlado, da tudi tisto pogodbo razveljavi?
Njena nak^a v teih oziru je vsekakor veliko težja kakor jia je bila Beneševa in Masarykova. Sedanja angleška vlada je
za odločen obračun s Hitlerjem, a zdi se, da je napram Italiji bolj in bolj apizarska in enako tudi vlada v Washingtonu.
Italija je bila v prejšnji vojni »zaveznica Avstiro-Ogrske in Nemčije, A je bila naprodaj kakor pocestnica. Kdor mi da več, s tistim grem. < *
Angleži in Francozi so ji Obljubili več kot pa sta ji mogla obljubiti kajzer Wilhehn in cesar Franc Jožef. Pa je šla z zavezniki, ki so obljubljali na temelju Wilsonovih gesel odpravo vojne, samoodločevanje narodov, uveljavljenje demokracije itd. Ko pa je bilo vojne konec, ao v Vensaillesu razgrnili pred Wilsona svoje tajne ipogodbe in mu rekli: "Vidiš, to smo obljubili, to moramo tudi dati !"
Niso dali Italiji vsega, kar so ji obetali. TV> je bila zasluga vztrajnih nastopov naših ljudi, ki so bili tam, a tudi oni bi sami nič ne dosegli, ako ne bi imeli Wilaona na avoji strani. Vseeno, izgubljenega je bilo veliko in sorazmerno je plačal slovenski narod za tisti imperialistični mir več kot katerikoli drugi.
Ali se morda tudi sedaj z romanji v Rim ponavljajo slične
, * •
tajne obljube?
' Jugoslovanska vlada ve, 'kaj se godi iza kulisami. Pravijo, da srbski minktri niso kaj posebno zainteresirani, kaj bo s Slovenci. Glavno jim je, da otmo svoj «narod in da se maščujejo »tad Pavel ičevimi "ustašP. Ako Je temu tako, potem bi morala slovenska ministra postati boflj odločna, a tudi ona dva sta pod vplivom Rima —« namreč cerkvenega Rima.
Sovjetski predstavniki, njim na čelu Stalin, pa tudi kitajski državniki, posebno čiang Kai-éek, v Ameriki pa VVendell
1.-m . >....

Na *o¿¡«¡ tUo¿ mmiiIo milj dolgi r««k» #re«t» ••	«pot pri.eljajo, a No»«i pravijo. 4m »o «a» jo bolj pri-
pravijo«! kakor lami. Gonja jo tika «kitih «eeiikik ^vojakov, fci s* ekaiali prod R«»i aboiaki • pečmi, ob katerih bi s« greli.
SLOVENSKI DELAVSKI CENTER
Chicago, 111. — Ej, tudi v "Centru", kakor mu pravijo nasjgrojaki tod, se vojna že ja-ko pozna!
proga, Joe Drasler, bivši tajnik naše korporacije in pomožni upravnik in urednik Proletar-ca pa dela v arzenalu zvezne
Družabni klub Slovenskega v,ad* Y	^^ lU* Lf
centra ima že sedemnajst članov v armadi. To so Oscar Godi na, ki je bil tajnik korporacije SDC, predno je bil pozvan v uniformo, dalje Chas. Rak, En no Pechnik, FVank Norieko j (Litvinec po rodu), Ernest Reven, Luka Groser (kako ga pogrešamo, ker je veliko pomagal na vrtu in kjerkoli je bilo potrebnol, Brnest Dreshar, ki ga poznajo vsi, ki so obiskovali "Savine" koncerte m pa oni, ki rmajo opravka v Jugoslovanskem hranilnem in posojilnem društvu, Frank Vidmar, ki je bil arhivar pevskega zbora Sava, John Nemanich, Louis Go-znikar, Joe Gornik, Joe Zvo-kel, Tony Kogel, ki je nam včasi stregel na piknikih, ki
tos se je poročil z znano našo igralko in pevfco Save A lice Artach, ki je bila upoalena v gl. uradu SNPJ. Oba sta bila tudi v odboru JSZ, torej smo vsied teh izselitev prizadeti vse križem. ,
Komaj se je nam dobro posrečilo, da smo si ustvarili "družino Slovenskega centra" (posneto po Jos. Jauchovi označbi "družina Zarjanov"), že se je nam razkopala!
Vse, kar ielirrio je, da se bi naši fantje srečno vrnili in pa da se tistim, ki so dobili delo drugje, dobro godi.
Družabni klub Slovenskega centra ima vzlic tem izselitvam še vedno nad dve sto dobrih članov ( to je, s plačano Člana-
in tukaj. In res. Dorothy Thompapn je odgovarjala po l&diu že predzadnjo nedeljo. Kajptda, Dorothy je zastopala Angleško stran in to bodisi glede Indije, ali pa sploinega položaja. Tudi v Londonu eo precej razburjeni/ Ni dovolj, da jih drezajo doma glede druge fronte — in da je Will-kie bU malo preveč zgovoren. Tudi Stalinov odgovor časnikarskemu poročevalcu a-genclje A. P. jim ni prinesel nebene pohvale — sedaj pa Še ta vplivni magazin. Seve. "Life" ne zastopa delavskih interesov. Njegov lastnik Henry Luce spada v "upper crust", a ta nje?ov ma^azin ima več kot milijonsko cickuLacijo.
Willkie je prišel zadnji teden domov. Mislim, da se je veliko ljudi oddahnilo z njegovim povratkom. Willkie ima to navado, da rad govori in kadar se navduši pove vec kot navadni diplomati. Smešno je, da ga je veliko ljudi (časnikarjev mislim) napadlo, in ne samo oni. Bilo je precej drugih, katerim niso bila njegova mnenja glede Kitajske, Indije in druge fronte prav nič všeč. v
"Mine workers open path for new big union" sem videl
in Prosvetne matice veliko vaj za ¿gre kadar sploh £e imamo igre in iz tega razvidite, da je tu mnogo Življenja' Luka Gro-ser ¡št,, ki je upravnik družabnega kluba, pravi, da ga je včasi še preveč. Kajti tu je bilo tndi precej poslovilnih večerov od fantov, ki ao šli v armado j onega dne napisano z debelimi
in pa nekaj porok.
špetirov nimamo in gre v resnici, upoštevajoč razmere ia sedanje okolščine, vse jako gladko. — Z.
črkami v večernih meščanskih listih. Takoj, ko se je posrečilo John L. Lewisu izvleči njesgovo rudarsko unijo iz CIO je bilo 1 njegovo prvo delo odpreti duri UMW tudi nerudarskim delav-
SOVJETSKA UNIJA MOGOČNA VZLIC VELIKIM IZGUBAM
(Nadaljevanje s 1. strani.)
v tolikšni meri še nobena dežela v zgodovini sveta.
Vas Evropa nemška kolonija
Noben Nemec ne bi pred dvajsetimi leti verjel, da bo «.« i»»«»«, «v.	-	. Berlin vladal kdaj vso Evropo
smo jih imeli na vrtu njegove- "no), m eden poslednjih^Ju jo | ad Atlaffltika do Volge. A do-
je obnovil, je Jos. Cvelbar rz
ga očeta v Willow Springsu, Ignatius Huzzian, Michael R. Kumer iz Universala, Pa., ki je prvi gl. podpredsednik SNPJ in Raymond Travnik iz Dearborn a, Mich., distriktni podpredsednik SNPJ.
Dalje je bil v Centru znan gost Leo Vider, sin gl. tajnika SNPJ, ki je tudi v armadi, kakor je bii v prejšnji svetovni vojni njegov oče, pa sin Freda Plahutnika, dva sinova družine Georga Koosa, in pa Simon Trojar, brat hišnika SNPJ Antona Troj ar j a in prejšnji učitelj mladinskega krožka SNPJ.
To je kajneda že precejšnja skupina, ki je včasi s svojimi prijatelji, prihajala sem in se zabavala. Tudi balinišče jih pogreša, ker so sedaj valed njihovega odhoda tudi starejši dobili delo, pa so aleje zaposlene večinoma le ob večerih in praznikih.
Ti fant{je, ki so odšli v armado ali mornarico, niso edini, ki jih pogrešamo.
Nekaj klubovih članov pa je od.Mo v službe križem sveia.
Ray Božičnik ki je bil tajnik družabnega kluba v Centru, dela sedaj V vladnih utrjeval-nih napravah kot električar na Havajih. Piše, da je imel v zadnjih nekad mesecih le tri dni dopusta.
J&firitvHraat je dobil delo mehanika nekje blizu Washingtons, D. C». ' Edward Draskr dela v Kaiserjevi ladjedelnici na PacifiKu, kamor je odšla za
njim nedavno tudi njegova so-
Sharona, Pa.
Družabni k hib priredi svojo prvo zabavo v tem letu v soboto 7. novembra.
Vsi člani so vabljeni. Vstopnina je prosta in postrežba pa kot običajno, in odbor up«» da do takrat bo še zmerom vsega zadpsti za vse.
»
Na vrtu okrog centra Še vedno cvete precej rož, kar bo mogoče zanimalo našega prvega vrtnarskega mojstra Mi-chaela Readinga v Califomiji; Drevje pa je že vse ob listje, le še sadni vrt preko ceste ga j6 poht in je nanj tudi v tej pozni jeseni res lep pogled.
Z vrtom, kot smo pod tem naslovom povedali že v poletju, se je tudi tefps bavil John Chemazar, Mrs. Groser je zalivala m Groser pa kosil travo in pomagal kjer je btio potrebno.
V Centru se vnfte vsak torek vaje pevskega zibora Save, tu zborujejo tudi nekateri odseki društev jn federacije SNPJ, tu je dvakrat v mesecu večji sestanek, včasi z malim koncert-, nim sporedbm kluba čeških u-metnikov vsak četrtek popol? dne je v Centru sestanek kluba čeških žensk ki se tmemije "Eleanor Roosevelt" in večkrat ima tu sestanek tudi kaka unija predvsem en lokal unije tekstilnih delavcev (CIO).
Klub št. 1 JSZ ima tu redno sejo vsak četrti petek v mesecu. Prihodnja bo ta petek. Dalje so tu vse seje odborov JSE
Willkie, so treščili v svet val sumničenja, da se za kulisami plete nov zmešetarjen, nov imperialističen mir. Krivda za tako barantanje pa je zvrnjena največ na angleško vlado.
Churchill lahko to sumničenjt razblini z enim mahom z izjavo, da Anglija razveljavlja ne samo monakovski pakt, nego vse druge, ki so krivični in imperialističnega ¿n«faja. In Roosevelt naj mu k temu pritrdi^pa t>o to večji poraz za Hitlerjk m njegovo ostšče kakor pa če mu razbijejo anlgleški bombniki ne samo Kol m, nego tudi Hamburg in Bremen. Svet hoče nov red, ne takega, ki ga mu hoče usiliti Hitler, nego red, v katerem bodo Rooseveltove štiri svobodščlne dobile veljavo v praksi, ne pa na papirj»u. h
godilo se^je. In edina sila. ki js Is Hitlerjem res v spoprijemu, je USSR.
Kaj, če je bi Hitler lani ne napadel in odložil prelom svojega nenapadalnega pakta ? Tako vprašujejo oni, ki zaveznikom očitajo, da Rusiji ne pomagajo dovolj. Ako ogromna sovjetska bojna sila ni bila v stanu poraziti Hitlerjeve armade, kaj bi se dogodilo z Anglijo, pa tudi z Zed. državami, če bi Hitler nameril vso svojo oboroženo silo nanju, namesto na Rusijo, s katero je mislil obračunati v šestih tednih, pa mu je uneslo?
Ker Rusija v tej vojni največ trpi, in ker so ji zavezniki obljubili veliko več nego so ji dali, se je Stalin končno odločil za odprto diplomacijo, čisto odkrito je dejal, da USSR pričakuje, da zavezniki posežejo V boj s polno močjo, in ob času, ter s tem uresničijo svojo obljubo.
In ko je nedavno predsednik Roosevelt izjavil, da bodo na-cijski tolovaji kaznovani za svoja zločinstva, je Stalin s pomočjo svojega tiska Angleže vprašal, čemu ne "štrafajo" nacdjskega veljaka Rudolfa Hessa, ki ga imajo v svojih rokah ie okrog leto dni? Rusi so muhasti in hočejo, da zavezniki pokažejo v praksi, kar govore.
* Zavezniki pa jim odgovarjajo venomer, da nimajo V Moskvi nič vzroka kritteltiUi. češ, mar niste bili vi tisti,'k) «te sklenili pakt s Hitlerjem proti n«m in mu pomagali s propagando kom interne povsod, kje.r sta le mogli?
Tudi to |)ofclavje je žalosti no. A dejstvo sedaj je, da je Rusija v vdjni z Nemčijo ie nad leto dni, in da je ona edina, ki se ni oslanjala ob kako maginotovo črto. nego se pognala v borbo in vztraja v nji. Je mogočna vilic ogromnim iz-gubam in ča Nemčija pade, so v Rusiji prepričani, da bo to največ njihova zasluga.
cem. Seve, to pomeni tretjo veliko unijo, poleg že obstoječih AFL ter CIO. Mesto ujedi-njenja, katero bo tako potrebno potej vojni, trgajo demagogi že tako rahle delavske vrste.
Zadnjič sem slišal neke«ga Nemca hvaliti Hitlerja ter na-cijake vodje, češ, da bodo odpravili kapitalizem in pluto-kracijo in to na precej radikalen način. Eden teh velikih u-ničevalcev kapitalizma in plu« to k racije je gotovo rekhstnar-schall Goering. Ta fant ima Investiranega precej kapitala izven Nemčije. Poleg par vele-pose^ti in hiš v Švedski, ima investirano vsoto, katera presega osem milijonov dolarjev in to v Švici, Južni Ameriki ter v Zed. državah. Angleži trdijo, danima vloženega $400,000 v denarju v neki importni tvrdki v Chicagu. Poleg tega ima bondov v vrednosti $750,000 železnic Illinois Central, Pennsylvania RR in v City Service ter v Bethlehem Steel. V Nemčiji ga prištevajo k najbogatejšim ljudem. Menda tudi, k najdebelejšim.
