Leto XXXVII Št. 44
Murska Sobota 12. novembra 1987
Cena 350 din
DNEVI DOMAČEGA FILMA V POMURJU
Tudi letos so pomurski kinematografi pripravili dneve domačega filma. Že sedmič se bo v sedmih večerih (od 15. do 22. novembra) zvrstilo sedem projekcij, in to najboljšega, kar je nastalo v domači produkciji, po izboru prikazanega na 34. Festivalu jugoslovanskega igranega filma F Pulju.
Izbor je opravil Roman Sluga > sodelovanju s Tomažem Kuharjem in drugimi predstavniki pomurskih kinematografov. Štirim v občinskih središčih sta se letos pri-
DIREKTORSKA ŠOLA SE PREDSTAVI
VSEGA 29 POMURCEV V »TOP MANAGEMENTU«
Šola za »socialistični top management«, bolj znana kot Center za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije na Brdu pri Kranju, se je v ponedeljek predstavila v Murski Soboti. Za to je v kavarniškem vzdušju soboškega hotela Diana poskrbela Medobčinska gospodarska zbornica Pomurja in si nabrala še nekaj točk za uspešno delovanje.
Odločna, svetovljansko profilirana direktorica Centra Danica Purgova, diplomirana novinarka in doktorica politoloških ved, je več deset zbranim pomurskim poslovnežem in kadrovskim delavcem pojasnila temeljito prenovljen program šole, ki sodi med elitnejše med 250 podobnimi, kolikor jih je tačas v Evropi. »Usposabljanje vodilnih delavcev po novem poteka v obliki kratkih, aktualnih seminarjev — poudarek je na izobraževanju vodilnih delavcev tistih delovnih organizacij, ki so strateško pomembne za slovensko gospodarstvo -- za usposabljanje potencialnih kandidatov za vodilna delovna mesta pa smo pripravili temeljni sedemdnevni seminar. Na tak seminar sprejmemo največ 25 ljudi, ki morajo imeti visokošolsko izobrazbo, vsaj tri leta delovnih izkušenj in ne smejo biti starejši od 35 let.« Ker se bomo o šoli podrobneje razpisali v prihodnji številki Vestnika, naj za zdaj ostanemo samo še pri odzivu iz posameznih pokrajin in zlasti iz Pomurja. »Zanimivo je, da uspešne delovne organizacije in razvite regije pošiljajo največ ljudi na seminarje. Prevladujejo Ljubljančani, veliko jih je iz Gorenja in z Gorenjske. Znatno manj jih pride iz Maribora in Pomurja. Iz Pomurja jih je doslej prišlo vsega 29, mislim pa, da bi jih moralo glede na populacijo, gospodarsko strukturo, industrijsko razvitost in po
ključila še dva, kino Radenci s skrajšanim in kino Črenšovci s celotnim izborom jugoslovanskih filmov, ki jih bomo videli. To so: Že videno r režiji Gorana Markoviča, Oficir z vrtnico po scenariju in f režiji Dejana Šoraka, V imenu ljudstva v režiji Živka in po scenariju Dragana Nikoliča, Kraljeva koračnica F režiji Živorada Tomiča, Oktoberfest v režiji Dragana Kresoja in edini slovenski film — Ljubezni Blanke Kolak f režiji Borisa Jurjaševiča. Večina
dobno — kakih 50 ali 60,« je menila dr. Purgova. V tej zvezi je dodala, da jo moti, da nerazviti podpirajo razvite. Za kaj gre? »Pri slovenski gospodarski zbornici sredstva za to izobraževanje združujejo vsi ozdi iz Slovenije. Od tega največ odnesejo razvite oz. uspešne pokrajine in zato se mi zdi škoda, da nerazvite oz. manj razvite pokrajine podpirajo razvite in torej omogočajo, da se še bolj razvijajo. V Pomurju bi morali bolj misliti na to, saj je vlaganje v kadre najboljša naložba.«
B. Žunec
Lendavska Ina Nafta (spet) želi graditi rafinerijo
Čeprav so tačas največji pomurski zgubar, v lendavski »naftni« organizaciji gledajo tudi naprej. Pripravljen imajo razvojni program do leta 1993, katerega udejanjenje pa je odvisno od tega, ali bodo uspeli premagati obstoječe težave. V ta namen bo treba uresničiti program kratkoročnih ukre-rpov (v Jugoslaviji so očitno časi programov in ukrepov!), kamor sodi predvsem zagotovitev obratnih sredstev za rafinerijo, pa tudi odplačilo posojil, kar lahko sprosti nekatere materialne tokove.
Temeljna želja v razvoju je, da bi spet zgradili rafinerijo. Gotovo se kaj
naštetih je tudi nagrajenih filmov, vse predstave bodo ob 19.00 po enotni vstopnini 1000 dinarjev, kje bo kateri film na sporedu, pa lahko preberete v kulturnem koledarju.
Po celjskem Tednu domačega filma, ki ima izjemen obisk tako na projekcijah kot okroglih mizah in pogovorih med ustvarjalci in obiskovalci, so Dnevi domačega filma f Pomurju priložnost, da se srečate s sporočili avtorjev filmov, ugotovite delež igralcev, ki imajo
Za 5,418 milijarde izgub
Po devetih mesecih, ko so v združenem delu spet zaokroževali uspešnost (ali tudi ne) v zadnjem letu, so se v lendavski skupščinski dvorani zbrali odgovorni funkcionarji na politični in gospodarski ravni. V razpravi so želeli premleti razmere, v katerih tačas posluje lendavsko združeno delo. Ugotovitev, ki bi bila lahko temeljna, še zdaleč pa ne edina, je: tudi v Lendavi se ubadajo z mnogimi poslovnimi težavami, na katere vplivajo splošno nestabilne razmere v jugoslovanskem gospodarstvu, k njim pa je mogoče prišteti še vrsto subjektivnih slabosti, ki so značilno lendavske.
Predvsem po »zaslugi« Ine-Nafte imajo tokrat prav Lendavčani največjo izgubo v Pomurju — trije Inini tozdi (Petrokemija, Rafinerija in Strojne delavnice) so namreč »prigospodarili« čez 5 milijard izgube, nekaj sto mi-
takega po prodaji stare zdi neumno, vendar je ob tem nujno zapisati, da je ob strateških surovinah tudi veliko interesov, ki niso zgolj lendavski, še manj Inini. Po razlagi predsednika kolektivnega poslovodnega odbora v Ini, Jožeta Hajdinjaka, je namen lendavskih belih rudarjev, da v prihodnosti znova zgradijo rafinerijo, upravičen. Vzrokov je več: predelava nafte je bila vedno najbolj donosen posel v tej organizaciji; obstoječa tehnologija za predelavo nafte je zastarela, in če je ne bodo posodobili, pride v poštev zgolj ukinitev dejavnosti; obstaja tudi trg za derivate, saj je predelava v Lendavi zavoljo vrste elementov ce-
sloves v svetu, doma pa jim poseben pečat daje prav priljubljenost pri publiki. V Areni nekateri doživljajo prave ovacije, pa tudi medklice pri predvajanju filmov, kadar se pojavijo na platnu; so tudi naši znanci z matih ekranov in nekatere filme si je vredno ogledati že zaradi njih. Pripisati pa tudi, da si domači film zasluži svojo publiko. In priložnost, da se odzovete, je tu!
Brigita Bavčar
Martinovo je mimo in mošt se je spremenil v vino. Razpoloženjsko je bilo za Martinovo tudi v Pomurju in gostinci si zadovoljno manejo roke.
Nekoliko manj pa seveda gostje, saj se pri teh cenah denarnica kar občutno stanjša. Kaže pa, da se cene vina tudi v prihodnje ne bodo kaj prida umirile. Pomurski kletarji so letos spravili v sode za približno tretjino manj pridelka, ubadajo pa se tudi s težavami zaradi dragih kreditov; če se bo tako nadaljevalo, pa si bomo vino lahko privoščili le še za zdravilo.
lijonov pa je »dodal« še tozd Primata. Če torej v Lendavi lahko trdijo, da bi bila slika gospodarstva brez Ine bistveno bolj rožnata, verjetno velja tudi obratno na primer za soboško občino, kjer bi bilo vse skupaj brez Mure dosti bolj klavrno. To je tudi vzrok, da ne gre omenjati rezultatov lendavskega združenega dela in z .Ino in brez nje, ker je to enostavno organizacija, ki bistveno vpliva na občinsko združeno delo. Morda se bodo časi spremenili in bo Ina poslovala dobro — takrat se skoraj gotovo ne bo našel nihče, ki bi želel prikazovati uspehe ali neuspehe v občini brez tega kolektiva.
Sicer pa je razprava direktorjev navrgla vrsto aktualnih tez, za katere pa ne bi mogli trditi, da so kaj novega — vsi so se pač ustavili tudi ob sivi jugoslovanski regulativni stvarnosti, ko so prav predpisi (in pravni nered, ki ga tvorijo) tisti, ki dostikrat omejujejo dobre gospodarje. Podatki, ki lahko
nejša, kot bi bila kje druge v Sloveniji; izkoristiti je treba že urejeno infrastrukturo (naftovod) in nazadnje: izkušnje, znanje in kadre, ki so v Ini, je na ta način potrebno izkoristiti, sicer bo vse to mrtev kapital.
Ob vsem se marsikomu gotovo postavljajo širša vprašanja, ki zadevajo kakovost poslovnih odločitev in v zvezi s tem odgovornost zanje. Žal se v našem gospodarstvu prevečkrat dogaja, da na hitro nekaj, zgradimo in nato opustimo ali obratno. Ob vsem tem trošimo dragocen denar, navsezadnje pa se izgublja zaupanje delavcev.
BOP
21. NOVEMBRA
ODPRTJE KIRURGIJE
Pomurci smo le dočakali dan otvoritve nove kirurgije. Zanjo smo na različne načine združevali denar in zgradili največji objekt družbenega standarda doslej v Pomurju. Svoje so pred otvoritvijo in preselitvijo v začetku novembra že povedali tudi strokovne komisije in inšpektorji, ki pristojnemu upravnemu organu — soboškemu komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve predlagajo, da uporabno dovoljenje izda, ko bodo odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti, sklenjena nedokončana dela, predložena zahtevana soglasja ter priskrbljena manjkajoča dokumentacija. Ko smo vodjo investicijske službe Janeza Lazarja povprašali, do kdaj lahko vse to zagotovijo, dokončnega roka ni mogel opredeliti, ker vse ni odvisno samo od dela investitorja in izvajalcev. Ostaja pa optimist in meni, da pripombe,ki so bile dane, niso takšne narave, da bi sanacija pomanjkljivosti lahko občutno premaknila čas preselitve in izdaje uporabnega dovoljenja.
Najzahtevnejša bo ureditev zaklonišča, ki ga bo na zahtevo odgovornega sekretariata za ljudsko obrambo potrebno usposobiti do marca prihodnje leto. Za zdaj pa izdaja pogojno soglasje. Predstavnik DO Sobota je zahteval rekonstrukcijo prečrpališča odpadne vode, ker sicer kot upravljalec kanalizacije ne more prevzeti odgovornosti za nemoteno delovanje. Nekaj manjših pripomb sta imela tudi republiški in občinski požarnovarstveni inšpektor, gradbeni inšpektor je zahteval odpravo napak izvajalca del v kletni etaži in pri odtočnih žlebovih na strehi, republiški in medobčinski sanitarni inšpektor pa sta imela med drugim pripombo na neustrezno kakovost barv po-plesknihh sten, nista imela vzorcev za analizo vode in nista mogla opraviti raznih meritev, ker vsi prostori še niso opremljeni. Inšpektorja menita, da je potrebno čimprej zgraditi oddelek za patologijo in patološko morfologijo, in to najpozneje v petih letih.
Obsežneje bomo o novi pridobitvi pisali v prihodnji številki Vestnika, ki jo bodo dobila vsa pomurska gospodinjstva.
ib
Med prepadom in razvojem
Še pred nedavnim (ob radgonskem občinskem prazniku) smo z zadovoljstvom pisali o Gorenju-Elrad kot o enem vlečnih konjev občinskega združenega dela, ki se lahko ponaša s primernim poslovanjem in trdno razvojno politiko. Trenutno so razmere v ozdu daleč od idealnih.
Ne gre za to, da bi izpopolnjevanje kabelskih in satelitskih TV-sistemov čez noč postalo razvojno neustrezno, pač pa so se po devetih mesecih nakopičile težave druge vrste. In trditi je mogoče, da večinoma izhajajo iz nevzdržnega regulativnega nereda, ki tačas vlada v Jugoslaviji. Izgube namreč v Elradu nimajo, pač pa poslujejo s tako imenovano pozitivno ničlo. In to je (vsaj po zdaj veljavnih predpisih, za
zaskrbljujejo, so vezani predvsem na izvoz — ta seje namreč v primerjavi z enakim lanskim obdobjem znižal za skoraj 30 odstotkov. Še vedno je največji izvoznik v občini turniška Planika, njen delež pa je zdaj že kar 71 odstotkov. In to kljub temu, da imajo tudi sami težave z zahodnonemškim Adidasom, kar je vplivalo na zmanjšanje izvoza. Potemtakem je torej jasno, da so izvozne težave in motnje v Lendavi bistven problem. Na drugem mestu so neplačani računi, ki znašajo samo v združenemu delu v tej obmejni občini skoraj 4 milijarde in pol dinarjev (Primatovci neplačano realizacijo omenjajo kot glavni vzrok izgube, ki pa jo bodo do konca leta — vsaj po zatrdilu direktorja Jožeta Ba-laša — lahko pokrili). K tema osrednjima težavama je treba dodati še stare, ki so zdaj že del pomurske vsakdanjosti — tu mislimo predvsem na slabe kadre (in iz mest, kjer študirajo, se jih vrača vedno manj!), pomanjkanje akumulativnih programov, zastarelo opremo in tehnologijo.
Sicer pa je danes že četrtek — dan, ko naj bi iz Beograda izvedeli, kakšen bo vladni in (kot vsi želijo) naš program, s katerim naj bi znižali inflacijo in s tem posredno poslovne težave.
Pričakovanja tudi v Lendavi niso pretirana, prej so gospodarstveniki skeptični. Planikin direktor Jože Kolarič je tako na primer menil, da noben vojskovodja v kritičnih razmerah ne daje 120 povelj, ampak mnogo manj, če ne želi izgubiti bitke ali celo vojne.
Medtem je že bolj ali manj uradno jasno, da je Zis program ukrepov skrčil in jih je le še 40. Kako pa se je spremenila njihova vsebina, s katero v Sloveniji skorajda nihče ni bil zado-volje.n, pa bodo pokazali naslednji dnevi.
Bojan Peček
katere ni gotovo, če se ne bodo hitro spremenili) slabše kot izguba — zmanjkuje jim namreč denarja za izplačilo osebnih dohodkov. Ob sklepu redakcije je že kazalo, da jih bodo morali celo znižati, vendar pa to do izida številke Vestnika ni gotovo. V primeru, da bi bilo to nujno, pa temu vodstvo kolektiva odločno nasprotuje, direktor Rajko Kotnik celo napoveduje, da v takih razmerah ni mogoče voditi delo
vne organizacije.
Če je regulativna plat medalje neodvisna od volje in želja Elra-da, pa je drugače s težavami v tozdu Elektronika. Tam namreč škripa pri izdelavi delov za televizorje, imenovanih tunerji. Kar 30 do 40 odstotkov proizvodnih zmogljivosti je namreč zasedenih s tovrstno izdelavo, zdaj (ali pa v zadnjem času) pa se je trg enostavno zaprl. Ali podrobneje: letno so pošiljali v ptujsko tovarno (prav tako Gorenjevo) 60 tisoč tunerjev — zdaj so tovarno črno-belih televizorjev ukinili in potreb za deli ni; nadalje so tunerje pošiljali pržanjski Iskri, ki jih je rabila za alžirskega partnerja (letno 80 tisoč) — ampak Alžirci jih tudi več ne potrebujejo; in nazadnje — v Sovjetsko zvezo bi jih morali letno prodati 100 tisoč, pa so jih šele 40 tisoč. Tudi zato je Kotnik pred nedavnim odpotoval na vzhod in zdaj je menda zagotovljena prodaja nadaljnjih 30 tisoč kosov. Če k tem »tunerskim« težavam dodamo še neustrezne devizne predpise (kolikokrat smo o tem že pisali!) in kaotične razmere na domačem trgu, kjer nihče ne želi nič kupiti pred sprejetjem vladnih ukrepov (dolgo nanje več ne bo treba čakati), je mozaik zdajšnjih težav Elrada sestavljen. Seveda le površinsko, kajti prvi del, ki zadeva pravila igre za ozde, ki ne ustvarijo minimalne akumulacije — to se je Elradu zdaj zgodilo — je mnogo bolj zapleten in v tem klobčiču predpisov, ki jih mnogokrat niti direktorji ne razumejo, se je tudi novinarju težko znajti. Kakorkoli že, Elrad ostaja razvojno eno najmočnejših radgonskih orožij. Če bodo to dejstvo spremenile sedanje razmere v narodnem gospodarstvu, smo lahko toliko bolj zaskrbljeni.