V prepiru, kateri so pred volitvami med demokrati in re-publikanti vedno običaj, kateri pa faktično ne pomenijo ve liko, pride časih na dan pre cej zanimivih reči. Republika^ nec Chiperfield našteva take grehe kar z oficijelnih virov. Pravi, da smo med leti 1937 do 1940 poslali Japonski več kot ¡8,000,000 ton železnih in jeklenih odpadkov. Letal in kopov za letala v letu 1937 za $2,483,946. L. 1938. $11,062,-777» 1. 1939 $3,306.000 bi za $933,000 leta \940. V teh letih se je tudi eksportiralo benzina v vrednosti $219,856,062. Vse to, pravi, nam danes plačuje velike "dividende". Seva, fan ne pove, da če bi bili v teh letih republikanci na krmilu, bi bili delali isto. Socialisti in rasni dalekovidni liberalci so brli edini, kateri so že;leta in leta nazaj svariH vladoMn trgovake mogotce, kateri so za denar pripravljeni prodati tudi dušo če bi jo imeli. Na posledice ne mislijo. Danes plačujemo take pohlepe po dobičkih s krvjo.
Stalingrad še vedno stoji Ne sicer mesto kot tako. Topovi in zračne bombe so raztrga li zidovja, ali v raavalinah je strataejši kot je pa hal ▼ svoji celoti. Nad 250,000 Nemcev in njih vazalov je bilo vbitih v petdesetih dneh. Ogromna cena, kakonlno si privošči samo človek duševnega kalibra kot je Hitler. Tudi tisoče ruskih
delavcev in kmetov leži mrtvih pod zidovji. Kdor čita poročila, naj bodo že nemška ali ruska. bo saj deloma razumel strahotno in pogum ruskih bra- #
«|lj|M|
Vprašanje drutft fronte tudi ša ni umrlo. Najložji odgovor vsem tistim, kateri vedno prinesejo to vprašanje na dan, je kajpada, da navadni lajik malo ali pa nič ne razume o vojnih in stratesgiČnfh vprašanjih, ter naj se jih raditega prepusti vojaškim rtrategoni, kateri so veščaki v njih. Tudi predsednik Roosevelt je v svojem govoril na radiu povedal nekaj siičnega. Ob enem je pa omenil ijujno potrebo za nekaj po-dcfccega in to v najkrajšem času.
Ka<? se tiče vojaških strategov, so ti za časa te vojne izgubili precej na ugledu. Mogoče, da navadni državljani res ne .razumejo veliko o strategiji, ali če se pogleda rekord naših vpjaških izvedencev, je tudi ^precej — piškav!
Ali naj -bo že kakor hoče, potreba akcije je tu. To je kon^ štatiral celo angleški poslanik lord Halifax, kateri je bil, kot je vsem znano, eden glavpih "Minbnerjev".
Sedaj, ko bo komaj štiri ga-lone benzina na teden za navadnega avtom ob i lista, bomo malo bolj rabili noge, kar ni nič napačnega. Mesto potepanja po prašnih cestah bomo lahko šli od hiše do hiše, kar ni napačno za agitacijo.
Ruski relif
Nimam veliko poročati o njemu. Prispevkov to pot nimam.v Vso celotno vsoto, katero sem prejel dosedaj, priobčim v prihodnji številki. Vse denarne prispevke takoj izročam na >ristojno mesto. Stroškov ni nobenih. Vsa pisma, potrdila
in korespondenca je brezplačna.
Sedaj pa apel in oznanilo društvom in klubom v Chicaru in posameznikom.
Mary Jelene je izgotovila velik namizni prt (eeru), na katerem je delala pol leta. Je ves ročno delo in velike vrednosti. Podarila ga je v prid akciji za ruski relif, kajti ona veruje, da če zmaga rusko ljud* stvo, bo tudi Gorenjska svobodna. Vsa v?ota, ki bo dobljena zanj, r7re za rusko pomoč.
V enak namen razpečava njena hči Mimi Oven knjižice. Kupite jih. Kdor želi o tem več pojasnil in poma-gati, mu jih da radevolje Mary Oven, 211 S. Prospect Ave., Clarendon Hilk, HI., ali pa jih dobi v SDC, 2301 S. Lawndale Ave.
Ob enem bo o tej akciji po-ročano na seji kluba št. 1 JSZ dne 23. oktobra, ki se bo vršila na prej omenjenem naslovu.
Tudi propaganda stane
Zed. države trošijo za propagando in informacijsko službo okrog 60 milijonov dolarjev letno. Urad za vojne informacije (OWI) ima okrog 4,-000 uslužbencev, večinoma v Wa*hingU>nu, a ji)i ima mno-90 tudi v drugih krajih sveta.
Tole mi ne gre V glavo?
Čemu je med vsakim narodom toliko tafcib, ki ao na vso moč aa svobodo a»ojefa naroda, odrekajo pa jo drugim narodom? Mar niso bai te vrste
ljudje vsrok imperialističnega sistema ?
tO*
POVESTNI DEL
ROKA
(Nadaljevanje in konec.)
Andreju je bilo neugodno, da sta zašla tako daleč in iskal je pripravnih besed, da bi pričel drug razgovor. Stopil je do pisalne mize in položil nanjo par spisov.
"Kaj je a Samsonom?" se je spomnil tedaj ravnatelj.
"Ne morem verjeti, da se je ponesrečil zaradi nepazljivosti."
"Vzrok vsaki nesreči je nepazljivost! Ne more biti drugače!--Samson se je pritožil na Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Za jutri so dol<j#ili rekonstrukcijo nezgode. — Ugotovite, kaj je povzročilo Samsonovo nepazljivost, --potem smo kriti!
Pričakujem od vas pozitivnih rezultatov!"
Andrej je prvikrat občutil, da je vezan. Spoznal je, da je le suženj brez svobode volje in bil je prepričan, da bo nekega dne odpuščen, če ne bo delal tako, kot je želel ravnatelj. In kaj potem? Kam naj se obrne, kje naj išče službo, kako naj živi?
"Odpusti mi mati. Ne morem drugače! Vsi živimo na kolenih, — vsi klečimo pred vsemogočnim, ki mu je ime Denar. --Ti si me lepše uči'a
Želela si, naj bom svoboden
--ali življenja na zemlji n'
morem obrniti ne morem g;
spremeniti.--Saj si vedele
in neštetokrat občutila, kaj je 'naš vsakdanji kruh!'"
Ponoči so ga mučile težke sanje. Sele proti jutru se je u-miril. Prikazni, ki so ga lovile, so dobivale Človeške oblike; drug« za drugo so izginjale; ogromna scenerija njegovih sanj se je manjšala. Pred njim je ostal le še stroj, čigar kolesje se je z lahkim ropotom in brez vsake naglice vrtelo, da so neštete ročice rn vzvodi sedaj zapirali, sedaj odpirali pot sotavčnim žarkom, ki so silili skozi zapdeteno mašinerijo. In ob stroju je stala mati. Ni se
VLADIMIR RIJAVEC
njegovo pozornost, je bila pla-volasa glavica otroka, ki je s knjigami v roki stopal proti njemu. — Vsako jutro se jt srečaval s Samsonovim dekletcem; vsako jutr^ je pogladil te svilene, nakodrane taske;
nih rok. In če so mu jih tu pa tam občudovali, je vedno le skromno, odvrnil;
♦'I>okAer jih bom imel, n]fe bom* lačen."
A danee---! Izgledal
je kot senca. Bil je bled in na obrazu se mu je poznalo, da ga rana še boli.
,	. Gospod rz Okrožnega urada
Ä Ä' ÜÄ «t M J« pazljivo obedoval st^j;
— kar ni vedel, je vprašal An* d reja;--končno sta se ze-
*ek iz drobnih, ket češnja rdečih ustec zaželel dobro jutro.
--- Danes se je Andreju
zdelo, da ne bi mctgel pogledati mali v oči, -r- da bi moral povesiti pogled, ko bi ji stisnil roko. Sram ga je bilo. Dvignil si je ovratnik na suknji in stopal preko ceste.
In kot avtomat je hitel dalje. Brez misli; — — na vse je pozabil. Tudi na to, da sta se vsako jutro srečavala pred tovarno s Svveo in se malo pogo-v^irila ali si vsaj zaželela srečen dan.
Ni opazil, kdaj se je s svojim avtomobilom ustavila ob njem. Morala ga je poklicati, ia se je zdramil.
"Zakaj si žalosten, Andrej? — in tako zamišljen? — Kaj te teži?"
"Vest, Swea."
Začudila se je, — a ko ji je vse povedal, ga je razumela, čeprav • jo je motila njegova tenkoČutnost.
"Saj ni tako hudo, Andrej, /sem ne bos nikdar ustregel.
--in tudi na*e moraš misli-
.. Napravi tako, kakor ti je ekel oče. Boš? — Meni na ljubo, Andrej?"	/
Sklonila se je k njemu in ga poljubila.
"Lepe so ti oči, kadar so žalostne, --pa vendar nočem,
da si žalosten.---Opoldne
me počakaj!"
"Bom," je iztisnil iz sebe in ji pomahal, ko je bila že daleč. —
V tovarni ga je pozdravilo »delo v polnem teku. Ali danes ga niso zanimali stroji« — niti ni odzdravljal delavcem, čijih glasov zaradi ropota ni slišal, pa je vendar dobro vedel, da so besede, ki so jih izgovarjala
dinila, da se nesreča pri nor mallnih okolščinah ni mogla: dogoditi. Prosila sta Samsona, naj jima razjasni, kako je vendarle prišlo do tega.
"Kar je je," se je branil Samson. "Roke mi ne morete vrniti."
"Recite vendar nekaj, človek božji! Saj gre za vaše dobro," ga je silil uradnik. "Je šel v tistem trenutku kdo mimo vas, — vas je kdo kaj vprašal ali se je morda kdo zadel ob vas?"
"Ne."
"In vendar je moralo nekaj
biti,--moralo se je nekaj
zgoditi, kar j« v tistem času o-brnilo vašo pozornost drugam!"
Samson kot da je hotel odkimati, — — — a se je premislil in za čas komaj slišno rekel:
"Da.--časopis."
"časopis?" sta se začudila Andrej in uradnik, "časopis? --Kakšen časopis?"
Samson se je nekako grenko nasmehnil:
t« ti
"O, io bo lo zimo kdo stradal v Evropi, ne bodo to Nemci I In ¿a potrebno, bodo pobrali drwg i m deielam, krivdo pa naj la£ai «vrtajo na Anglijo ia Zed. drsava, kajti Nemci na dopusta, da kakršnokoli blokado pahnilo v glad!" (Maršal Gooring v poslanici nefnškemu ljudstvu.)
pe in mehko božajoče, — materine, žuljave in okorne, — Samsonove, ne, samo ena Samson o va, močna in ogromna. Božale so ga in mu pretile ob- i
enem: Umikal se jim je, a ču- (Nadaljevanje s 1. strani.) ta, da se pri tem nekam pogre- ^^ r	on bU ^
"Ne vem.__če vas zani- ^	^ ^ ^ec takrat, ko je postal an-
. —	X___tf*™1-	.	gleški jetnik, kar se Rusije ti-
Kolesje jeklene zven se je z ]če> je pa ziooinec za Angleže.
lahkim ropotom m brez vsake Množe se trditve, posebno iz nafclice vrtelo, da so neštete ro- Moskve, da je bil namen He*-
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
zganila. Izgledala je z granit- j njih usta, namenjene njemu.— nimi gubami na čelu in ostrimi, Spoznanje, da je suženj, mu je bledimi ustnicamo brez na- i vzelo vse veselje. Suženj.--
smeha kot neizprosen kip.
"Kaj naj napravim, mati?"
Ni mu odgovorila. Le tri prste je dvignila in spet ostala nepremična.
Andreju je postajalo neznosno. Dušilo ga je. Zakričal je in se prebudil.
S temno slutnjo je odšel v tovarno. Niti hladen jutranji zrak ga ni mogel umiriti. Mnogi so hiteh mimo njega, z njim in kot on: brez nasmeha, brez besed, z odmerjenimi koraki, z vedno istimi kretnjami. Avtomati, je pomislil.
Edino, kar je obrnilo nase
— Suženj onim, ki jim služijo tudi te jeklene zveri in prav tak avtomat kot so one.
Javil se je ravnatelju, — nato se je spet vrnil k stroju, kjer se je dogodila nesreča. Samson in uradnik Okrožnega urada sta ga že čakala. Pozdravil ju je tiho, — potem se je moral obrniti proč. Ni mogel gledati rokava, ki je prazen ma-hedral ob. Samsonovi desni strani.
Samson.
Saj mu ni bilo tako ime; — to je bil le vzdevek, ki so mu ga nadeli zaradi njegovih sil-
Vosi električni konopci so dragoceni-
Električni konopei »o na-rejeni večinoma is aumij* in bakra. Pazite, da vam vtdrie timdalj, naj so narejeni v ta namen.
Kako braniti kooopce
Trije načini so, ki običajno povzročajo hitro obrabo konopca, ti eo: 1. Drgnjenje. Kadar ieli-te ukiniti električni tok, ne vlecite sa konopec pktf pa s roko taderite plug. Pasite, da ae konopec ne s vije aH »avenija
2.	Vroiina. Dritt* kono-poc proč od rsdWitorJs in parnih ca<vi.
3.	Vlažnost. PfrsKe, da ne zmočite konopca. kajti celo s gumijem krita suna-nioat bo ačaaoma vaeaala sktfo.
Public Service Company of Northern Illinois
Kje je najti po4kf4®**»i« na konopcu
Konopec ae najhitreje otrobi tam
kjer ae ga *dru bije s električnim tokom. Preglejte kortopee pri vznoitju svetilke.
Kaj storiti s peikedeva. nim konopcem
Ako niate uverjeni, dagaaami lahko popravite, pokličite elektri čarja, On običajno uporabi večinoma stari kono-pac.
>Fj
•'m
ma in če ga niso že pobrali, mora še sedaj ležati tam."