Bojan Peček
aktualno doma in po svetu
Samo pet odstotkov Britancev je prepričanih, da bi lahko shajali brez kraljice. Zato toliko večje zanimanje tudi za prestolonaslednika princa Charlesa in njegovo soprogo Diano, o katerih se šušlja, da sta vse poredkeje skupaj. Slika z nedavnega obiska v ZR Nemčiji, prinčevski par z bavarskim ministrskim predsednikom Straussom, takšne govorice zanika.
Strpnost je osnovno pravilo
Božič in vse v zvezi z njim ponovno buri duhove tako v Sloveniji kot v vsej Jugoslaviji. V Sloveniji so namreč napovedali, da bo tudi letos imel ljubljanski nadškof dr. Alojz Šuštar božični nagovor po radiu in tokrat tudi po televiziji. Poleg tega so preko Socialistične zveze sporočili, da letos božič še ne bo dela prost dan, da pa bodo problem poskušali
praznovanja, nastopa nad-
škofa nekoliko manjka zgodovinski spomin, posebno takrat, ko trdijo, da je nagovor nadškofa protiustaven, ker je Cerkev ločena od države. Božič kot dela prost dan smo v Jugoslaviji ukinili šele leta 1952, cerkev pa smo ločili od države z ustavo leta 1946. Zakaj polnih šest let nikogar ni motilo praznovanje božiča, ki so ga (med drugim) med vojno praznovali tudi slovenski partizani.
Katoliška cerkev v Jugoslaviji je ves čas dokazovala, da bi morali upoštevati vernost ljudi, tra
Tisoč milijard dolarjev
Si lahko predstavljamo, koliko je to denarja! Toliko naj bi Američani zgubili v zadnjih dveh tednih borznih pretresov, V ZDA je vsak peti dolar osebnega premoženja vložen v delnice. Eden izmed ekonomistov je izrekel celo misel, da je »zadnji polom na borzah Američane seznanil z dejstvom, da niso več edina prvorazredna sila na svetu«, ampak, da so jih začele prehitevati nekatere druge industrijske države. Glede na to, da ZDA same ne morejo več pognati globalne gospodarske rasti, je v tem trenutku sodelovanja med najbolj razvitimi zahodnimi državami bistvenega pomena. To so dokazali tudi zadnji pretresi na borzah, ki so se prenašali z ene borze na drugo, kar je potrdilo veliko soodvisnost vseh zahodnih gospodarstev. Vendar pa za sedaj nič ne kaže, da bi bile najbolj razvite zahodne države pripravljene na skupno akcijo, na primer na področju obrestnih mer ali pa stabilizacije vrednosti najpomembnejših valut. Zato je po mnenju nekaterih ekonomistov izbruh nove gospodarske recesije samo še vprašanje 6 do 12 mesecev.
ELEKTRARNA NA VETER
Projekt MR Maribor in Centrovod iz Lenarta sta podpisala pogodbo o proizvodnji manjših elektrarn na veter. Mariborčani pripravljajo »vetrni« projekt že nekaj časa skupaj z danskimi proizvajalci elektrarn na veter. Danci bodo namreč dali tehnično dokumentacijo za tiste dele, ki jih bomo izdelovali pri nas, ponujajo pa v razvoj in osvajanje tistih delov, ki jih pri nas ni na voljo. Kot je s pogodbo dogovorjeno, bodo manjše vetrnice za elektrarne sestavljali v lenarškem Centrovodu, nekaj delov pa bodo tudi sami izdelovali. Za vse drugo bo poskrbel Projekt MR iz Maribora, se pravi za proizvodnjo in prodajo v državah v razvoju. Prvo elektrarno na veter naj bi letos začeli , graditi v Omišu.
Protijedrski protest
Po pisanju nekaterih časopisov, da je nuklearka v Krškem zahtevala rezervacijo petih lokacij za odlagališče jedrskih odpadkov — od tega štiri v velenjski in eno v mozirski občini —, je bilo v nedeljo v Titovem Velenju veliko protijedrsko zborovanje, katerega se je udeležilo več kot deset tisoč ljudi iz Šaleške doline in od drugod. Protestniki so odločno zavrnili vsakršno misel, da bi odlagališče jedrskih odpadkov gradili v tem delu Slovenije, zahtevali pa so tudi zaprtje nuklearke Krško in rudnika urana Zirovski Vrh.
Primerjave s sosedi
Mariborski Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo je primerjal nekatere cene v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Tako so ugotovili, da so cene živil, gospodinjske opreme, pohištva in gradbenega materiala pri nas previsoke, prepoceni pa so različne storitve in stanarine.
Primerjava je pokazala, da je zaposleni Slovenec s povprečno plačo junija letos lahko kupil nekaj manj kot polovico dobrin v primerjavi z Avstrijcem in nekaj več kot polovico v primerjavi z Italijanom. Ekonomisti ugotavljajo, da cenovna nesorazmerja povzročajo prelivanje družbenega proizvoda iz sektorja v sektor, ki z visokimi cenami pokrivajo tudi svoje negospodarno ravnanje.
dicijo in predvsem dejstvo, da večina ljudi, verujočih in neverujočih, praznuje božič kot družinsko slavje. Zato je menila, da bi moral božič postati dela prost dan. Pri tem so dejali, da se zavedajo težav zaradi različnih dne-vov božiča pri katolikih in pri pravoslavnih. Zamik je namreč trinajst dni in tako bi na področjih, kjer se prepletata dve Cerkvi, prišlo do dveh dela prostih dni. Rimokatoliška cerkev je predlagala pravoslavcem, naj prevzamejo gregorijanski koledar, tako da bi bili za obe cerkvi cerkveni prazniki istega dne, čeprav so razlike v praznikih. Na primer,
pravoslavna cerkev ne pozna dneva mrtvih, 1. novembra.
Tisto o protiustavnosti pa je res izvito iz trte, saj ločitev Cerkve od države ne pomeni izločitev Cerkve iz družbe. Vsak verski obred, od maše, do pogreba, krsta in obhajanja bolnikov, je javen nastop. Če duhovnik lahko govori na pogrebu, in to verujočim in neverujočim, zakaj ne bi potem imel božičnega nagovora preko radia katoliški duhovnik, oziroma katerikoli duhovnik verskih skupnosti v Jugoslaviji.
Nasprotnike praznovanja božiča preveva nekakšen prastrah pred politizacijo cerkve. Poglejmo malo po svetu in videli bomo, da je vpliv Cerkve na politično življenje iz dneva v dan manjši. Skoraj vse evropske države so ločile Cerkev od države, šole so posvetne, prisotnost pri verouku je prostovoljna, civilna poroka je vsakdanjost in podobno. Ločnica med verujočimi in neverujočimi je velika, toda vedno manj agresivna, z zagotavljanjem obeh, da je strpnost osnovno moralno pravilo. Strah, da bomo s priznanjem božiča in velike noči spustili Cerkev skozi zadnja vrata v politično življenje, izvira iz izkušenj, ko je Cerkev imela politično moč. Časi pa se spreminjajo za vse, tudi za Cerkev.
litvah na Dunaju (mesto ima status dežele) so socialisti s skoraj 56 odstotki glasov ohranili absolutno večino. Poraženec je ljudska stranka, saj je zgubila skoraj sedem odstotkov glasov (skupno 28 %). Zeleno-alternativni listi ni uspelo zbrati pet odstotkov glasov, kar je spodnja meja za mandat v mestni skupščini. Velik uspeh so dosegli tudi svobodnjaki, ki so jih podprli, kot so to pokazale študije, predvsem volivci iz vrst ljudske stranke.
Že nekaj mesecev gre na ameriškem knjižnem trgu odli-. čno v prodajo knjiga indijskega profesorja ekonomije Ravija Batra, v kateri doslej malo znani strokovnjak s teksaške metodistične univerze napoveduje veliko gospodarsko krizo v prihodnjih letih po prelomu desetletja. Za nas, ki ta Američanom napovedana krizna leta že zdaj živimo, knjiga ni tako zanimiva, za bralce na Zahodu pa je, saj se zelo zanimajo za najrazličnejše katastrofe. Poplavi filmov, ki so prikazovali
Nacinmisljenja
globus
Kljub vsemu, kar je bilo doslej objavljenega o Agrokomercu, so med občani še vedno debele razprave o tem. kaj bi bilo, če bi bilo.
Seveda vemo, da so to jalove razprave, kajti, če ne bi bil če, bi bila čebula — bula.
Ta prispodoba se lahko reče tudi drugače, toda tega se ne spodobi reči javno, kajti če bi strina . . .
Tista famozna misel, da v tem primeru ni bilo nič ukradenega, prisvojenega ali odtujenega, je kajpada popoln nesmisel, saj ni res, da ni važno, kje so družbena sredstva, češ da je glavno, da so.
Posebna različica takega načina razmišljanja je tudi razmišljanje o krivdi in krivcih. Saj se spomnimo, da so v Kladuši od samega začetka trdili, da je kriv tisk, ker je odkril, kaj se dogaja v Kladuši in okrog Agrokomerca.
Ob tem se velja spomniti abdičevskih vzdihov: če bi vse skupaj ostalo skrivnost še kakih štirinajst dni, bi bilo vse rešeno dobro in prav.
Seveda so taki ljudje mislili s tem, da bi bila »operacija menice« tačas končana, ostali pa bi se lahko slikali.
Od kod pa pravzaprav misel, da so časniki vsega krivi?
O tem nam starejšim ni treba nič ugibati, kajti dobro se spomnimo časov, ko smo bili ob slehernem odkritju nezakonitosti v gospodarjenju pokarani: z odkrivanjem naših slabosti nam delate velikansko gospodarsko škodo, saj nam odvračate kupce naših izdelkov...
Na ta način smo bili vselej krivi za vse napake in krivde gospodarskih in drugih dejavnikov, kajti za prikrivanjem slabosti v delovnih organizacijah so vselej stali občinski veljaki, ki so na ta ali oni način botrovali takšnemu in drugačnemu gospodarjenju.
Če se je vse to zdaj dogajalo na republiški in celo višji ravni, torej ni nič naključnega. Tako so bile stvari naravnane že od nekdaj in takšen način razmišljanja se je pokriva! s priznavanjem tako imenovanih koristnih malverzacij.
Če pa gremo od dnevnih dogajanj malce globlje v vsebino teh dogajanj, potem bomo kaj hitro pri ugotovitvi, da je bilo pravzaprav nekaj narobe s teorijo obveščanja.
Pred kakimi petnajstimi leti je naprimer Mate Oreč, kader iz BiH v federaciji, v informativni službi napisal priročnik o obveščanju, v katerem je lepo rekel, kaj je skrivnost: če na primer objavite, da je Bosna polna sliv in ne ve kam z njimi, bo Bosna ostala brez kupcev oziroma bo dobila majhno tržno vrednost sliv.
Kot da je tržna vrednost odvisna od resnice v obveščanju.
Še dalje od tega lahko naletimo na ne tako davno pravilo, da je obveščanje v socializmu pač navadna politična propaganda in da je prav, da časniki objavljajo samo tisto, kar je v prid dotični dnevni politiki.
Seveda ima to nekakšno zvezo s teorijo novinarstva, da je namreč novinar glasila ene stranke dolžan povzeti iz dogajanj v drugi stranki samo ono najslabše, da pa o svoji stranki praviloma piše vse samo najboljše.
Če torej živimo v družbi, ki ima samo eno stranko, tisto vladajočo. potem je torej logično, da časniki poročajo samo o dobrem v tej stranki oziroma državi, da pa zamolčujejo vse, kar je slabo.
Tako je nastala tudi praksa, da so v deželah tako imenovanega realnega socializma praviloma zamolčali vse svoje slabosti. Potem pa se je zgodilo, da se v teh deželah ni nikdar nič slabega zgodilo — sodeč po pisanju časnikov, ki takih stvari niso beležili.
Seveda pa ni res, da tisto, kar ni prišlo v časnike, sploh ni bilo.
ŽARIŠČU DOGODKOV
V iskanju novih poti
Zdaj, ko je Madžarska med sestrami v SEV na prebivalca najbolj zadolžena, se predvsem sprašujejo, kako zadržati nadaljnjo rast dolgov in dobiti nova posojila brez reprogramiranja. Glavno možnost vidijo v večjem izvozu na Zahod in v kontroli uvoza, kar naj bi privedlo do večjih trgovinskih presežkov.
Za kaj takega pa sestava izvoza ni najbolj ugodna. Prevladujejo živila, pa tudi surovine, s čimer pa se slabo služi. Veliko upanje je turizem. Lani je devizni dohodek od turizma prinesel skoraj 350 milijonov dolarjev, letos pa se je v prvem polletju zvišal za skoraj 50 odstotkov. Z zahodnimi firmami se zato že ra-zgovarjajo o graditvi novih hotelov. Planski organi že dolgo nimajo več glavne besede v gospodarstvu, kreditni trg se vse bolj bohoti. Druge članice SEV jih posnemajo v bančni reformi, ki so jo izvedli v začetku letošnjega leta in ki je omogočila ustanavljanje vrste novih poslovnih bank in omejitev kreditne funkcije narodne banke.
Potem ko je Madžarska zaradi
Po letu 1990 hudi časi?
različne katastrofe, je sledila poplava leposlovnih knjig z enako tematiko, zdaj pa so se pojavile še nekatere strokovne knjige, ki mračno trobentajo o črnih dnevih, ki da prihajajo na svet. Sicer pa je napovedovanje nesreč bilo in bo eno od takšnih opravil, ki vedno najdejo dovolj lahkovernežev, ki v napovedane nesreče verjamejo.
Ravi Batra verjame, da se stvari, ki so se že dogodile v preteklosti, na neki način ponovijo. Po njegovih statističnih
Viktor Širec
pomanjkanja sredstev nehala sodelovati pri odpiranju nekega plinskega nahajališča v Sovjetski zvezi, zdaj Sovjetska zveza skuša uveljavljati predvsem skupne naložbe. Doslej so sklenili s SZ tri take pogodbe, medtem ko jih imajo z zahodnimi partnerji kar okoli 90. Vsekakor pa se zdi Madžarom premalo, da so od zahodnih partnerjev doslej po tej poti dobili šele okoli 100 milijonov dolarjev. Tak način uvoza kapitala je zanje namreč zelo ugoden, ker se tako ne zvišujejo zunanji dolgovi, hkrati pa pridejo do novih tehnologij in »mana-gementa«.
Ustvarjanje novih delovnih mest ne pomeni kakšnega problema, saj imajo tako rekoč polno zaposlenost in jim prej pri-
izračunih pride do hujše splošne krize vsakih 30 ali 60 let, vzrok pa je nakopičeno bogastvo. Pravi, da se je razviti Zahod izognil krizi v šestdesetih letih, zato pa ga v začetku zadnjega desetletja tega tisočletja čaka huda kriza, »kakršne svet doslej še ni videl«.
Batra prerokuje temne dneve, ljudje pa njegove napovedi bero. Najbrž je za vse to preprost razlog: ob napovedanih temnih časih so sedanji svetlejši.
TRST — Preteklo soboto so v Trstu menjavali dinar po najnižjem tečaju doslej. En dinar (novi seveda) je bil vreden samo liro. Od leta 1960 je dinar izgubil na vrednosti v primerjavi z liro točno za stokrat.
RIM — Italijanska firma Ansal-do bo v Romuniji gradila tri jedrske elektrarne. Tačas Romuni že gradijo dve jedrski elektrarni. MOSKVA — Na posvetovanju 180 delavskih partij, ki so ga organizirali v okviru praznovanj 70. obletnice velike oktobrske socialistične revolucije, je dobil sovjetski voditelj M. Gorbačov izredno moralno podporo za svoje razorožit-vene pobude, kot tudi za notranjepolitične reforme v Sovjetski zvezi.
WASHINGTON - Ameriški državni sekretar za obrambo C. Weinberger je odstopil. Kot povod za odstop je navedel osebne razloge, javnosti pa ob tem ni ostalo prikrito, da je Weinberger večkrat povsem odkrito nastopil proti dogovarjanju ZDA s Sovjetsko zvezo.
BONN —- Nedavne demonstracije v bližini frankfurtskega letališča, med katerimi so zakrinkani demonstranti ustrelili dva policista, več pa jih ranili, delajo zahodno-nemški policiji velike preglavice. Aretirali so že nekaj ljudi, vendar pravega ozadja nastopa demonstrantov z orožjem ne morejo odkriti.
JERUZALEM — Dunajski center za odkrivanje vojnih zločincev, ki ga vodi Simon Wiesenthal, je objavil seznam desetih vojnih zločincev, ki jih še vedno iščejo. Za nekatere vedo, kje živijo, za večino pa ne.