Skrajno čudno se jima je zdelo, da bi časopis mogel zakriviti nekaj tako strašnega. Sklonila sta se nad stroj. Od ležajev kapajočega olja oma-ščen papir, ki je Bog ve kako padel med kolesje, da ga je bilo videti samo od zgoraj in ni bilo mogoče priti od strani do njega, je silil med dve kon-zoli. — Andrej je » začetku pomislil, da se je Samson ponesrečil, ko je hotel odstraniti časopis,--a že v naslednjem trenutku je vzbudil njegovo pozornost članek, natisnjen v dnevniku. Sklonil se je niže — in kljub temu, da je bil papir zamazan in raztrgan, je bil uver j en, da je naslov članka dobro prečita 1 in da ga mlade oči niso izdale. — Saj mu končno ta vest tudi ni bila nova! Že pred mesecem dni mu je Swea omenila, da ji je oče zavaroval roke za pol milijona dinarjev. Njene lepe roke, ki so jrh cenili za najlepše v mestu. — Priznal si je, da je bil najbrž ta članek vzrok Samsonovi nezgodi, — saj si je lahko 7«amislil, kako je mogla delovati taka vest na delavca, čigar roke ao bile stalno v nevarnosti, da mu jih zdrobijo in zmečkajo jekleni zobje, — ki pa mu jih prav zaradi tega niso hoteli zavarovati.
Roke. Samsonove — Sweine.
Andreja je mučilo vprašanje, kako se bo stvar končala.
--pa najsi ga je še tako
mudilo, — misli so mu bolj in bolj uhajale k Swei.
"Ne smem te izgubiti, Swea! — Nikdar!"
Uradnik je postal nestrpen.
'"Zakaj niste ustavili stroja, če ste hoteli izvleči papir/' se je obrnil k Samsonu. "Ne morem vam pomagati, sam ste si kriv, da se vam je dogodila nesreča. — Ni ras tako, gospod Andrej?"
"Da," je rekel Andrej težko, kot da je podphal smrtno obsodbo.
"Mater si zatajil," mu je o-č it al a vest.
Samson ni rekel besedice. Počasi je vstal in odšel. Nepokrita glava se mu je pri vsakem koraku upogibal« in desni rokav se je pozabaval z njo. Andreju je bilo, da bi zajokal, ko je gledal za njim. — Upal je, da bo Šlo vse to lažje mimo njega,--a teh par trenutkov mu je povedalo, da pnu bo dogodek še dolgo ležal na duši.
"Suženj sem. Oprosti mati!
--Grešil sem--Swei na
ljubo. Ne smem je hsgubiti!"
Od nikoder glasu, ki hi ga potolažil. Le roke: Sweine, le-
j sta res imela zli namen. A ne dekletu in ne nikomur ni bilo storjenega ničesar, kar se smatra kaznjivo pred zakonom. Dekle je doma jokalo, mlada zamorčka so aretirali in ju zaprli. Zgodaj zjutraj je jprišlo pred ječo "kakih 50 zakritih
čice in vzvodi sedaj zapirali,	' le¿ v Atl|rIijo orido-" * J	? ,
.sedaj odpirali pot solnčnim	za mir z N'em- -ž, razorožih so ječarja, po-
žarkom, ki so silrli skozi zapleteno mašinerijo. — Andrej Se
čijo in za prosto pot Hitlerjevi armadi na vzhod. Anglija je
ji je bližal m se naslonil nanjo., Hessove ponudbe odklonila in 4*Kaj mi je danes?"	| vztrajala v vojni še ko je bila
In spet se mu je zazdelo, da , Rusija vzlic Hessovemu "ob-cb stroju stoji mati. J čutil je isku" še vedno " v desetletnem
njena bližino in počasi je dvignil pogled k njenemu obličju.
"Odpusti mi!"
Stegnil je roko proti njej. Umaknila se mu je.
"Mati!"
Ogromne čeljusti z neštetimi zobmi so budno pazile na vsak njegov gib. Nenadoma so zagrabile. Andrej je čutil, da
mu je roko nekam povleklo,— da je zahreščalo, kot da je za- daj prvič svojega šel kamen med kolesje in da Slovenca Izidorja
prijateljskem paktu" z Berlinom. Taka je diplomacija. Je zavita v meglo in oportunisti-čna ter zavratna kakorkoli jo obračaš.
Kanada do te vojne ni imela kaj posehno pestre vrste diplomatov iz drugih dežel. A sedaj pa jih ima že prilično, saj toliko kakor Ruba, če ne celo več. Jugoslavija ima v nji se-
poslanika. Cankarja.
mu je topla tekočina oblila ro- pa tudi par konzulatov je usta-
ko. — Potem se je zgrudil ob stroju. Trije prsti na desni roki so mu manjkali,--oni
trije, s katerimi je prisegel materi, ko je umirala.
Kolikšno je moč omeriške ormode v številu moštva?
Neštetokrat smo že čitali, da je ameriška armada že sedaj tako ogromna, da ji primanjkuje vsega, in še "draftajo" atotisoče mož in fantov, dočim industrija in posebno še farmarji trpi posledice pomanjkanja sposobnih delovnih sil.
Na razna vprašanja, kolikšna je moč ameriške armade, so razni vladni krogi odgovarjali, da jo to "vojaška tajnost". Ko pa je bilo "žlobudranja" le preveč, ao vladni organi dne 15. oktobra ameriški javnosti in s tem vsemu svetu navedi i sledeče številke:
Sedaj v armadi je 4,250,000 mož.
Januarja 1943 jih bo — 5,-225,000.
Decembra 1943—7,500,000.
Ta višina, ki jo dosežemo koncem prihodnjega leta, bo deljena sledeče:
Pehota (motorizirana in druga) — 3,300,000.
letalstvo,— 2,200,000.
Oskrbovalne čete — 1,000,-000.
V vežbanju — 1,000,000.
Ako se pomisli, da je izgubila Nemčija v sedanji vojni že skoro več vojaštva kakor ga imamo pod orožjem sedaj, in enako Rusija, šele izprevidi-mo, kaj nas čaka, če ne bo vojna kmalu končana. Ni čudno, da se zahteve za čimprejšnjo ofenzivo na vseh koncih in krajih za poraz osišča vedno bolj množe.
novila tam. In dogodilo se je prvič, da je dobila Kanada tudi poslanika Sovjetske Unije! Piše se Feodor Gušev in dospel je v kanadsko glavno mesto Ottawo 12. oktobra. Izolacija je torej stvar prošlosti tudi za Kanado.
Linčanja so eden izmed naj-grših madežev v zgodovini Zedinjenih držav. In ko že govorimo o štirih svobodščinah, so se tudi črnci v Ameriki navdušili zanje. Trdijo, da so povsod za posta vi jan i, še celo v večini unij, dasi je eden izmed glavnih vodij AFL, Tobin, na zadnji konvenciji v Torontu dejal, da Črnci v teh trditvah presneto pretiravajo. V desetih južnih državah nimajo volilne pravice. Vzeta je vsakemu, ki ne plačuje volilnega davka, črnci ga ne plačujejo prvič ker so naučeni, da nič ne pomenijo, in drugič pa, ker tiste dolarje potrebujejo za druge stvari. A vse je šlo vzlic tem tradicionalnim navzkrižjem dokaj gladko do 12. oktobra to leto. V noči omenjenega dne pa so linčArji potisnili gorečo užigalico v slamo.
Dva zamorska fanta, stara po 14 let, sta bila dne 12. oktobra "najdena" obešena pod mostom v Quitmanu, Miss. Ko sta tako bingljala obešena za vrat nad reko, se je pričela preiskava, ki je dognala v glavnem: Neko .belopoltno dekletce, stara 13 let, sta dan prej iz šole zasledovala dva mlada črnca. On« se je ustrašila, bežala in pravila staršem vsa preplašena, da sto jo hotela posiliti. Morda sta jo res zasledovala. Mogoče celo podila. To<Ja dva 14-letna fant» bi 13-letno dekletče lahko dohitela, če bi hotela. A bil je zločin že to, da sta jo ogovorila. Morda
tegnili oba zamorčka iz celice in ju odpeljali pod most." Tak je bil konec "justice" na jugu, v USA. Ako sta bila česa kriva, mar nista bila oba pod ključem ? Ali demokratski jug re zaupa svojim sodnikom? Prav in pošteno je, da se drži sp<5lne perverzneže na varnem. Toda čemu jih linčati na jugu, ne pa drugod, kjer je statistično dokazano, da jih je veliko več nego tam? Linčarji v Quinta-mu, Miss., so storili .ameriški demokraciji veliko zlo in ob enem dali nič koJiko materija-la Hitlerju, Mussu in; Hiro-hitu, da kurijo pod našimi gesli štirih svobodščin. Naj se zločincev ne izipušča — to je pravilno, Je pa barbarsko, če se jih obeša brez obravnave in predno jim je kaj dokazanega. Ali bo zvezni kongres v očigled temu kaj storil? Dose-daj je odgovornost za te vrste zločinstva vedno odklanjal.
V južnih državah je običaj, da po linčanju vsak šerif okraja, v katerem je bil umor izvršen, "obljubi" strogo preiskavo. Preiskuje beden ali dva, tri, če potrebno tudi več — da se na stvar pozabi.^In tako zapiše v svoje dokumente, da za storilci ni nikakega sledu, da so popolnoma neznani, da so stražarjem zavezali oči, da so jih naj prvo pretepli, in pa da so linčarji imeli zakrite oibraze. Stara, zelo stara povest. A izgleda, da prodira ameriška demokracija, za kakršno se je boril Lincoln, koncem konca tudi v neprodirni jug.
Vlada Argentine se zelo hu-duje, ker ji Zed. države zamerijo, da hoče biti nevtralna V tej vojni. V resnici je argentinska vlada nevtralna le v prid osišča, kar čuti in ve, pa zato zameri, ako ji kdo predbaciva njeno ne odkritosrčnost.
Republika čil« je v škripcih. Boji se napada z japonske »brani, ker njenega, nad ve5 ko tisoč milj dolgega obrežja ne morejo ščititi niti Zed. države. Torej — naj se Čile rajše ponaša z nevtralnostjo, a ob enem je celo novi predsednik republike Čile, Juan Antonio Rios, tako brez moči, da ne ve, kam naj bi se odločil.
Ameriški pod tajnik vnanjih zadev Sumner Welles je eden onih, ki se je tudi naučU odkrite diplomacije, tako, da ga slišijo vsi. Pa je na tak odkrit način republiki čile očital, da dopušča nacijska špijonažna gnezda v svoji sredi, ki pomagajo osiščnim podmornicam pomagati potapljati ameriške in pa ladje zavezniških ter nevtralnih dežel. Samo čile in Argentina fcta "nevtralni" na vsem ameriškem kontinentu — južnem in severnem. A sta obe nevtralni v korist Japonske, Nemčije in Italije ter njihnih satelitov. Ne bilo pa bi pravi-6na. ako bi zvračali privdo za to stanje samo na Argentino ie va* ¿¡vil'in	kajti silno oporo ima
k sa jih bi t j osišče tudi v Braziliji fn ve« ali manj v vseh drugih dežela! Južne in Centralne Amerike. In vzrokov za to je mnogo v si temu, kakršen je.
Največji prijatelji Nemčije ¿o vedoma ali nevedoma oni, ki teden za tednom, mesece za mesecom, pripovedujejo, da bo vsak čas propadla. "Je na znotraj že v rasulu, gerilci drže nešteto njenih divizij, da ne morejo — v Rusijo" in tako dalje. "Nemško ljudstvo hoče mir, je zoper Hitlerja, želi pa le zagotovila, da zavezniki po zmagi z njim ne bodo surovo postopali." Tako in tako, dan za dnem, kakor da je Hitler te vrste propagando sam najel, a plačujejo mu jo zavezniki, ker ne zapopadejo, ne kaj je propaganda v tej vojni, ne kaj je vojna. So vsi še tako daleč od nje. Ako bo Willkie kaj v tej hibi opravil, bo storil za poraz osišča več kot pa marsikdo, ki je na visokem mestu in odločen za to, da pomaga pahniti fašizem v propast.
Arterioskleroza
Poapnenje žil se imenuje pojav, ko pričenjajo izrabljene krvne žile postajati trde, krhke in neelastične. Tako se srce mora vedno bolj napenjati, da zamore kri poganjati skozi žile. Vsied tega ae poveča tudi krvni tlak. če je proces že toliko naipredova-1, lahko krhke žile (arterije) tudi počijo. Ta pojav se imenuje kap.
Vzroki poapnenja žil so različni: slaba sestava krvi, motnje v prebavi, zaprtje, prekomerno uživanje alkohola, za-strupljenje krvi vsled sečne kisline. Vzporedni pojavi so: o-motica, srčna slabost, utrujenost, otrpnenje rok in nog, glavobol in motnje pri hoji.
Paziti je na lahko in redno čiščenje.
Priporoča se lahka hrana. Omejiti pa se je kar največ v uživanju alkohola in kajenja. Potrebno se je mnogo gibati na svežem zraku in kopati se.
Kadar ielite kaj oglašati, spomnite se "Proletarca".
■ ■ ■ ■ ■
■ ■ ■ ■ ■
KW!fcrWW ■< ■
Rojaki Slovenci!
Reliance Federal Savingm & Loan Ass'n
v Chicagu
m
g posojujo denar na prve vknjižbe (First Mortgages) pod g
najugodnejšimi pogoji, in pred vsem, PO NAJNIŽJIH OBRESTIH na zapadni strani mesta .Chicage.
Ako rabite poaojtio, obrnite se no naJ urad, kateri sluti v popolno zadovoljstvo slovenskega naroda te nad Si let.
Točna in poštena postrežba vam je pri našem podjetju
zagotovljena.
Za Vašo naklonjenost se Vam priporoča
I
• LEO JURJEVEC, Sr., predsednik
Reliance- Federal Saving9 ¿k Loan Aas'n 1904 West Cermak Road Phone Canal 7130
•
i
fe ■
m m m m m
• •
KRITIČNA MNENJA/ POROČILA IN RAZPRAVE
..i" .6 Tj n ' jifc **
KOllEKTiMIJI |
Italija je kar nenadoma po-1 vanske vlacj«, d oči m je bil Mi-stala nam "prijateljska" deže- j lan Nedlč v nji vojni minister la. Italijani niso nič ved faši- j in "veleugleden", s ti in le Mufiolini je še "izdt- \nfon fubelj je kontno le jalec". Za nale Primorce ni bi- dobil nekoliko priznanja celo lo mcgcie ¿¿poslovati izjeme med onimi, ki ga včasi niso kaj iz seznama sovražnih tujcev, a posebno cenili, za 600,000 Italijanov pa je bi- Hrvatski in srbski lista še la taki^ izjema mahoma izda- razpravljajo o sestanku jugo-
na, četudi vsakdo, ki se giblje in dela med Italijani ve, da jih je večina na Mussolinijevi «trani.