PARIZ — Francoski in sovjetski sociologi so izvedli anketo med prebivalci Pariza in Moskve. Na vprašanje, ali razvoj vojaške tehnike pomeni nevarnost za začetek vojne, je pritrdilno odgovorilo Tl odstotkov Moskovčanov in le 44 Parižanov. Kar 72 odstotkov Parižanov vidi v sovjetski jedrski oborožitvi nevarnost za Francijo, enakega mnenja pa je le 12 odstotkov Moskovčanov.
LONDON — Med eksplozijo bombe, podtaknjene pri spomeniku padlim vojakom v Enniskil-lenu v Severni Irski, je bilo ubitih deset ljudi, precej pa jih je bilo tudi ranjenih.
manjkuje visoko kvalificiranih delavcev kot ne. Še laže je najti primerne sodelavce zaradi tega, ker v takih skupnih podjetjih bolje zaslužijo kot v domačih.
Ce problema brezposelnosti za zdaj še ne poznajo, ga utegnejo kmalu spoznati. Vladaje namreč odločena začeti zapirati nerentabilna podjetja, kar bo seveda pomenilo tudi odpuščanje delavcev. Prav glede na to bo tudi na tem področju pomemben prispevek mešanih podjetij.
Veliko volje za večji priliv tujega kapitala kaže že sama madžarska zakonodaja. Tako je zdaj teoretično možno, da zahodna udeležba doseže 99 odstotkov, 100 odstotkov ne bi bilo mogoče, ker bi šlo v takem primeru že za tujo hčerinsko družbo. Povprečno pa se giblje zahodna udeležba v mešanih podjetjih med 49 do 51 odstotki. Večina skupnih naložb odpade na Budimpešto, v provinci jih je le kakšna petina.
Tudi druge članice SEV, na primer Češkoslovaška in Sovjetska zveza, so v zadnjem času dopustile skupne naložbe. Vendar se Madžari menda ne boje kakšne hude konkurence s te strani. Madžarska sama je namreč potrebovala kar 13 let, preden je uspela sprejeti dovolj vabljivo zakonodajo za tuje investitorje. Sicer pa gre zaradi velikih problemov pri preračunavanju dobav v notranji trgovini SEV le 3 odstotke izvoza iz mešanih podjetij v sočlanice SEV, vse drugo prodaja državam s konvertibilno valuto.
V želji po še večjem privabljanju tujih turistov so že letos poleti dovolili tujim državljanom, da si lahko kupijo 30-letno pravico do izkoriščanja počitniških hišic in domov na Madžarskem. Take pravice je mogoče tudi prodati, deliti1 ali dedovati.
STRAN 2
VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1987
od tedna
LENDAVA — Na seji odbora za izdajo madžarsko-sloven-skega slovarja, katerega pripravo je spodbudila občinska konferenca SZDL, so žal ugotovili, da vsi tisti, ki naj bi prispevali denar za natis, svojih obveznosti še niso izpolnili. Slovar z 10 tisoč izrazi, ki gaje pripravil Aleksander Szunyogh, tako za zdaj še ostaja v rokopisu, kar je seveda velika škoda. Potreba po takem priročniku je namreč pri pripadnikih madžarske narodnostne skupnosti velika, saj zdaj često uporabljajo neustrezne termine ali pa v komuniciranju v svojem jeziku uporabijo slovenske besede. Ne glede na trenutno stanje so v odboru še vedno prepričani, da bo slovar izšel v krajšem času in v nakladi okrog 1500 izvodov. Seveda ga bodo uporabljali na celotnem dvojezičnem območju Prekmurja.
HOTIZA — Na Hotizi so med prvimi v lendavski občini imeli letno konferenco krajevne organizacije SZDL. Na seji so ugotovili, da je bila ta družbenopolitična organizacija dokaj delavna, saj je mobilizirala delovne ljudi in občane k delu v drugih organizacijah in društvih, pa tudi v svojih sekcijah. Sicer pa so letos na Hotizi dobili pomembno pridobitev — sodobno samopostrežno trgovino. Ta čas se borijo za gradnjo telefonskega omrežja in računajo, da bodo proti koncu drugega leta že lahko telefonirali. Na seji krajevne organizacije SZDL, ki vključuje še občane Kapce in Kota, so izvolili Viktorja Bogdana za novega predsednika, sprejeli pa so tudi obsežen delovni načrt.
LENDAVA — Na občinskem sindikalnem svetu so se odločili, da letos ne bodo priredili razstave inovatorjev oziroma inovacij. Namesto nje so organizirali strokovni izlet inovatorjev v Titovo Velenje. 20 inovatorjev iz lendavske občine je obiskalo delovno organizacijo Gorenje in se s tamkajšnjimi inovatorji pogovarjalo o problemih pri uveljavljanju te pomembne dejavnosti. Pogovarjali so se tudi s predstavniki sindikata občine ter obiskali rudnik. Strokovni izlet je bil le majhna zahvala za delo, ki ga opravljajo inovatorji te občine.
MURSKA SOBOTA — Svet za kmetijstvo pri predsedstvu občinske frontne organizacije je na zadnji seji razpravljal o strategiji razvoja kmetijstva v naši republiki. Problematika je obsežna, osnovna stališča pa so izdelali pri CK ZKS. Ker gre za vrsto načrtovanih sprememb, nekatere se pokrivajo z ustavnimi, bo nujna javna razprava, v kateri bo treba zbrati stališča prav vseh odgovornih za uspešnejšo kmetijsko politiko, seveda pa v prvi vrsti tudi samih kmetov.
MURSKA SOBOTA — Predsedstvo občinske konference mladinske konference je na seji posvetilo največ pozornosti problematiki mladinskega prostovoljnega dela. Tudi tokrat so se ustavili ob spoznanju? da je klasična oblika mladinskega lopatanja preživela, kakšnih tehtnih predlogov za izboljšanje pa ni bilo. Očitno bo nujna strokovna analiza.
LENDAVA — Na seji predsedstva občinske konference SZDL so razpravljali o uresničevanju stališč o razvoju kulturne dejavnosti ter uresničevanju stališč občinske konference o problematiki ohranjanja in razvijanja tradicij NOB in spomeniškega varstva. Razvoj kulturne dejavnosti je zadovoljiv, vendar pa nima dovolj sredstev za hitrejši razvoj, zato delo v nekaterih društvih šepa. Razvijanje tradicij NOB in spomeniško varstvo je zaupano organizaciji mladih in Zveze borcev ter delovnih organizacij, ki skrbijo za spominska znamenja in objekte, pomembne za lendavsko občino. Ta skrb bi morala biti v prihodnje še večja.
MURSKA SOBOTA — V krajevnih skupnostih soboške občine potekajo razširjene seje predsedstev KK SZDL z vsemi frontnimi deli. Gre za obsežne organizacijske, kadrovske in vsebinske priprave na programsko-volilne seje K K SZDL, ki morajo biti opravljene do konca tega meseca. Dogovorjeno je, da bo pro-gramsko-volilna seja OK SZDL 18. decembra. Z njo se zaključuje 4-letno mandatno obdobje, ki bo dobra priložnost za temeljito oceno odzivnosti SZDL na pobude občanov pri reševanju problemov v vseh okoljih.
MURSKA SOBOTA — Tudi v sindikalni organizaciji jc zadnje čase čutiti veliko aktivnost, saj v izvršnih odborih osnovnih sindikalnih organizacij obravnavajo devetmesečne rezultate poslovanja, pripravljajo pa se tudi na izvedbo občnih zborov, ki bodo letos imeli volilni značaj. V 136 OO ZSS in 16 konferencah OO ZSS bodo namreč zamenjali okrog 60 odstotkov vodstev. Vodstvo občinskega sveta Zveze sindikatov je v ta namen že opravilo nekaj pogovorov v delovnih organizacijah — tudi o aktualnem gospodarskem položaju.
do tedna
—Mura na zahodu — WESTMUR-
Sicer pa je prvo (govorjenje namreč) veliko lažje. Čeprav novinarji nepomembnosti besed ne bi smeli obešati na veliki zvon (konec koncev so te naš kruh), pa je vsaj med gospodarstveniki bolje, da govorijo nji-
hova dejanja.
O koristnosti izvoza in zato posredno povezovanje s tujim kapitalom je vsak dan veliko slišati (predvsem na politični ravni). Zelo malo pa jih je, ki povedanemu sledijo — ena izjem je tudi iz naše regije.
Westmur je namreč mešana ju-goslovansko-zahodnonemška firma s sedežem v bližini Frankfurta (950 km od Murske Sobote). Za svoje potrebe jo je pred 10 leti ustanovila Mura, kjer so na vseh ravneh spoznali, da lahko gradijo prihodnost (za zdaj že s 6-tisočglavo družino) le ne intenzivnejšem izvozu. Mešana firma v ZRN naj bi jim prinesla še nekaj dragocenega: stalno navzočnost na konvertibilnem trgu. Po dokaj težavnem začetku (bila sb leta, ko so poslovali z izgubo), se je zdaj poslovanje stabiliziralo in letos bodo celo presegli načrt prodaje — ta pa je 30 milijonov nemških mark. Kako veliko je to, bo lažje razumeti, če zapišemo, da je vsota enaka približno polovici letnega izvoza vsega Pomurja (brez Mure seveda). Westmu-rova osrednja naloga je prodaja Murinih izdelkov — letno jih prodajo 300 tisoč kosov, kar je desetina Murinih zmogljivosti. Prevladujejo izdelki tozda Moška oblačila (60 do 70 odstotkov) in ena nalog zdajšnjega vodstva firme je, da bo razmerje poslej enakomernejše. In kdo je vodstvo? Pravzaprav o ožjem vod-
Veliko jih govori, pešcica
naredi
stvu skoraj ne moremo pisati, saj je ves Westmur 10 ljudi. Vsi so poslovneži, večinoma zahodno-nemški. Ob ustanovitvi je Mura prispevala 49 odstotkov kapitala, trije nemški partnerji pa ostalih 51. Zdaj vodijo firmo trije — dva Nemca in Karel Karba, prej direktor že omenjenega tozda Moška oblačila. Polovico delovnih dni je v Nemčiji in polovico pri nas — prav okrog tega delovnega mesta, oziroma Karla Karbe osebno, se je v zadnjem času nabralo veliko govoric, tako na primer o 10 tisoč markah plače. Karba: »Moj osebni dohodek ni enak tistemu nemških sodelavcev in je na ravni plače kvalificiranega delavca v ZRN (okrog 4 tisoč mark — op. p:), ker imam deljen delovni čas. Vendar pa zato še ne dobivam dveh plač, ampak le eno, Westmurovo. Vse te govorice ne koristijo ne Muri, ne firmi, ne meni.«
Kakorkoli že, če je firma poslovno uspešna, nagrajevanje enega njenih direktorjev ne bi smelo biti predmet obsojanja, še manj, ker je vse skupaj velikokrat zgolj plod zavisti in domišljije (ali nepoznavanja dejstev).
Uradno je krepitev Westmura eno temeljnih postavk v Muri-nem srednjeročnem razvojnem načrtu. Ne gre namreč pozabiti, da firme niso ustanovili zgolj za nemško tržišče, pač pa naj bi skušali prek Frankfurta zagotoviti prodajo po vsej zahodni Evro-
Za večje vključevanje žensk
Na razširjeni seji sveta za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri predsedstvu OK SZDL v Murski Soboti, ki so se je udeležile tudi nekatere predsednice sekcij pri KK SZDL, so se najprej seznanile s pripravami na programsko-volilne seje KK SZDL in OK SZDL. O tem jim je podrobneje spregovoril sekretar OK SZDL Jože Stvarnik. V razpravi so opozorile, da je treba v okviru krajevnih konferenc temeljito oceniti tudi delo in prispevek žensk ter pregledati uresničevanje programskih usmeritev sekcij na terenu. Zavzele so se za večje vključevanje žensk v družbenopolitično življenje, predvsem mlajših, ki morajo biti, bolj kot doslej, navzoče v organih frontne organizacije. Med drugim so izrazile pobudo, da bi članice omenjenih sekcij morale biti vključene tudi v predsedstva KK SZDL.
Sicer pa so v razpravi ugodno ocenile izobraževanje kmečkih žena na kmetijski šoli v Rakičanu, kjer so za izvedbo tečajev uspeli kupiti kar deset šivalnih strojev, Zadružna zveza Slovenije pa je prispevala sodobno kuhinjo, kar bo omogočilo še uspeš-
Novi (stari) zapleti v kandidacijskem postopku SZDL Gornja Radgona
Kako do frontnih delavcev?
Od dvanajstih evidentiranih kandidatov, ki sojih predlagali v krajevnih konferencah SZDL, sta na koncu ostala le dva, so slišali člani predsedstva SZDL Gornja Radgona na minuli seji 3. novembra. »Funkcija predsednika Socialistične zveze ni lahka.
Seja občinske konference SZDL Lendava
Veliko društev in organizacij
le na papirju
Konferenca Socialistične zveze občine Lendava je bila tokrat po drugem sklicu vendarle sklepčna, razpravljali pa so o delovanju društev in družbenih organizacij v občini ter o požarni varnosti.
V lendavski občini je registriranih kar 171 društev in družbenih organizacij, žal pa jih je dobra tretjina le na papirju. Kakšno je dejansko stanje, bi morale ugotoviti krajevne konference do konca leta. Najbolj je razvita športna aktivnost v krajevnih skupnostih, ki jo občinska telesno-kulturna skupnost podpira le s pičlimi sredstvi, večino pa si društva zagotavljajo sama. Pri tem se ponekod kažejo zasebni in lokalni interesi, na katere pa Socialistična zveza nima vpliva, a bi ga morala imeti. Dobro je razvita kulturna dejavnost, medtem ko so društva tehničnih dejavnosti prenehala z delovanjem, saj njihova aktivnost tudi največ stane, denarja pa ni. Pri financiranju društev tudi ni selektivnosti, kar bo potrebno v prihodnje upoštevati. »Imamo manj društev in družbenih organizacij,« je dejal eden izmed članov konference, »pa naj bodo ta aktivna in deležna večje materialne pomoči.«
Stanje požarne varnosti v občini je dobro, aktivno deluje 37 gasilskih društev v krajevnih skupnostih, 2 industrijski gasilski društvi, v nekaterih delovnih organizacijah pa imajo svoje ekipe za požarno varnost.
Gasilska društva opravijo veliko preventivnega dela, to pa je tudi najboljša obramba pred požarom. Problemi, ki jih je vedno več, pa so, kako pomladiti članstvo. V osnovnih šolah že delujejo štiri pionirska gasilska društva, vendar je to premalo. V krajevnih skupnostih mladi neradi delajo v gasilstvu, zato se članstvo stara in ponekod že ogroža delovanje Samoupravna interesna skupnost za boj proti požarom bo v prihodnjem letu pripravila več akcij, v katere bi vključila mlade in jih pridobila za gasilstvo.
Jani D.
pi. Za zdaj kaj takega še ne uspeva, saj ni bilo niti dovolj časa niti denarja in sposobnih kadrov. Prav kadrovanje za to »zrcalo sodobnega trženja« je ena temeljnih zadev, ki jih pri Muri rešujejo. Zelo radi bi namreč pošiljali svoje mlade strokovnjake na usposabljanje v Franfurt, da bi potem lahko prevzemali odgo-
VELIKA NOVOST PTT: FAKSIMILIRANE POŠILJKE
Leto 1987 je med drugim razglašeno tudi za leto kakovosti ptt storitev. Zato smo veseli vsakršne novosti v poštnem, telegrafskem in telefonskem prometu, ki prispeva k izboljšanju stanja na tem področju. Še posebno velja to za Pomurje, ki se ne more pohvaliti z razvitostjo ptt omrežja, pri telefoniji pa je še najbolj očiten zaostanek za slovenskim povprečjem. In za kakšno pomembno novost gre? Pred kratkim je namreč tudi Delovna organizacija za ptt promet v Murski Soboti uvedla javni promet s faksimiliranimi pošiljkami. Ljubljani, ki je kot prva v državi uvedla v prometu s tujino faksimilirane telegrame, dokumente in skice, so se namreč v naši republiki pridružile še poštne enote v Celju, na Golniku, v Kranju, Murski Soboti, Novem mestu in Šentjerneju, do konca meseca pa še v Mariboru in Trbovljah.
Omenjena pridobitev pomeni, da bodo naslovniki sporočilo, pismo, kopije dokumentov; načrtov in skice dobili še isti dan, saj bo dostava takšna kot za brzojavne pošiljke. Naslovnik bo dobil sporočilo v obliki nujnega ali priporočenega pisma. In še nekaj podrobnosti: občan, ki bo poslal
faksimilirani telegram
do
sprejemnega aparata potuje eno minuto — bo plačal'v notranjem*
nejše delo organizatorjev izobraževanja žensk v soboški občini. To je tesno povezano s programom dela sekcij in sveta za družbenoekonomski in politični položaj žensk v letu 1988, ko si od izobraževalnih oblik obetajo še več. Kot so ugotovile, sestanki
še posebno v današnjem času, človek na SZDL ne more samo
pleti«, nespoštovanje teh funkcij, vedriti,« je dejal v obrambo eden * problemi pri vračanju funkcio-
od evidentiranih, ki ni želel sodelovati v nadaljnjem postopku kandidiranja. Eden od vzrokov je verjetno tudi ta, ki ga je povedal sekretar OK ZK Branko Kur-
vorne funkcije v zunanjetrgovinskih poslih, pa so nemški predpisi restriktivni in kaj takega ni mogoče.