Ameriška domovina je še
zmerom proti ¿klicanju slovenskega kongresa. Smatra, da naj se brigamo sedaj samo za zmago. Takšno mnenje imajo tudi mnogi drugi, ne pa grof Sforza, in ne Italijani, ne habsburški Oto. Ker smo za z»ma-go, in delujemo zanjo, je potrebno. da tudi vemo, kaj hočemo PO zmagi. Mar se nismo od lisjakov na versaillski konferenci nič naučili? Tudi takrat emo bili za zmaigo in zmagali, a zapravili so nam mir in pa tretjino slovenskega naroda.
Narodni Glasnik poroča o sestanku, ki so igia imeli "voditelji Slovanov" v Pennsylva-niji z demokratskim govemer-skim kandidatom Rossom in ga "soglasno" indorsirali. Med njimi je bil tudi prvak komunistov Anton Majnerich, ki je urednik omenjenega lista. Vča-si bi Majnerich označil taka indorsiranja za veleizdajo in graft.
JIC v New Yorku je poslal časopisju daljši članek v angleščini z naslovom "A Brief History of the Italian Occupation in Slovenia Isti center je izdal pred nekaj meseci brošuro "The Slovenes Want to Live". Te vr:te spisov bo treba še več in jih ne samo napisati, nego tudi spraviti v tisk.
Ante Pavelic je v vlogi "po-glavnika" spoznal, da delo ni igrača. Dokler je bil v Italiji, je imel, po ameriško rečeno, "lahko življenje". A sedaj pa ga sujeta z ene strani Hitler, z druge Mussolini, češ, kaj pa je z "neodvisno", da se ti ne pokori? "Maršal" Kvaternvk je šel v "pokoj" in Še marsikdo. Kvizlingom vsepovsod slaba prede.
Hrvatski Svijet priporoča, da naj bi tudi Srbi postali bolj jugoslovanski, ne samo Hrvati. Napačno je naglašati sibstvo in Mihajlovičevo borbo za zgolj srb\ ki odpor, ko pa vsi v Jugoslaviji vedo, da je masa veeh treh narodov proti osvo-jevalcem. Zato je od Srbov krivično, ki kažejo le na hrvatskega kvizl.nga; molče pa o kvizlin&u Milanu Nediču. Pa-velič ni bil nikoli član jugoslo-
slovan^klh prvakov, ki se je vršil \2. septembra v OWI. Niti oni, ki so bili navtzoči, se ne morejo sporazumeti, kaj je kdo govoril. Ako bi bili najeti zato, da se osmešijo, ne bi mogli svoje naloge izvršiti boljše kakor so jo.
Hrvatski narodni kongres je povzročil ne samo veliko špe- \ tira med Hrvati, nego tudi intrige, v katerih drug drugega tožarijo v Washingtonu. Morda bi res radi, da bi vlada temu "baJkanizmu" stopila na vrat in ga zadušila, a posledice bodo trpeli tudi razumni ljudje, ne samo fanatiki, nestrp-neži in šarlatani. Slednji menda šc najmanj.
Grof Sforza si prizadeva, da dobi poražena Italija ne samo kar je imela do te vojne, nego tudi Dalmacijo, in pa živila ter surovine in pa vpliv ter veljavo velesile. In naj rečemo o Italijanih kar hočemo, priznati jim je treba, da so bili v kupčijah uspešni zadnjič in so sedaj.
člankar v "A. S." se namenoma moti, ko pravi, da je bil po prejšnji vojni socializem na pohodu v Nemčiji, v Avstriji in drugod po svetu. Socialisti so brli močni — to je res, a kapitalizem še jačji, pa je preprečil, da socialisti niso mogli u-resničiti svojega programa. A ker je tudi stari kapitalizem odpovedal, je prišel prevrat vseeno, in tako je na«ta!) fašizem, ki je kapitalizmu izpulil nekaj peres, a pustil je bo stva privatnikom in jim ŠČki profite, ki jih bi pod socializmom izgubili..
H K Z (Hrvatska Katolička
Vslic Itmu, da j« avtov na ameriških cestah česdalje manj, »a Mirti« na njik i« vedno dogajaj«. Gornje j« »lika is St. PauUa, N. Carolina, ko »la »a trčila potniški ha* »a trak napolnjen ■ faaolinom. 12 pötnifcov j« agorelo ia devetnajst pa so jih rešili. V«i eo bili nevarno ohšgani.
boj in poparjenost v njenih vrstah. In urednik njenega glasila Pran jo Kol and er je moral iti, ker ni hotel pisati po notah fratrov in patrov.
Wendell Willkie je storil zavezniški stvari veliko uslugo, ker je svet opozoril, da je treba v borbi zoper oaišče storiti dokaj več kot pa se zaletavati vanj z lepimi govori, preinjami in gesli.
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O. — Seja kluba Naprej št. 11 JSZ v nedeljo 11. olrtobra se je nekoliko pozneje pričela kot običajno, je pa bila potem toliko bolj živahna.-
Glavna priporočila so bila, da se s. Antona Zornika spet povabi' na agitacijo v tukajšnje naselbine. Kajti le na tak na* čin je lahko obdržati naročnike in dobiti nove.
Dalje se je vpftila razprava o slovenskem kongresu, ki je sklican na dne 6. dec. v Cle-veland, ,o razpečavanju Ame-
mJ. telim v njegovi novi službi vse dobro in pa vesel povra-tek.
«
V soboto 10. okt smo mojo hčerko Fredo spet odpeljali v bolnišnico v Columbus, Ohio. Kmalu bo tega tri in pol leta, od kar mora ležati vsled svoje bolezni ves čas na hrbtu. Koliko časa bo v bolnici sedaj, ne vemo. Vsa ta nesreča je posledica njenega padca. PobUa se je na desni nogi v stegnu. Posledice, ki so nastale, pa so zdravniki prepozno dognali, to je, bolezni niso pravilno doumeli in tako je bila zastrupljena že po vsem životu, pre-dno so spoznali kaj ji je. Od tedaj se jim je posrečilo le, da so ji rešili življenje. Kdaj pa se ji vrne zdravje, tega še ne vedo.
Težko mi je pisati o mojih stvareh, a oče je oče, ne samo dopisnjk. — Jo*. Snoy.
Največja in najlepša slovenska
slika v Ameriki
* ■ ■" / • * • *
Janko Rogelj, predsednik S. N. D.
Da, najlepša in največja slo-1 zemlje, da se ji poklonijo, da venska slika v Ameriki je na jo spoznajo in da ji ponudijo
Zajednica), ki ima glavni stan	družinskega koledar-
v Gary ju, Ind., je imela nedav-(ja o priporoči|u, da se skliče
no v Steeltonu, Pa., konvencijo, ki je bila jako burna. HKZ je bila ustanovljena v času, ko so dobili v HBZ vodstvo "levo-krilaši". Na konvenciji leta 1921 je predsednik konvencije delegate duhoviiilce imenoval za vratarje, kar se jim je toliko zamerilo, da so se ločili in mislili, da jim bo sledilo tudi članstvo. Ker ni hoiek) z njimi, so oni prišli nazaj m sedaj ima hrvatska duhovščina v HBZ spet skoro toiikšan vpliv in kontrolo kakor nekoč. HKZ pa je bila do te vojne nekako zavetišče in gnezdo "domobrancev" (Paveiidevcev), kar ji sedaj fkody)e. "Vsled tega
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
1 !
skupno sejo jugoslovanske pomožne akcije (slovenske sekcije)) za te kraje, in ali naj se federaciji SNPJ ter konferenci Prosvetne matice priporoči izvoliti delegate v slučaj«, da bodo imele pravico do njih.
Poleg tega se je na tej seji razmotrivalo o vojni situaciji in delavskh problemh. •
Iz tega razvidite, koliko lahko tudi mala skupina, ki se za vse take reči zanima, in je pripravljena sodelovati v njih, stori v koristne namene in za napredek v splošnem.
! HI
J USTANAVLJAJTE. NOVA DRUŠTVA. DESET ^ g ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO %
Naslov zo list in tajniitvo je:
Lavrndale Avenoc S Chieago, Illinois

I-
S 2057
L,
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naro£aiaa aa Zdrašen« dršave (Isvaa Chicaga) la Kanade M.00 na letat $3.00 aa pol letaj $1.80 aa êetrt letat M Clklcafe la Clear* $7.»0 sa cala letat $$.78 aa pat aa taaaaautva $0.00.
5
Kot že poročano, priredi društvo št. 13 SNPJ veliko plesno zabavo pod označbo "Victory Dance", kar je sedaj v modi. To bo obenem proslavitev 38. obletnice obstanka tega društva. Napredne akcije je vedno podpiralo in to vrši sedaj. Pomagalo je v neštetih de-avskih bojih (stavkah), sode-ovalo v kampanjah, je včlanjeno v Prosvetni majici itd. Zato priporočam, da izkažemo temu društvu za vse to tudi uriznanje s tem, da se udeležimo nje<gove prireditve vsi, od blizu in daleč, ki bo v soboto večer 24. oktobra v društveni dvorani v Boydsvillu. Plesalcem bo igral Jackie Martinčič in njegov orkester iz Stntbane, a.
(Prireditveni odbor bo izvršil vse v ifvoji moči, da bodo udo-eženci čimboljše postreženi.
Dne 23. oktobra odide starejši sin s. Jo*, škofa iz Barona v armado. Ko hitro je dopolnil 20. leto, že je dobil vprašal no polo in poziv na nabor. Na zdravniški preiskavi za vojaščino je bil v Oolum-bumi.
8. Jos. &kof ima še enega sina, starega 18 let, ki bo po novih odredbah tudi pod vrt on &a službovanje v armadi .«trica Sama. Oba sta godbenika in sta nam zaeno z drugimi ie dostikrat igrala na raznih prireditvah h\ partijah.. J. ft k ofu
Na prihodnji seji kluba št. 1 JSZ bo razprava o Slovenskem kongresu
Chicago— Mnogi društveni delavci v Chicagu žele, da bi imeli sestanek glede vprašanja, kaj pravzaprav naj pomeni slovenski kongres, kako so zanj zasnovane priprave in kaj se namerava sklepati na njemu
Vsled tega se je prosvetni odsek kluba št. 1 domenil, da se naj to nalogo izvrši v petek 23. okt. na seji kluba št. 1 JSZ. Vse člane odbor vabi, naj se seje udeleže točno ob 8.
Referent glede pomena in o pripravah za slovenski kongres bo Ivan Molek. Ako bo u-tegnil, bo govoril tudi Vincent C (lin kar, ki pa bo moral istega večera odpotovati v Pen no. Torej ako bo Utegnil nekaj časa prisostvovati, pride. . Drugače pa bo itak Ivan Molek raztolmačil vso zadevo, kar se priprav in akcije same tiče, in tiudi odgovarjal na vprašanja.
Vstop dovoljen vsem. Vsakdo bo smel v smislu predmeta, ki bo na dnevnem redu, vprašati predavatelja, kar komu ne bo jasno, in izraziti svoje mišljenje.
novem zastorju Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, na St. Clair Ave. Tako so se izrazili uredniki slovenskih časopisov v Clevelandu, katerim je bila slika predstavljena na večer 7. oktobra. Da, to je slika, katero bi moral videti vsak a-meri^ki Slovenec ali Slovenka. V tej sliki je tako močno in ostro zajeta naša Slovenija onkraj morja. Slika je velika, — ustvarjena po mojstru oder-skega udejstvovanja, — dober in dosleden posnetek originala, katerega je ustvaril slovenski umetnik Maksim Gaspari v Ljubljani ¿a dramatično društvo "Ivan Cankar", katero mu je plačalo $100.00.
Direktorij slovenskega narodnega doma v Clevelandu je epustil oglaševanje na oder-skem zagrinjalu. Direktorji so čutili potrebo, da je sodobno in važno, da se v narodni hram shrani tudi nekaj umetniških biserov, katere bo gledal naš narod, kadar bo sedel v dvorani pred prireditvami ali med odmori. Sklenil je Še tam spomladi, da naroči pri slikarju, Mr. Shirleyu Braitwaitheu, povečanje preje omenjene slike.
pridelkov, sadežev in darov, med njimi so pomešani vodniki in preroki naše Slovenije: Gregorčič, Slomšek, Aškerc, Cankar, Grohar, Tavčar, Hribar in Prešeren. Kako mojstrsko zamišljeno je to delo ter zlito v eno živo celoto, ki takoj tako zajame človeka, ko pogleda to največjo in najlepšo slovensko sliko v Ameriki.
Da, to morate sami videti. Ne samo enkrat. Večkrat. Vsako pot boste zapazili kaj novega, ki vas bo spominjalo na pretekle dni, kar ste videli ali č.tali. Ko boste enkrat obvladali svoj pogled na celotno sliko, potem pa boste uiivali tisto redko duševno razpoloženje, ki vas dela srečnega in zadovoljnega. To je Slovenija, tista sedaj užaljena in trpeča Slovenija, katero tepe razbojniška druhal.
Slovenci in*Slovenke! — Bas v času, ko je prepovedana slovenska beseda in slovenska pesem v tužni in tepeni Sloveniji onkraj morja, ko se sinovi in hčere te lepe slovenske zemlje skrivajo kot ubežne živali v triglavskem gorovju, v skalovi-tih Karavankah, nad vinskimi
Prim or j a in Gofiške, ko po gozdovih vse slov enake zemlje kujejo ti ubežniki novo in svetlejšo bodočnost, svobodno in proeto Slovenijo, — se bo svobodno in prosto odkrila največja in najlepša slovenska sdi-ka v Ameriki, — v največjem doveni&em narodnem domu na svetu. To bo svečan in ne-pozabljiv trenutek za vsakega Slovenca in Slovenko v Ameriki.