Prihodnost Westmura vsaj načelno ni sporna. Mura se tudi vnaprej kani odpirati na zahodna tržišča in zato ne bi smelo biti bojazni. A žal ostaja ugotovitev v pogojniku, ker v Jugoslaviji tačas ni mogoče povsem zagotovo napovedati, kdaj bodo uspešni izvozniki za svoje delo znova na-
prometu formata
prometu
617 dinarjev za stran A4. V mednarodnem pa bo cena seveda višja.
Osnovna cena bo 1.050 dinarjev, prišteti pa je treba še eno od cen, veljavnih za tri različna območja. Za prvo, kamor sodijo evropske države, bo treba dodati 10 zlatih frankov oziroma tačas 2.100 dinarjev, za drugo območje — ZDA in Kanada — 17 zlatih frankov ali 3.750 dinarjev, za tre-
sekcij nimajo pomena le za izobraževanje, ampak gre tudi za izmenjavo izkušenj.
Zanimiva je pobuda, ki so jo naslovile na obrtno združenje v Murski Soboti, po kateri bi ob kmečkem turizmu razvijali tudi domačo obrt z izvirnimi spominki. K temu nameravajo pritegniti tudi etnologe iz Pokrajinskega muzeja kot nekakšne mentorje.
Zato so se zavzele za izdelavo karte soboške občine oziroma Pomurja z natančno označitvijo turističnih kmetij in krajev, kjer bodo domači in tuji turisti lahko kupili spominke.
M. Jerše
bus: razni stari »radgonski za-
narjev na staro delovno mesto...
Radgonski frontni organizaciji sta torej ostali le dve imeni, in sicer Feliks Petek in Drago Horvat. Pripombe navzočih so bile povsem upravičene, saj so se dogovorili, da ne bodo imenovali kandidatov, ki že opravljajo pomembnejše odgovorne funkcije. Tako na primer Feliks Petek od oktobra opravlja funkcijo vršilca dolžnosti vodje strokovnih služb na sisih materialnih dejavnosti. Če bi v nadaljnjem postopku ostal le Drago Horvat, pa bi bil to že četrti funkcionar iz DO Av-toradgone. Sedaj je, kar je, so menili člani predsedstva, zato bodo morali izbrane kandidate podpirati do konca.
Podobno je s kandidatom za opravljanje funkcije predsednika Medobčinskega sveta SZDL, saj je tokrat na vrsti radgonska občina. Namesto prejšnjih dveh predlogov — Dušan Zagorc in Drago Horvat — je obveljal tretji, in sicer Milan Nekrep. Zakaj je prvi zavrnil sodelovanje v nadaljevanju postopka, je znano skoraj vsem v radgonski občini. V ospredju so zapleti in nejasnosti v poslovanju strokovnih služb sisov družbenih dejavnosti in nakup avtomobila, prav tako pa tudi zapleti med (predvsem pa po njem) Festivalom bratstva in enotnosti.
Če bodo hoteli imeti v naslednjem mandatu predsednika MS SZDL iz svoje občine, bodo morali biti Radgončani enotni. Pametno bi bilo upoštevati predlog predsednice OK SZDL; da je potrebno podpirati brez zadržkov do konca tistega, ki ga bodo sedaj izbrali.
Bernarda Peček
grajeni. Tačas je namreč prej res, da so zavoljo tega tepeni. Če pa se bodo predpisi spremenili in bo odnos spet obrnjen (beri: normalen), potem tudi Murina predvidevanja o podobni firmi v ZDA (tudi to je ena razvojnih želja) lahko obrodijo konkretne sadove.
Bojan Peček
tje območje, to so druge zunaje-vropske države, pa 26 zlatih frankov ali 5.460 dinarjev.
Kot smo zvedeli, je uvajanje prometa s faksimiliranimi pošiljkami preprosto, vendar precej drago za ptt organizacije. Za napravo, ki jo izdeluje že El Niš, je treba plačati okrog 7,5 milijona dinarjev. Zato je zanimivo zvedeti za prednosti takega načina prometa s faksimiliranimi pošiljkami. Nekaj podrobnosti nam je povedal Matija Sobočan, vodja ptt sektorja pri Delovni organizaciji za ptt promet v Murski Soboti. »Faksimilirana naprava je višja stopnja v prenosu tt sporočil, kajti z njeno pomočjo je možno v najkrajšem času prenesti razne dokumente, skice, načrte, risbe, dopise in drugo. Ta prenos je možen med naročniki teh naprav kot tudi prek enot ptt
Seja predsedstva OS Zveze sindikatov Slovenije Gornja Radgona
Sindikat
tudi pri
načrtovanju
N( prav, da so sindikalni aktivisti potrebni le pri obravnavanju rezultatov poslovanja ali pri gašenju požarov — izsiljenih sestankih, prekinitvah dela in podobno. Sindikalna organizacija mora navkljub vsemu delovati, je dejal predsednik MS Zveze sindikatov za Pomurje Milan Utroša, čeprav je to vse težje, saj smo v gozdu predpisov, ki so pomembnejši od kakovostnega dela.
Naloga sindikalnih aktivistov v radgonski občini, predvsem v delovnih organizacijah, ki so se znašle v težavah, je, da vse zaposlene pripravijo na sedanji položaj.
Nov obračunski sistem in s tem številni jasni ali nejasni predpisi so povzročili, da se majejo tudi veliki giganti. Položaj na trgu je za kakovostne in s tem drage izdelke zelo neugoden, saj si zaradi nizkih osebnih dohodkov in vse slabšega standarda le redki privoščijo lahko npr. draga oblačila. Podobno je z delovno organizacijo Elrad v Gornji Radgoni, ki si je dovolila nekoliko preveč zalog, vendar se lahko njen položaj že jutri spremeni.
Na komaj sklepčni seji predsedstva radgonske občinske sindikalne organizacije v petek, 6. novembra, je bilo skoraj več gostov kot članov. Med pregledom opravljenega dela je predsednik Marjan Neuvirt poudaril, da se morajo sindikalni delavci vse prevečkrat ukvarjati z zadevami, ki jim vzamejo veliko časa (na primer z novo ustavo, zakonom o združenem delu, protiinflacijskim programom), poleg tega pa te zadeve niso usklajene na zvezni in republiški ravni. Letos so morali radgonski sindikalni aktivisti kar nekajkrat obiskati delovna okolja zaradi prekinitev dela in slišali smo, da imajo nekatera vodstva delovnih organizacij to aktivnost za vmešavanje v notranje zadeve delovne organizacije. Zasluge, da bo I. januarja v Gornji Radgoni odprta pisarna za urejanje pokojninskih in invalidskih zadev, ima tudi sindikat; nekoliko manj uspešen pa je bil pri vključevanju kmetov v Zvezo sindikatov.
Do konca leta bi morali v vseh osnovnih sindikalnih organizacijah opraviti občne zbore in evidentirati nova vodstva, prav tako pa imenovati kandidata za novega sekretarja OS ZSS. Novi vodstveni kader OO ZSS bi moral biti »močnejši«, da se bo znal lotiti problemov s prave plati, za kar pa bo moral biti tudi ustrezno strokovno usposobljen. Prav tako bi mu morali biti najpomembnejši delavci, njihove potrebe in problemi, ne pa čakati na »žegenj« vodilnih, smo še slišali na seji predsedstva.
Bernarda Peček
omrežja, ki so vključene v javni faksimilni promet. V Sloveniji je doslej vključenih že nad 250 telefonskih naročnikov; od tega v Pomurju 6. To so delovne organizacije Mura, ABC Pomurka-Zunanja trgovina, Interevropa, SGP Pomurje, LB-Pomurska banka in Delovna organizacija za PTT promet Murska Sobota.
V kratkem bo priključenih še 5 naročnikov. Ti lahko izmenjujejo razna sporočila in dokumente v prvi vrsti med seboj, torej v notranjem prometu, vse bolj pa se uveljavlja tudi mednarodni promet. S tako vključitvijo v faksi-milni promet stopamo v novo obdobje prenosa tt sporočil, ki je hitrejši in sodobnejši in bo v mnogočem prispeval h kakovostnejšim ptt storitvam v Pomurju.«
Milan Jerše
VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1987
STRAN 3
Hlapec inovator in njegova pravica
Primer Petra Perša, diplomiranega inženirja kemijske tehnologije, svojčas zaposlenega v lendavskem Gorenju Varstroj, zdaj samostojnega obrtnika v Murski Soboti, strokovnjaka za področje izolacijskih materialov, je samo pritrjevanje tragičnim skrajnostim, ki bremenijo/ zavirajo razmah inovacijske dejavnosti.