Te prilike nikar ne zamu-c^ite!
V	nedeljo 25. oktobra, ob pol štirih popoldne, bodite na svojih sedežih v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.. Tam bodo vsi, ki čutijo slovensko v teh težkih in temnih časih obupajoče in umirajoče Slovenije onokraj morja.
V	imenu d irektorija SN D ste povabljeni prav vsi!
OBISKI V CENTRU
V Centru, oziroma v uradu Proletarca sta se oglasili v tem mesecu Mary Horzen in Lucy C. Oresnik iz Kansas City j a. Prišle sta v spremstvu Franka Udovicha. Dalje je bil tu Martin Krusich iz Arme, Kansas. Prišel je v spremstvu svoje hčere Margie, ki je soproga Arleyja Božičnika. <Po dolgem času se je oglasil v našem uradu tudi Anton Kegl iz Willow Springsa.
• Nedavno nas je pose til mimogrede dr. Boris Furlan, ki je bil v teh krajih po opravkih.
Zadnjo soboto je nas posetil dr. M. čok .
Ali lahko vrnete tu omenjene številke Cankarjevega glasnika
Cleveland, O. — V kratkem bo dala uprava Cankarjevega glasnika vezati vse letnike te revije, ki so izšli dosedaj. Ker pa nam manjkajo sledeče številke: oktober 1938, julij 1940 in september 1940, prosimo o-ne, ki jih imajo in jih lahko u-trpe, da jih pošljejo v urad Cankarjeve ustanove, 6411 St. Clair Ave., ali pa osebno odda-ju tajniku Ludviku Medvešku. Vse številke se bo plačalo v gotovini ali pa dalo kredit n« naročnini.
Ako imate katero gori omenjenih številk, prosimo, da jih pošljete kmalu, ker nameravamo tudi kmahi dati Iste v vezavo.
Za Cankarjev glasnik, Ludvik Med ve tek, upravnik, 6411
St. Clair Ave., Cleveland. O.
čečih Gorjancev, v »čepečih holmih in gričih grozdne in plodovite Dolenjske, preko tu-žne in krvaveče Lstre, Kram,
Cena, katero je stavil umetnik,	. . ... . ■ .
je biLa $1200 To je že pfeeej	«el*.ne l4t?J«1».k«' ^
denar}«. Dr.m,ki zbor Ivan ll°i!uza	bajnlh..m m?\'
Cankar je priskočil na pomoč: če se ustvari to sliko, društvo je pripravljeno žrtvovati $500. To je bila beseda ljudi, ki razumejo kulturno življenje na-šqga človeka. Oni so bili vedno pripravljeni žrtvovati čas in denar za povzdigo kulture.
S pomočjo dramskega zbora Ivan Cankar se je uresničilo, da ima danes Slovenski narodni dom v Clevelandu največjo in najlepšo slovensko sliko v Ameriki.
Ali jo hočete videti? Kaj kmalu? To bo «čas nepozabnih trenutkov v Ameriki. Da, 25. oktobra, ob »pol štirih popoldne, bo ta slika prvikrat predstavljena Slovencem in Slovenkam v Clevelandu. To bo ob čam, ko bo dramski zbor Ivan Cankar podal igro "Norec", katere čisti dohodki bodo oddani za obljubljeni prispevek h krasni zastorni sliki na odru SNI).
Kaj pa prav za prav predstavlja ta največja in najlepša slovenska slika v Ameriki? Naslov slike je "Slovenija*. Ozadje slike izpopolnit jej o gorenjske Karavanke, a v vznožju teh Karavank sloni skalni hrib, na katerega je bil sezidan blejski grad. Pod gradom jt blejsko jezero z otokom in cerkvijo. Rekel bi: Na južno-zapadnem bregu blejskega jezera, pod košato in staro lipo,
TISKOVNI FOND PROLETARCA
XVI. IZKAZ
P «c bi o, Colo. Ludvig Yoxey (provizijo od naročnine) $7.46; Frank Zupančič 50c; Mary Hochevar 30c; k upaj $8.26. (Poslal L. Yoxey.)
Spring fleid, III. Anton Goram $1.
Detroit, Mich. Joie Menton $7.00.
Younfstowa, Ohio. John Petrich $1.60.
Marvay, Utah. John Malich 26c.
Na. Chicago, 1U. Martin JudnicJ* $1.00.
Tire Hill, Pa. Steve Koren $1; po 60c: Paul Leas in Joseph Meie, skupaj $2. (Poslal Frank Cvetan.)
Chicago, III. Po $1: Paul Berber in Mary Oven, skupaj $2.00. (Uročila Frank in Angela Zaitx.)
West Newton, Pa. Joseph J o van $1.60.
Cleveland. O. Louis Furlan $1.00. (PosUl J. JCrebel.)
Virden. III. Frank Ilersich $2.00.
Skupaj $27.61, prejlnji izkax $836.26, skupaj $868.76.
Ali je vaie društvo ie Prosvetne ma tke T ročnika vsaki.
član
Volitve delegatov za slovenski narodni kongres
Kakor j« bilo ž« objavljeno, a* vrši v nedeljo 6. decembra t. I. v Clevelandu, O.,^slovenski narodni kongres. Do tega ni več daleč in potrebno je, da se na to pripravljamo še sedaj ter kmalu izvolimo avoje zastopnike. Kajti vaino je, da bpdo na tem velikem taboru ameriških Slovencev zastopane vse naše organizacije in uttanove ter sploh, da bodo reprezentirane najširše plaati našega naroda.
Pravico do saatopatva na narodnem kongresu imajo poleg vseh t centraliziranih slovenskih organizacij m slovenskih liatov tudi krajevna društva in klubi teh organUacij, samostojna pod-perna, kulturna, gospodarska, politična društva in klubi, slovenski domovi m druge kooperative ter sploh vse slovenske institucije v Ameriki. Razume se, da morajo stroške svojih zastopnikov same noeiti. ,
Polivajo te torej vse naše organiiacije, da se s« stvar iivo f a nimajo in da isvolijo svoj« delegate za slovenski narodni kongres prav kmalu., Pozivajo ae zlasti vsa tista društva, ki zberujtjo samo enkrat mesečno, da vaemejo to stvar v pretres »akoj na prvi seji. Da ponovimo t vsako društvo, vsak klub in vsaka slovenska organizacija ne glede na velikost, značaj ali pripadnoal, ter vsak slovenski liat * Ameriki ima pravico do enega delegata poleg centraliziranih organizacij, ki lahko pojejo toliko zastopnikov, kolikor članov tvori njih centralni odbor.	. 4 f#
... Nadalje prosimo, da vsako društvo, klub ali ustanova pri-stoji mogrčen in močan kme-. .»*vi svojega delegata predaedniku Jugoslovanskega pomoine-čki stol, na katerega je *edla ga odbora slovenske »akcije, V. Cainkarju, 2659 S. Lawndale
brhka in fletna (iorenjka v slo- a-—..-, rk:---m a:----.
vun..»ki narodni noši, ki predstavlja Slovenijo. tk> nje so prihiteli iz vseh krajev Slovenije prebivalci širne slovenske
Avenue, Chicago, lil., čim prej mogoče.
V. CAIN KAR, predsednik, JOS. Z ALAR, tajnik, LEO JURJOVEC, blagajnik.
\
IZ ZAPISNIKA SEJE ODBOROV JSZ
dne 2. oktobra 1942. ,Več o tem bo poročal na pri-
p-
Navzoči na aaji Filip Godi-na, Fred A. Vider, Fr. Zaitz, Kristina Turpin, Ivan Molek, JoAko Oven, John Rak, Angela Zaitz, F. S. Tauchar in tajnik C h a». Pogorelec.
Gosta: Lou» Beniger in Fr. Bizjak.
Odsotni: Anton Zaitz vsled nočnega dela.	•
Zapisnik prejšnje seje sprejet kot predložen.
JDTD.—Upravnik Proletarca poroda, da smo dobili aep. terabra 22 novih naročnikov, nad sto pa jih je naročnino obnovilo. Črtanih je bilo 30, a precej izmed njih je naročnino obnovilo potem, ko lista niso več prejeli, število naročnikov je s tem nekako enako tudi ta mesec.
S. Anion Zamik je bil zadnje čase na agitaciji v Barber-tonu in v sosednih naselbinah, med drugimi tudi v Girardu.
O. Kaj posebnega uspeha ni JHPSPBHHHHHI napravil. Od kar je v Barber- tajniku kluba, ker želi, da bi
hodnji seji. Omenil pa je, da kot običajno, naj mu odbor dovoli najeti začaano pomoč pri tam delu in pri listu. Potrebujemo tako pomoč za kak mesec dni
Poročilo aprejeto na znanje. Godina predlaga, da ae naj u-rednika in upravnika pooblasti najeti izredno pomoč, kadar in kolikor potrebno. Sprejeto.
JS3£.—Tajnik Chas. Pogorelec pravi, da v Zvezi ni nič sprememb in da ao nekateri klubi aktivni, kolikor ae dela v njihovih naselbinah tiče, a v «plodnem vlada pasivnost. To je jposledica sedanjih raizftier in pa posledica zmede v S. P. ter brez načelnosti v unijskem •gibanju. Tako torej delujemo kolikor pač moremo v takih okolŠčinah.
Klub št. 49 v Collinwoodu je še vedno v istem "stadiju" kakor zadnjih nekaj mesecev. Pogorelec omenja, da je piaal
tonu razpadel klub JSZ. ima v ondotni naselbini vpliv cerkev, oziroma slovenski župnik, ki uravnava vse javne aktivnosti v nji. V Girardu pa je s. Zornik moral agitacijo prenehati vsled obolenja. Tako «vojega dela ni mcgel skončati. V načrtu imamo, da obiš e še nekaj naselbin v Ohiu in ob enem se loti agitacije v nabiranju ogla-
se U postojanka za JSZ ohranila, pa ne dobi odgovora. Morda tajnik kktba ne utegne pojasniti stvar, a gotovo bodo naši sodrugi tam poskrbeli, da trdnjavo socialističnih »dej o-hranimo tudi v Collinwoodu.
Klub št. 118 v Strabanu, Pa., je imel prireditev v pomoč re-lifom, a v Proletarca ni poslal nikakišnega dopisa ali vabila
sov v Ameriški družinski kole- na ?PMit«vf zato je Pogore-dar	lec merodajne odbornike na ta
Dalje upravnik izvaja, da nedostatek opozoril. Včaai je letos bržkone ne bo mogoče uke	TerčeU in
dobiti toliko oglaaov v Ameri- i «ugi. aedaj pa ne vemo, na
ški družinski koledar kakor druga leta, ker so obrtniki in mali trgovci vsled sedanjih vojnih razmer zelo prizadeti. Cena za tisk koledarja pa bo bržkone zvišana (pojasnil je, da do te seje še ni prejel pisma tiskarne). Izgleda torej, da kar se dohodkov s te strani tiče, bo koledar bržkone zelo
koga bi se obrnili, da bi postal poročevalec Vseeno, klub št. 118 v Strabanu je prispeval iz svoje blagajne v Proletarčev tiskovni sklad $25. Mu je v priznanje, a telimo pa, da bi se včasi člani kluba in somišljeniki v Strabanu oglasili tudi v Proletarcu. S. Terčelj je v ta namen že veliko storil, in
prizadet. Razen seveda, če se	?n*ko V€* drugih, *ato priča-
v nadomestilo potrudijo naši	™jemo, da se bi sedaj pa se
somišljeniki v onih naselbinah,	*do iz.med on,h <*la8il> kl
iz katerih dosedaj nismo dobi-	aktivnl- .
vali oglasov. Tudi knjigovez-	TtPalje ™enja tajnik, da je niča je nam zvišala ceno. Za | ^ PreJel* <** n* zadnjem
vsak izvod bomo morali plača-	zboru razpuščene slovenske
ti nji poldrug oent več kakor
lani.
Pisma, v katerih vabimo posameznike in društva, da ai koledar naroče, »o razposlana. Poročilo upravnika ¿prejeto na znanje in odobreno.
Blagajnik Filip Godina pravi, da je njegovo delo rutinsko in vsled tega nima glede svojega posla nič poaebnega omeniti. Govoril pa bo o splošnih zadevah.
Urednik Frank Zaita pravi, da kar se Proletarca tiče, nima poročila, želi pa veliko sodelovanja, da izdamo Ameriški družinski koledar za bodoče leto čimprej in a čimboljšo vsebino. Pisal je že mnogim ao-trudnikom in si jih prizadeva dobiti Čimveč, a časa za kore* pondiranje mu manjka. Glede slik apelira, da ako ima kdo kaj priročnih, ki bi bile za objavo v koledarju, naj pomaga vsakdo tudi v tem oziru. Tvrd-ka, ki je nam do sedaj izdelovala klišeje, je aporočila, da moramo v bodoče za vsak klj-šej vrniti enako količino kovine starih klišejev, cene za kli-neje pa so zvišane. Torej smo tudi tu prizadeti. Storili pa bomo kolikor največ mogoče, da bo prihodnji letnik koledarja časten naslednik svojih prednikov.
Glede sodelovanja omenja urednik, da je težko dobiti dovolj originalnih spiaov, ker ko-lodar vsebuje veliko gradiva. Dokler se je mogel zanašati na ^otrudnike v starem kraju, je «lo. Sedaj je veliko težja, ker gradiva od tam ni. Ima ga še nekaj sicer, ki ga je dobil leta 1038, ko je bil v ptarem kraju na obisku, a v glavnem bomo letos morali napolniti koleda* tukajšnji aotmdfiiki, je dejal;
sekcije vlogo $ 1,100, ki se nam obrestuje po 3% na leto. Predlaga. da se jo prenese na ta-kozvani "option atock", kjer nam bi donašala obresti.
Finančno poročilo.—JSZ je ¡mela dohodkov v drugi polovici lanskega leta s prenosom vred $1,478.74, izdatk?v pa $874.37. Preostanka je torej bilo $«04.37. Millard State Bank — v likvidaciji — je novembra 1941 izplačala zadnje dividende. Izgubili smo v nji $317.83, kar ae od prej omenjenega prebitka odbija* torej znaša le $286.54. Od te vsote je $70.60 V upravnem in $216.-59 v koirvenčnem skladu. Vae imovine je JSZ imela ob koncu lanskega leta $2,833.19, obveznosti pa: konvenčnemu skladu $210.80; tiakarni Adria za tisk knjige "Pomlad človeštva" $$84.97, in tajniku kredit na banki $1.65, skupa) $097.42. V rmovini so vštete še siedeče postavke: delnice Slovenskega delavskega centra v vsoti $1,-050; enajst delnic Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva $1,100; dve delnic! zadružne prodajalne v Wau-keganu, $50; štiri delnice Slo venskega narodnega doma v Waukegami, $100 in dve delnici Slovenske delavske dvorane v Newburgu, $20.
V prvi polovici tega l^ta p^ smo imeli dohodkov, s prenosom vred $1,147.11 in izdatkov pa 91.0^4.61. Pobite* 30. junija 1942	t«ra
spada konvenčnemu "'skladu 9216.59, in upravnemu Vsota skupne Imovine je približno enafca kot je bila kancem leta 1941. Opaznosti konvenčnemu skladu znalajo 9316.10. ftr^idh ofcvtznpsti ni.
Poročilo aprefrtfr ttj znanje.
Prosvetna matica. — Knjiga
"Ženin iz Ameriker gre v tisk ta mesec in bo razposlana pravočasno, da jo dobe člani na letnih sejah svojih društev. Dramtko društvo "Ivan Cankar" nam je posodilo v prepis rgro "Norec". O tem je bilo te poročano lani in Prosvetna ma-tiva je hvaležna omenjenemu društvu, da je dobila tudi to delo v svoj arhiv.
Poročilo vzeto na znanje.
Razprava k poročilom. — Sklenjeno, da ae vloga JSZ v Jug. hranilnem in posojilnem društvu transferirá kakor priporoča tajnik.
Glede Prosvetne matice ae razpravlja kako ji zvišati dohodke, da bo mogla nuditi na kulturnem polju več kakor doslej.
Ivan Molek poroča o narodnem muzeju v Clevelandu. Njegov upravitelj E. (¿orše ima že veliko zbranega, zastopane ao v njemu vse organizacije, ne pa še JSZ in Prosvetna matica, razen menda s par slikami. Priporoča, da pošljemo v ta muzej po en izvod vsake knjige in brošure, ki smo jih izdali. Zaitz omenja, da je E. GorŠe ie apeliral v dopisih, naj mu pošljemo slike zborov JSZ, in je omenil, katere ie ima in kateer ne. Tajnik Pogo-relec bo poskrbel, da dobi muzej tudi te stvari. '
Pogorelec omeni, da bo v nedeljo 1. novembra konferenca JSZ in Prosvetne matice v Waukeganu. On se je bo udeležil kot običajno, a je potrebno, da na tej seji izvolimo še enega. Izmed predlaganih sprejme Frank Zaitz, za namestnika pa F. A. Vider.
Filip Godina govori o slovenskem kongresu, ki je sklican za dne 6. decembra v Cleveland. V razpravi o njemu ao govorili Ivan Molek, Angela Zaitz. Fred A. Vider, Ch. Po-gbrelec, Joško Oven, Louis Be-niger in Frank Zaitz. F. Zaitz predlaga, da se delegira za za-stopnka Prosvetne matee in poverjeništva JRZ na ta kongres Etbina Kristana. Molek podpira. Sprejeto soglasno. Za zastopnika Proletarca in JSZ izvoljen Frank Zaitz, in za namestnika Joško Oven»
ílolek je poudarjal, da če bo za kongres ustvarjeno zanimanje. in če ne bo peaimiz-ma, bo to res manifestacija» kar pravzaprav tako zborovanje mora biti. Nadaljno delo pa bo vršil seveda odbor.
Oven pravi, da bi bilo potrebno podvzeti kampanjo za razširjenje Proletarca in za zbiranje prispevkov v njegov tiskovni skl^d. Pogorelec izvaja, da bi taka agitacija v velikem obsegu bila res potrebna, a sedaj smo zaposleni a koledarjem, a knjigo Projvet/ie matice, z nabiranjem oglaaov v koledar, pa amatra da ko bo vse to delo končano ae pa lotimo kampanje kakršno priporoča Oven.
Seja končana ob 11. zvečer.
Nova Hitlerjeva ljubica
NESLOGA SE BO NAD DELAVSTVOM ZELO MAŠČEVALA
(Nadaljevanje a 1, strani.)
tudi na dohodkih, kajti premo-garji so plačevali v Cl6 povprečno $30,000 na mesec. Sploh je izstop unije premo-garjev iz CIO zanj slino težak morahni, ne samo gmotni udarec. Članarine ni unij pa pre-mogarjev plačevala v CIO ie od pričetka tega' leta, ker pravi, da ji (CIO) dolguje nad poldrug milijon dolarjev, ki so mu jih ponoidili premogarji. a jim niso bili vrnjeni.
Spor med Le whom in Mur-rayjem je s tem skipel do vrhunca in v razni** lokalih CIO, posebno še v lokaMh UMW, pa so vsled tega nastala trenja, ki povzročajo delavstvu veliko škodo.
Kaj bo prinesla konferenca
med CIO in Af^
Prihodnji mesec se kljub vsem tem spletkam iri nesoglasjem končno menda le ani-dejo zastopniki AFL in CIO, da se pogode za sporazum in mogoče celo za združenje. A v? led izstopa CIO in Lew too ve-ga spletkarenja ni upati* da bo to kaj več kot pa le formalen sestanek, z lepo izjavo o solidarnosti in pa o naporih delavcev, da pomagajo tej deželi in zaveznikom k čimprejšnji zmagi.
Volilna kampanja
Bolj kakor za aklenitev solidarnosti med sabo pa se unije brigajo za politično akcijo. Najdelavnejše na tem polju so unije železničarjev, a tudi druge si prizadevajo, da izvolijo v zvezni kongres 'delavske prijatelje" in porazijo sovražnike unij.
Vsega rkupaj imamo sedaj v tej deželi štiri unijška gibanja. Glavno je AFL, drugo pa CIO, ki bo bržkone vzlic Le-wisu napredovalo in uspevalo. Tretjo silo organiziranega delavstva predstavljajo železničarji, četrti pokret pa so kom-panijske in nekatere druge ?a-mostojne unije, ki so se nedavno na svoji prvi konvenciji v Chicagu združile in pravijo, da imajo okrog en milijon Članov.
Poleg teh pokretov imamo še nekaj bc-na fide neodvisnih unij, na primer unijo tiskam jev, in unijo oblačilnih delavcev IIXJW, ki sta samostojni zato, ker se ne strinjati ne z AFL ne s CIO.
Se nikoli ni bilo v tej deželi toliko delavcev organiziranih v unijah kakor sedaj in še no-benkrat ni bilo med njimi več nesporazumov in nesloge, kakor jo je v teh za delovno ljudstvo naj kritične j ši h dneh.
Mohamed v zadregi |menik zastopnikov Proletarca
Slavnega francoskega zgodovinarja Maxima du Campa je neki dan povabil njegov prijatelj Tessie du Motay na spiriti-stično sejo, ki jo je priredil ta slavni kemik s pomočjo nekega dobrega medija.
Camp se je je res udeležil. Ko je bila sklenjena magična veriga okoli mize, je želel Camp govoriti s prerokom Mohamedom. Potrkalo je dvakrat na mizico, kar je bilo dogovorjeni znak, da je prerok nav-zo-Čen. Na prvo vprašanje, zakaj morajo romarji, ki romajo v Mekko, pokopati odrezke svojih nohtov in laa v dolini Mena, mu je medij še dokaj d* bro odgovoril.
Zdaj je rekel Camp, da~želi preroka vprašati nekaj iakw». kar se tiče najvišjih mi3terir, samo če se mu prerok zaveže, da bo na vprašanje odgovoril.
Mohamed je pritrdil s tem, da se je čulo dvakratno trkanje. Nato je izpregovoril Camp počasi in razločno ter tako glasno, da je bila visaka pomota iz-RjuČena:
"Etneim u etneim yubku kem?" •
Mohamed je bil popolnoma ¿zbegan in ae je akušal na različne načine izviti.
Toda Camp ni odmehal. Vedno je ponavljal iste besede, dokler ni duh naposled umolknil/
Camp se je zasmejal, kajti vprašal je preroka v materinskem arabskem jeziku, koiiko je dvakrat dve. Odgovora "Ar-ba" (štiri) ni bilo, zato odslej * Cam pa ni bilo na nobeno spiri-tistično sejo več.
CALIFORNIA.
Kdor ieli prevzeti zastopstvo ta nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. druiinaki koledar brošure in knjige, naj pika uprsvništvu, ki bo postalo potrebne listine in informacije. Na tu frriobčene zastopnika apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri• liki pridobivati naročnike temu Itstn. Pravzaprav je dolinost vsa-kegs slovenskega zavednegs delavca sanirati za svoje glasilo Proletarec.
Ako je im^'kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo'imenik raderolje popraviti.
■ .	i	. * ... +	/ '	«MjJ!*	^ I	" T ' /
CUveUmd; John Krcbcl in Jwcph
npS. ^ '
Ciratfi John Kosln in John Bogata/.
ČlaafcotV Albifta KiavHHja
Lisbon-Power Point: Jacftb Bvrgant. PHuy fWfci Frank Zuvrinil.. Warren: Joteph Jftt.
PENNSYLVANIA. * Aliqtttp**: Geo. Bmtckai.
fiurge»Ltov»D 5U»»n; Joacph KrnuL
Craften-Moon Run: Jennie Jerula. CaSontfcurf-Strabanr: Juhrt' TtWtlj
•	1h' MMkrf te1fl»*r.'# f «poril"Jof. Brftt. For«»» City: Anthony Draslcr Jr. Pobit Marlon: Tony Zupančič. HanalaU: Anton Zornik. 1 mpvrlall Frank Ao|r<J*tin. Jokaatowa in okolico: Andre* VI-
*	drift, John Langeibolc in Xlija Butalo.
la t r oko > John In Mury FradeL. Unwraacot Louis BriU. VJkrory. Nick Triller. Me.dowUnUU: Martin Haiti. Park Hill - Concmanfh: Frank Pod-
Sfcaron: Joaeph Cvclbar. Sffna:" Lovrenc Kavčič.
Potovalna taatopnika sa Proletarca, ' Anierifcki družinski koledar in Maj-
•	ski Qlaa za xapadno Penno Anton - Zornik, HocwiaU. za Cam-bria . in Someraet okraj pa Frank Cve-
Un, Tir« HiU, Pa.
*	"**'' * f * '
WASHINGTON.
11 Tí.........................................
ZA LICNE TISKOVIW VSEH VRST PO ZM URNIH CENAH •• SE VEDNO OBRNITE NA UNWSKQ ^KARNO
Adria Printiiig C«,
1838 N. HALSTED STBE^ QM^Wx
Tal. MOHAWK
PROLETAREC SE TV^Mk PRI NA? ...........................................
Popotni pridigar
Na oglu Washin#tonove ceste v mestu JacKaonvilleu je zbral popotni pridigar okoli sebe veliko mnoižieov Pobožni mož je govoril ognjevito — žene so se že usekovale in du-Šile solze, možje so spokorno kimali... Se poslednji napor, in čreda (grešnih ovčk bo rešena za nebesa.
"Ne živite kakor brezbodni-ki, dragi ty-mtje," je vzkliknil pridigar, "ne živite tako kakor tisti, ki so zapisani peklu! Nekoč sem poznal moža. Ves dan je kvartal, zjutraj je pil, pil je opoldne, pil je zvečer — ne, ne vodo, boiji dar, pil je whisky, hudičevo pijačo t Ni maral poslušati svojega dušnega pastirja in ni ae «pokoril. In ko je umrl — pomislite, dragi bratje ao ga pokopali. In zemlja mu ni hotela dati miru. Vrgla ga je iz aebe! Tedaj ao ga ho-
Morchonov letni koncert
Fontanal Anton Blaaich. Oakland* Antofl TomAii. Loé Aagoloa« F rasli Novak. San Fraa«i»«oi A. Lekaan.
COLORADO.
•• v »v
Created Butt«: Ani. Slobodnik. Pueblo: Ludvig Yoxey. Walaanburg la okolica: Frank L. TomAie.
ILLINOIS. Chicago: Frank Bizjak, Joseph Oblak, Chas. PogorelePeter Verhovnlk, Frank Zaitz lit John Rak. Cifara-Berwya: Kriawina Turpin. La Sallo ia okolica: Anton Udovich. Springfiali: Joa^^li Ovca In Johli
(«oréak. Vi d«n: Fr. Heiaich. Waukegan No. Chicago: Martin Jud-
rtlch. v	.
INDIRA.
Clintoni Ignac Sprndal.
Indianapolis: Mary "Stroj.
KANSAS. Arma: Anton Shu lar.	*
Weil Mineral: John MaroU.
MICHIGAN
Detroit: John Zornik, Leo Junko, Jo-' seph Klaiich in John Plachtar.
MINNESOTA.
Buhl Max Martx. Ckiakobn: Frank Klun. Duiutk: John KobL Ely: John Teran.
MONTANA.
Coat Helena: Joseph Lalliallch. Klein: Peter Yellar. • Aed Lodge: K. Erxnoinik
NEW JERSEY. Eliaekotk: Amalia Oblak.
NEW YORK. Gowanda. James Dekleva.
OHIO.
Akran-Kanaioro-Barkorton Mike Ko-
pach in MaU. Močnik. Bridgeport in okolica: Joaeph Snoy i«t John Vite«. ' * ' " ' •
Coa t tla: Lucas Doiieljak.
WEST VIRGINIA.
■
Star City: Lawrence S«!uL TkaaMui Lenhart Werdinck.
WISCONSIN. MHwaakoo In Weil Alii.: Louis Bar-
.0 v * ..»t e * í »1 1 uoncn.
SWboygan: Frank Stih.
Willard: Mike Kiultz.
WYOMING.
Komoiorar in okoUca: Alitor Tratnik
, . in John H. Krzisnik.
Rock Sarin»«: John 4.•»••»• <t*. . .
Upori n^ No^yeikem
Poleg v Jugoslaviji se dogajajo največji upori proti osvo-jevalcem na Norvežkem. Najučinkovitejše se Nor\režani bo-
predatavlja natega jugoalo-radio direktorja Mr. Geor-ga Marchana. ki osnanja vsako nedeljo dopoldne od t. do 10. are In vaak večer raaun nedelj in sobot n« u«< slovanskem radio programu na postaji WGES (1390 kilocycles).
Mr. Marcfsan prireja tudi letos svoj obic ajni letai koncert, kateri bo sope t bogato prirojen, kakor vaako Uto. Vršil ae bo v nedeljo 25. okto-bra e American Bokemian Hali, na 143a West latk St., Chicago, HI.
V Nemčiji sis, is M H it Ur aato ae oieai, ker aoée tratiti ¿aaa, ki ga potrefcajo pri gradnji tretjega rajha In vohanju nomikega iUtjenjakogo prostora. A ja tudi mod Nawei vali-ko takih, ki no ear jamo ja kar a Hit Urj« pripovedujejo "Upega" v ¿aao-piajn in iolab. So poaobao pa n« ear j*m*jo oni, ki posaajo njofovo nata-ra. Gornja j« slika nami ko igralko ki nastopa pod Imenom La Jona. Tr-dijo. d« U Hitler aapaatll Vsa draga pri le in ice, ker so j« * te dekle "smrtno*' taljubil".
n
Sovin" jubilejni koncert
Chicago. — Koliko jih je v tem mestu, ki vedo. kdaj je bil ustanovljen pevski zbor "Sava", in kje? Ter kako je uspeval, kdo so bili njegovi pevovo-dje, njegovi režiserji, agitatorji, odborniki in pa najznanej-&i pevci?
Pevski zbor "Sava" obstoji Aele petindvajset* let, kar je malo — za slovenski pevski zbor pa je to že zelo pomemben jubilej.	i
"Sava" ga bo praznovala v. nedeljo 29. novembra v dvorani SNPJ z zelo pestrim sporedom.	/
O vsem, kar bo predvajano, bo čitateljem pojasnjeno v naslednjih številkah. Ljubitelje sloveilske glasbe pa že sedaj opozarjamo, da naj si rezervi-
Moscevanje nad Čehi
J - »w * . .. . <	1
. Nemška vlada je poslala v koncentracijske kempe sorodnike onih Čehov, ki ▼ inozemstvu delujejo za obnovitev Ce-hoslovaške in "ščujejo" proti	iH
tretjemu rajhu.N	' ^'¡re s pomočjo pasivne resist?n-
__ j 6e m sabotažo.
i.iii» i . « i i -
Strah pred delavci na KubP^^^
Nedavno je priznala Sovjetsko Unijo tudi Kuba, baje na pritisk iz Washingtona. Sedaj se delodajalci boje, da bo to povzročilo val zahtev za zvišati je mezde in za druge koncesije delavcem na Kubi.
_____ _____ _ ____ rajo ta datum, ker bo to dan
teliVežgatU toda ogenj ae ga ni ne le petja nego praznik slo-
hotel prijeti. In potem ao ga hlapci v^gli psom. toda še pai ga niso hoteli požreti.
Žalostna usoda, dragi bratje, zares žalostna usoda. Vzemite ai jo k srcu in ne greiite. Ne kvartajte, dragi moji, ne pijte whi*keyja in poslušajte svojega dušnega pastirja — potem va« bo «emlja obdržala v sebi In ogenj vas bo aežgal in psi vas bodo požrli I..
Nesreče v letalstvu
V vojaAkem letalstvu se dogaja toliko nesreč, da nekateri kongreeniki priporočajo preiskavo. V drugem in tretjem tednu oktobra je padlo na tla par vojaških letal m uMtih je bilo okrog 30 oseb.
venskega pevskega »bora "Save".
Vstopnice so po 60c in dobite jih pri pevcih, Članih in članicah kluba &t. 1 JSZ, pri mnogih prijateljih tega abora in v uradu Proletarca. i.
Po koncertu, ki se prične ob 3. pop., bo plesna zabava. Torej bo to praznovanje Savine 26-letnice trajalo od zgodnjega popoldneva pa do poznega večera. Ne pozabite: nedelja 29. novembra je praznik Save!
J. R
14Proletarec" ne bi mogel ta hajati brea podpor. Ker ao m potrebne, upotrebite priloinostl za zbiranje prispevkov v oklov tiskovni sklad.
HUDO K£$ANJE
V prejšnjem stoletju je neki angleški Časnikar v svojem listu večkrat Vido napadel »an-gleško poslansko zbornico. Z'borrtfca je zato za rte vala kazen in sodišče je čusnikarja ob-.rodilo, da mora užaljene po* slance kleče prositi odpuščanja.
Na slavnostni seji se je to tudi zgodilo. Mož peresa ai je s strašno ponižnim glasom izprosil odpuščanje. Potem je vstal. Iz žepa je vzel Ščetko in si z njo očistil prašna madeže na kolenih ter vzkliknil, da so ga vsi slišali:
"Bog mi je priča, da Še svoj živ dan nisem bil v tako umazani hiši I"
Čemu tisti, ki •Venomer darjajo svoj radikali**m, ai** tudi aktivni za rad tkali*«*» t
¡ . i. ¡

t«*.	«a^
Dr. John J. Ztvertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Mreet
tS. Crawford 221S
OFFICE HOURS . 1130 to 4 P. M.
(Except Wed. and Sun.) . 6:^0 to S:SO P. M
' (Except Wed., Sat. and Sun.)
Res. 2219 So. Ridgeway Are. Tel. Crawford S440 f
If na aaawor — Call 1 Aaatin »700
él IIIIHH mmifMM^t
BARETINCIC & SOU '
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Ml........
. v, )
DH/AMJANSKI PRIROČNIK
novo kajiika. n poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DR2AV*
_ . I * *	1	• t f« < »««V
L JAN.
Pole* vprašanj, ki jih nftvadflo sodniki stivijo pri ispttu aa Hriavljan-stvo, vSebuje Itnjiliea ie v II. deha nekaj vsfnih letnic is zgodovine Ze-dinjenih rfriav, v UI. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjeeih drftav, Lincol-nov govor v Gettjrsburgu, Predsedniki odinjenih drftav in f^oedlne d ris v«
Cena knjiiiei ja sama §9 coatae • poitnino rrod.
Naročila sprejema:
Knjigama Proletarca
'2301 SO. LAWNPALK AVE., CHICAGO, ILL.
nnimuMinuiMMMi
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JCDNOTI !
HAROčdE SI DNEVNIK
-fHOSVETA":
Stane so celo loto $6.00,
* V pol leta *S.00 ^
. ' 1 H ~ _:.» i 5 O
Ustsnsvljsjte novz drufttvg. Deset ¿Isnov(ic) je trebs u j novo druitvrt Naslov ta list in « aa tajništvo je:
' T?" ^^ na :ii,	s
s» t i * a* , f
2657 S. Lavvndale Ava. CHICAGO, ILL.
MMMIMIM»»4»
MHIM»
fKUlttMMlIfMMIMMM
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in naj-itarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9 do 10. ure dopoldne, postu ja
W&S, 1360 kirocycle>.
Vodi jo Georae Morchmv
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1832.
Published Weekly at 2301 So. Lawadale Av».
CHICAGO, ILL., October 21, 1942.
VOL. XXXVIL
Little Business Going
Regardless of where our sympathies lie ir where ore . wishes carry
us, we believe it haa been made abundantly clear that the day of little busineaa is rapidly coming to an end.
Wayne C. Taylor, Undersecretary of Commence, took a cruelly realistic view of th« situation recently when he told a Senate Committee that it would be merciful to put smaU merchants out of their misery at once.
Mr. Taylor quoted statistics which show the trend, lie stated that more than 10,000 retail storea have been forced to cloae this year and predict^} that by this time next year upwards of 30,000 more will have given up the ghost.	*
That WPB Chief Donald Nelson seema more sympathetic and ex-presses the thought that small buaineea might be sustained by governmenC subsidy, merely shows Nelson's knowledge of the fisct that little business can no longer stand on its own feet.
We Socialists warned small merchants long ago of what was coming to them. More than a decade ago we pointed out that big business was
*	making servant* of what were once independent merchants. The entry of chain stores in drugs, candy, clothing, shoe«, hardware and auto accessories into the merchandising field aettled the question of what the end would be.
We take no delight in "rubbing it in." Yet the lesson which the independent merchants, along with other sections of the middle class, are now learning must be taught for the guidance of others who have not yet felt the result« of capitalist expansion and concentrated wealth.
The merchant clas» were among the most ardent anti-Socialists. They were the ones who accused us of wiahing to "divide up"; thay shouted "confiscation" when we urged a socially-owned and planfully managed economy.
Well, they are now losing what they feared the Socialists would take; losing out by a process which i« more painful because it does not give the former "independents" the good alternative of a planned eco-r.omy and production for use instead of for profit. Now they do not go out of private business and into a social set-up. Now when they go out they're ji*t O-U-T out (period). And it is up to them to find thek own place in a set-up to which they are often ill-adapted.
We spoke of others who need to profit from what is now going on. We have in mind the owners of small blocks of stocks, mort&ig«*. annuities and similar device« which enable them to get something for nothing. These people would rather save their holdings than have a social order which would give them security. But in the end, as many holders of mortgage bonds have sadly discovered already, they will loee out.
What «mall business men should understand is that, in the normal course of evolution, the control of production and distribution is going
•	to become more and more centralized. Knowing thia, they should lose no time in demanding that all business be made the property of sll the people said operated at least as democratically as the business of government haa been in the past. — Reading Labor Advocate.
THE MARCH OF LABOR
jH 11*9 ONLY mooo or TUt 6.000,000 MALIS 01 VOTUM AftMlMGtAND WUl PfRMITTtDlOWU
... om OUT Of SiVtM KCAUSi Of W0PIRTY QUAtlflCtfKMS.
I



rtlttfHY SOCKTY or TtAKJMfN. And MOUS! CARPI Ml fU WAS OMAN IIID m Ntw Y0W CITY IN I HI II
«as A mutuai AID SOCHTY.W
STRlCTtD 10 A S IMG It IRADt.AMO PAID Ht MtMStftS SKK AMODIAI« If Ml FITS • TM 0KI6M0* MAKY MODUS TftAOt SHOW CAM KIR ACID
AID MJiMS.

passait imons •» um cum» nahm la »«»Mi*«
nus»wie» o» maca «ei
Mvuoeco own nmctnr look Foanameoioi

Parity of Sacrifice
Willkie Speaks Out
It has remained for the unofficial Wendell Willkie to utter the basic truth about our relations with Asia snd Africa. The peoples over there "all doubt in varying degree« the readiness of the leading democracies of the world to stand up and be counted upon for the freedom of others after the war is over. Without the real support of the«e common people, the winning of the war will be enormously difficult. The winning of the peace will be nearly impossible.
This personal representative of the Preaident take« a world view which includes nation« of all colors and continents. And he sees into the revolutionary nature of the world struggle. "Thi» war/' he continues, "is not simply a technical problem for task forces. It is slso s war for men's minds." . . The Atlsntic Charter must extent to the Pacific. Hiere must be an end of "the empire of nations over other regions ... And we must say so now, not after the war."
Mr. Willkie doubtless understands perfectly that making such promi^s with authority behind them would require closer organisation of the United Nationa than we have at the present time. We should have to have a common authority to «peak for Britain, Russia, China, the United States and all of the other governments. It would require, moreover, the public will of the people« con«ciou«ly aligned behind their governments. A genuine people's war of really united nations could within measurable time bring India and aU of the other non-white peoples and group« into line. Victory would be brought closer and the building of a peaceful world after the war would become a definite promise.
And thia Republican, for whom twenty-three million citizens voted two years ago, proclaims flatly that to orgsnixe thus and set thus would fscilitate the military operation« of the war. It is pleasant to have this view, often voiced in The New Leader, echoed from the other side of the world by a popular and recognized—if unofficial—American leader.
—The New Leader.
GASOLINE RATIONING HELD FARCE
Underworld Said to Have Moved in
and Taken Control; War Effort May Be Imperilled by "Black Market"
The underworld has moved in on gaaoline Rationing and has obtained such a firm grip that the war effort is imperilled.
That charge was made this week by the '«National Petroleum News," organ of the oil industry. It said that our armed force« have been deprived of more than 150,000,000 car mile« of rubber through theft,, of rationing books aince July.
Thieves have no difficulty fn getting their hands on these books, despite the 60,000 employes of Price Administration Leon Henderson, the "News" said. In flact, theft ia so easy that there ia a suspicion that rationing boards may be in collusion with the crooks.
In juat a few Eastern states stolen rationing books have turned 10,000,-OOOgallons of ga« into the "black market." It would take 1,210 tank cars to bring thi« amount of gas to the Cast. In terms of fuel # oil, it would hest more thaif fl.OOO average homfea all winter.
The "News" asserted that rationing books can easily be counterfeited snd ia being done on a large scale. An oi) industry official wa« quoted as «Ajring that "books can be purchased on nearly every comer in Eaatern citiea," at prices ranging from 60 cent« to $50 apiece.
Rut lint operators In Washington declared there ha« been a sharp drop in traffic in secent weeks. Their explanation ia that the "black market" is so extensive and well
organized that motorists desiring ga« and willing to deal with crooks can obtain it in any quantity.
—Labor.
Parity of sacrifice.
Thia ia all that both agriculture and labor are asking today. But tc read what ia in the newspapers and what goes out over the air wave«, one would asaume that agriculture and labor, instead of being oil out for victory are the betrayers of American democracy.
Lsibor took it on the chin at first.'Especially union labor.
The newspapers which for some reason forgot to talk about the 400 per cent profit that was being earned by certain war induatrie« shouted to the high heavens about what big wages labor was making.
It was a clever plot to divide labor artd agriculture.
Everybody talked about laborers who made $100 a week in the defense plants. There are a few highly skilled workmen who do earn this. But aak the loose talkers to name any person that they know for sure ia making thia much money, and they will stutter and stammer, or say they read it in some reactionary publication that has as its sole purpose Ihe division of the working people <yi the fsrms and the working people in the city.
But organized labor resisted.
The uext atsb wa* at agriculture. The parity price fight and the anti-inflation bill was used ss an excuse by a group of reactionaries who have captured the big farm organizations—with the blessings of Eric Johnston, who is president of the U. S. Chamber of Commerce—to attack President Rooeevelt and jeopardize the nation's war efforts.
They took s position which made it esuty to mislesd the people, to confuse the real iaauea. It was like askii« the man "do you still heat your wife." It looks bad whether he snswers "yes" or "no."
The sntice of these betrayers of the farmer have set agriculture's position back twenty years, has coat it the good will of the consumer, who ha« been confused into blaming the farmer for the rising cost of Irving.
These big farm manipulators and the U. S. Chamber of Commerce have used the farmer to hide from the public the wide spread between what the farmers get and what the consumers pay for farm products. It's the money in between that ia causing the inflation.
Fortunately, hovfever, the real farmers saw through this shabby trick, and organized labor did not denounce agriculture for the mistake« of its leaders.	*	*	.
They realized that the real need waa more nanVw«'r' that the next problem was to get needed equipment. And aa well as earning a decent living today, it waa necessary to plan now against the repetition of post-1 war depressions.
These are the thing« for which the Farmer-Labor movement has long stood. This was the position It took at ita People's Conference, kt the rtate convention, and in the campaigii. — The Minnesota Leader.
n
il
Lack of Co-operation Lost Singapore
History is full of stories of battles lost bee t use some admiral or general "failed to co-operatc." The most tragic example in thia war is related in a magazine article by Admiral Hart of our navy.
Singapore could have been aaved, he declares, but there was only one way to do it. If the Biitiah admiral, "Tom Thumb" Phillips, could force his mighty battleship«, including the »"Repulne" and the "Prince of Wale«," within shooting distance of Japan's transports he could "pop them over." ,
He expected his ships to be protected by a British air force which wss only s short distance away. The air force didn't respond; the Japs destroyed the "Rapulse" snd the "Wales" and the gallant Phillip« went down with hia «hip. Shortly thereafter Singapore fell.
Mr. Churchill defended the ahr force, saying it could not move because the Japs had bombed the British airdromes In northern Mslsy. Apparently that explsnation does net aatisfy Admiral Hart.—Labor.
Four filings are grievously empty: A head without brains; a wit without Judgment; a heart without honesty; and a purse without money.—Earle.
The darkest hour in any man's life is when he aita down to plan how to get money without earning It. — Horace Greeley.
LITTLE LUTHER
■
j "What are you so excited about, Father?" Little Luther asked.
"I just heard H. V. Fullacom, the radio commentator," said Mr. Dilworth, waving his fountain pen, "and I'm going to write congress right away and tell them to quit fiddling while Rome bums."
"Somebody giving Mussolini a hot foot?"
1 didn't mean Rome literally. I meant Washington. "Congress has got to do thinqp to win thi« war."
"You main the one they're carrying on againat the President pr the one with the Axis?"
'Wow Luther4, the President Is our commander in chief but look at him! He goes running around the country for twd; weeks without taking along a hundred Waahington correspondent« to show him where all those, strikes are. Then he comes back and saya that the workers are producing swell. What a way to promote national unity. He'll go out and talk to some welder named Joe 1 and not have a thing to say to Arthur Krock o4 the Time«."
"Gee, Pap, I thought you were mad at congress."
"Don't change the subject. Just think of all the manhonrs of production that muat have been lost bv workers gaping at the Preaident when he visited their plants. And the women workers! I bet every one of them stopped work to powder their noses whsn they saw him coming.'*
"Would you rather have them thumb their noees?"
"I didn't say any such thing. All I say 1« that this is demoralizing to the worker«—hearing a speech from the President and no Hearst editorial £he next morning to tell them what was wrong with it."
"Let's lay off FDR, Pop. How about that letter to congress?"
"I'm not going t* write it. I vhink I'll boycott the mail in protest against the President'« unfair treatment of the pi u^itf'
Never let your right hand know what your left hand is doing «eems to be a new government policy.
The North American Aviation Co. plant gets an E for excellence from the army and the navy the same day the NLRB hand it an F for finginesa.
CHORUS "SAVA" TO CELEBRATE 25TH ANNIVERSARY
Sunday, Nov. 20th will be the Ji&th anniversary concert of ainging Society Sava. Twenty-five year« is a long period of time for any active chorus. Counties« of rehear «-als year in and year out, meetings, preparations and concerts is a big cultural contribution for any ainging society to make. It ia not our purpose at this time to describe the hardships of sny cultursl group. Anyone active with a singing aociety knows that it means work and ss s reward for his labor, nothing pleases him more than a large audience on the day the concert ia held.
What we aa Sava aingers are intereated in ia, that our friectda reserve Sunday, Nov. 2» now. We have prepared a fine selection of claaaical and folks sor^gs for our concert.. There will be a one act operetta, reminding you of gaiety and love songs you will be glad to hear. The program will also include other entertainment which we will describe more in detail in later issues.
The adr.uasion price for the concert is only 50c. Tickets sre available from any member of Sava and at the office of Proletarec. Twenty -five years of work deserves your support.-Commit I««.
//
Fully and on Time"
The moat important thing about lltalln's1 letter to the A. P. correspondent in Moscow ia the fact that he wrot* ft. In this unprecedented and unceremonious form he demanded bluntly that the Allied powers live up to their oblig»tiona "fully snd on time." If, as Willkie aaid'in his »econd-front statement from Moacow, the Allied military leader« "need aorrre prodding," Stalin ha« administered a prod which carriea the force of a charge of dynamite. • Where" a diplomatic note would have cauaed no more than a diplomatic ripple, this outspoken letter has produced an ex-plosion. For it amount« to an ultimatum from Stalin to the Allied leaden». He doe« not say that Russia will collapse if a second front is not opened
*
this *ear. On the contrary, he inaiata that "the Soviet capacity of reaiating the German briganda ia in atrnegth not leaa, if not greater, than the capo citi of fascist Germany. to secure for itself world domination." But he charge« that the Allisa have failed to give Ruaeia effective aid "aa compared with the aid which the Soviet.Union is giving to the Allies by draw ing on itself the msin force of the Germao feaciata." No statesman, least of all the discreet Stalin, usea such language in s public communication unless he hss reached a point where he hope« rather than feara to affront the government« he criticize«, in ahort, Stalin's letter indicatea that refetiona between the Soviet Union and its Western sllies are dangerously
strained and that suspicion hsa taken the place of confidence.
* * *
What thia state of affairs might lead to, we prefer not to imagine The chief thing to insist upon is that it muat not be allowed to develop. For months Russia has been fighting alone but in full expectation of relief through the opening of a second front in the west. Even supplies from the Allies have fallen far short of the amounts promised. Now with winter at hand and Stalingrad «till bearing the weight of attack on the long line, Russian patience and endurance are near an end. We don't pretend that the British and American« are aolely at fault. Russia has proved a prickly ally and has withheld much information important in making major military decisions. But the final blame lies on those who promised and failed to fulfil their obligations rather than on those who have carried the full burden of the fight. If the Western slliet fail Russia now, the alliance itself is in danger; Ruaaia cannot and will not fight indefinitely alone. Thia ia clear, even though Stalin did not say so. What he did say ia enough to show that the Allied generals Cfrmot afford to sit back in their chairs calculating how long the Russians ean hold out without help. It is sufficient wsming that the second front is the price the AlRes will have to pay to keep the weakened Russian armies in the field and the Soviet Union in the United Nation«.
—The Nation.
More "Splits" When Unity is Needed
John L. Lewis demonstrated st the recent convention of the coal miners, that he still has firm control of the United Mine Workers and its more than half million members.
On hi« sppesl, the 2,800 delegates to the Miners' convention in Cincinnati voted overwhelmingly to withdraw from the C. I. 0., which the U. M. W. helped to launch aeven /earn ago.
Lewis told the delegates that if Miey failed to pull out of the CIO, they "wanted a man with more rabbit than IVe got" to run the union. Thia waa interpreted aa • threat to resign if his appeal was denied.
When the voting showdown oatne, only a handful of delegates Hailed to go along with Lewie.
Future Plan« Uncertain
Speculation was rife in labor cir-clea aa to where Lewi« will he*d now. Some thought he might try to build a third "independent" tebor movement. He gave some color to that view by announcing a drive to expand Diatrict No. 50 of the U. M. W , which is a catch-all division j taking in all types of workers, including dairy farmer«.
Other union spokesmen auticipat-ed he will rejoin the A. F. of L. At Toronto, Harry C. Bates, chairman of the A. F. of L. peace committee, declared: "I see no reason why we should not welcome the Miners bsck."
The only clue Lewis himself gave waa his statement that wtoen the A. F. of L. and C. I. 0. actually decide to make peace, the Miners will be glad to participate.
Defends Miners' Loyalty
Earlier in the convention Lewis challenged charges made by his opponents that he and his union were lacking in patriotism. He ssid the j U. M. W. and its locals had apent $40,000,000 in bond purchases and donations to the war effort and had j given nearly 70,000 members to the j armed service«.
"I know of no labor organisation which haa done better than that," he declared, adding: f "We will carry on until our armed forces triumph and our instRutlons are preserved."
WRONG ON ALL POINTS
Rear Admiral Ben Morell, U. S. N., gained aome regrettable publicity ss a result of a statement to the effect that—
Ge rmany, Italy and Japan are able to live without labor union* and so can the United States.	, |
Of course the Admiral is wrong on all points. The Axia nations ire not getting along without labor organisations and neither could we. Especially now, when all nations under consideration sre engsged in a war which requires the utmost of industrial production, it is es«ential that labor be organized.
However, the Admiral could have made himself exactly right if he'd have added only one little word to his statement. 'The word is "free."
Fascist countries hare labor unions, bat they are not free anion*. They are controlled by the super »tale. Their leadership U working hsnd in flora with the fascist authorities. They function, not to repre-sent the working people, but to control then.
We don't know, of course, whether or not the Admirsl made any mental reservations when he uttered hia insolent words. But we just imagine he hss sense enough to know thst workers mu3t be organized if the government is to continue to deal with labor."
Perhap« American labor still hsa too much to say in its own affairs to suit this Navy brasa-hat. Perhap« all he intended was to sound s left-handed warning of what may yet be in «tore for the workers of America. — Reading Labor Advocate.
Industrial Accident Toll In Nation Continues to Mount
LA GUARDIA GOES AFTER 'TINHORNS
CHICAGO.—The crippling hand of accidents killed 4,354 workers ia 23 statee during the first six months of 1048, according to reports to stats Industrial compensation commiaaiona, the National Safety Council aanoun-cad.
llils is a 13 per cent heavier drain on productive manpower than waa experienced by the same states in the first half of 1941.
Increases were recorded in IT states, ringing from 1 par cent ia North Carolina to 50 par cant in Minnesota.
land, 8 par cant in Nsv York and S - Decreases in accMsnt deaths to workers were reported in only fhrs par cent in Ohio.
states: 31 par cant ia Ndbraaka, 9 per cent in Virrlnia, 4 par cent fa both California and Kansas, sod I per cent in Wisconsin.
M
II
UNSUNG HEROES OF THE SEA"
In thia war, all the fighting haa not been done by the armed forcea. The Coaat Guard haa juat releaaed 4 partial report of caaualtiea among the men—and there are some women, too—who man America's merchant fleet. Altogether 2,301 -officers and men are dead and missing. Thst was the toll up to August 1. Hundreds more have probably perished since then.
These "unsung hereos of the sea" —practically all members of organized Isbor—deserve the grstitude of he nation to the same degree as the gallant lads who died in uniform.
"To err ia human," but the ability to conceal it ia unusual.
If there i« anyone in the land who loves a fight it ia the outapoken, hard-hitting mayor of New York, Fiorello LeGusrdia. And he ia particularly happy when he is battling graft snd grafters.
His latest "cruaade" ia a drive againat gambling, big and little. He haa ordered hia policemen to "aock" the "tinhorn«." He will provide legal aid for those who seek to recover their loaaes, and he 1« «colding the newspapers and telegraph companies for circulating "news" which enablea the racetrack paraaites to take ten» of millions every year from the people of the metropolitan area.
He has even attemptttkv to bar certain papers from the rltwSbtand», but the publiaher« have hurried into court and secured a restraining order. They inaist that the Constitution guarantee« them the right to participate in the«e porket-pickinf enterprinea. The "Little flower" may not succeed, but decent people everywhere wish him succea«.
— Labor.
Big Ii
Among the predominantly industrial states whose industrial connaissions report to the council, Wast Virginia had the largest six-month lacrosas over the same period of 1941 —61 par cent. The incrssss In IUinob was 80 per cent. It was 19 par cant in Masesrfmsstta, 17 per cant in Pennsylvania, 16 per csnt in Mary-
Idaho had the same number of deaths reported for each six-month period.
The six-month figures reflect sharply, the council &*id, that the problem of conserving moeh needed manpower in industry through effective safety programs hss been complicated seriously by plant conversion, training new workers and readjusting veteran workers to new
In a quiz given at a Western university recently, ene of the questjns
"¡Name two ancient sports." A freshman wrote: "Antony snd Cleopatra." '
V. S. CITIZENS' SERVICE COKPS
AM YOUR LOCAL OIHNSI COUNCIL
a
GOLD MINING BANNED
Ignoring a protest by Senator Pat McCarran (Dem., Nev.), the War Production Board this week halted gold mining for the duration. The object, the board said, is to make miner« and equipment available for digging copper and other metals "more vital to the war effort."
McOarran predicted the miners would take job« in war industries
and would never reach other mines.
\ 4	'
NO STARVATION THIS TIME
The Csach gallows' humor playa up the new German victories in Russia in this grim way:
No starvation for ua next year. We have to endure the hardships of the coming winter a« best we csn, for thi« will be the Isat winter of rtarvation. Next year everything will change for the better. There will he plenty of grain from Ruaaia Russian fields will yield enormous crops next year, for they have been fertilised by millions of dead German soldiers. The Fuehrer Is delnjc what he can to provide for us in g*»od time.