Začelo se je pred slabim desetletjem, ko je Perš »pogrun-tal« tehnološki postopek za proizvodnjo predizolirnih cevi Purlen-A. »Ko sem pred nekaj leti prišel v kolektiv, tu še ni bi-
»Ne preostaja mi drugega kot da iščem pravico, čeprav bom tako ali tako izigran,« je zagrenjen inovator Peter Perš.
lo ne duha ne sluha o puliure-tanu. Spodbudo, da bi ga tudi pri nas uveljavili, smo dobili, ko je neka naša tovarna kupila na tujem licenco, za kar je morala odšteti nekaj več kot 300 milijonov deviznih dinarjev. Zdaj nekoliko bolje poznam proizvodnjo poliuretana in lahko rečem, da je bila licenca zanjo sorazmerno slaba (zastarela) in predvsem predrago plačana. Odločili smo se, da bomo poskusili kar sami in zdaj dela pri tem proizvodnem programu v tozdu Purlen že okoli 40 delavcev. Rezultate lahko vrednotimo že z milijoni dinarjev, kar pomeni, da je bila naša takratna odločitev povsem na mestu. Še več: če se primerjamo z za-hodnonemškimi proizvjalci, ugotavljamo, da sodijo naši izdelki v sam vrh evropske kakovosti, v Jugoslaviji pa so prav gotovo najkakovostnejši,« se je glasilo inovatorjevo pojasnjevanje, ki smo ga objavili v reportaži v začetku leta 1982. Čeprav mu organizacija združenega dela za inovacijo ni izplačala — še do danec ne! — niti dinarja, se je lotil druge, manjše. »Gre za izdelavo posebnik kolen v proizvodnji izolacijskih plaščev pri centralni kurjavi in vodovodnih ceveh. S temi koleni se namreč montaža bistveno poenostavi in hkrati poceni. Če bi za to kupili licenco, ki so nam jo ponujali tuji partnerji, bi morali odšteti okrog 200 tisoč mark, tako pa smo jo izdelali in razvili sami. To nas je stalo vsega 500 ali 600 tisoč dinarjev, njena koristnost pa gre v milijone. Tako smo torej prihranili pri devizah in že tri ali • štiri leta nemoteno teče proizvodnja. Nagrada, ki sem jo dobil za to inovacijo — seveda so z idejami in koristnimi predlogi pomagali sodelavci — je komajda omembe vredna, simbolična: 30 tisoč dinarjev. No, vsaj nekaj je! Veliko pomembneje je, da seje splačal enoletni trud, ki smo ga vložili v izdelavo linije za proizvodnjo kolen,« je pred petimi leti menil Peter Perš.
Nekoč štiri stoenke, danes še fiat 126 ne
Te dni smo dobili v roke njegov zajeten dosje, minuli petek pa se v soboški hiši pravice v razpravni dvorani številka 11 udeležili obravnave inovatorjevega primera pred tričlanskim senatom sodišča združenega dela. Začela se je z enourno zamudo, vendar se nismo dolgočasili. Prekaljeni odvetniški mački — ptujski je zastopal Gorenje Varstroj, soboški Petra Perša — so namreč razdrli nekaj krepkih, bodičastih, ki morda z zadevnim »hlapcem inovatorjem in njegovo pravico« nimajo neposredne zveze — ali pa vseeno. Eni predpisi so objavljeni v uradnih listih, drugi se sporočajo po telefonu, smo si zapomnili repliko. In še eno: ko postane predpis neživljenjski, nastopi čas za revolucijo. Koliko revolucij bi že moralo biti po vojni v Jugoslaviji?
inovnciie
Kot je že navedeno, Perš za »pogruntanje« tehnološkega postopka za proizvodnjo predizolirnih cevi ni dobil niti ficka. »Ko sem ga vpeljal, bi si za izplačilo nagrade oz. nadomestila v višini kakih 200 starih milijonov kupil štiri stoenke; danes za to ne dobiš niti fiata 126. V Gorenju Varstroj so očitno zavlačevali z izplačilom, saj dobro vedo, da se nagrada oz. nadomestilo ne valorizira. Če bi se, bi moral danes dobiti za zadevno inovacijo več starih milijard. Ni mi preostalo drugega, kot skušam izposlovati pravico preko sodišča združenega dela.« In tako se je začela še ena iz serije zgodb o inovatorjih na sodišču, medtem ko je organizacija združenega dela s pridom izkoriščala njegovo »pogruntavščino« in služila »težke« denarje.
' Povsem v skladu s scenarijem tovrstnih štorij se je najprej zapletlo pri vprašanju, ali je posredi izum, ki bi ga bilo treba patentirati, torej pravno zaščititi, ali tehnična izboljšava ali koristni predlog. (Izum je nova rešitev določenega tehničnega problema, ki se lahko uporabi v industrijski ali drugi gospodarski dejavnosti. Zanj je značilno, da je tehnične narave, da prispeva nekaj novega v svetovni zakladnici znanosti in tehnike in da je industriabilen.) Perš vztraja pri izumu oz. celo pri opredelitvi »know-how«, s čimer se razumejo znanja in izkušnje, pridobljene ne samo za praktično uporabo določene tehnologije, temveč tudi za industrijsko, komercialno, administrativno in finančno izkoriščanje v podjetju. Gorenje Varstroj je leta 1980 inovacijo raz-stavil/predstavil na sejmu RAST-YU na Reki — izrecno pod firmo izuma. Bila je tudi objavljena v Patentnem glasniku številka 4 leta 1983, se pravi v uradnem glasilu Zveznega zavoda za patente v Beogradu, a je ostalo le pri tem. Pravno zaščiteno ni bilo.
Vse se vrača, vse se plača?
Ne želimo se spuščati v podrobnosti, kajti vselej bi potegnili kratko, saj je zadeva, kot ponavadi, dovolj zapletena in neprijetna; predvsem seveda za omenjeno lendavsko delovno organizacijo, ki jo je Perš pred poltretjim letom — ravno zavoljo vsakršnih ribarij okrog omenjene inovacije — zapustil in jo mahnil med zasebnike. Žalostno je dejstvo, da mora zdaj z izvedenci dokazovati, kar se sicer v razvitem svetu plačuje s suhim zlatom (če malo pretiravamo!). Tako se je recimo za njegovo »pogruntavščino« zanimala celo slovita švicarska firma Brown-Boveri. »Po podobni tehnologiji je v tistem času gradbeni finalist v Mariboru, ki je imel kupljeno licenco od avstrijske firme Karl Egger. Zanjo je odštel približno pet novih milijonov dinarjev. Tehnologije je bila znatno manj kakovostna od tiste, ki smo jo uvedli v Varstro-ju, kar dokazuje poteza mariborskega gradbenega finalista, ki je kasneje prešel na izdelavo po našem tehnološkem postopku. Ta je pomenil tako kakovostno spremembo, da smo v zelo kratkem času osvojili polovico jugoslovanskega tržišča,« je zapisal v eni zadnjih pritožb na soboško sodišče združenega dela inovator Peter Perš.
Zdaj bo sodišče — kot smo slišali na obravnavi — pritegnilo še finančnega izvedenca, ki naj bi podal strokovno mnenje o finančni koristi Perševe inovacije. Na tej osnovi naj bi avtor dobil nagrado oz. nadomestilo za pet let od uporabe njegove inovacije v podjetju, vključno s plačilom zakonitih zamudnih obresti. Kdo bo plačal izvedenca, še ni znano, gotovo pa ne bo ravno poceni. Obravnava primera inovatorja Petra Perša je odložena za nedoločen čas . Branko Žunec
GLASOVI SLOVENSTVA Z AVSTRIJSKE ŠTAJERSKE
Konec oktobra je na tradicionalnem srečanju manjšin na južnem Tirolskem prišlo tudi do zanimive izmenjave mnenj med slovenskim poslancem v avstrijskem zveznem parlamentu, Karlom Smollejem, in dvema, lahko bi rekli predstavnikoma Slovencev in slovenstva na obmejnem območju avstrijske Štajerske (zlasti Radgonski kot), univerzitetnim profesorjem dr. Wolfgangom Leopoldom Gomboczem, docentom na filozofskem inštitutu graške univerze, doma iz Potrne/Laafeld, ter študentko germanistike in filozofije, Andrejo Zemljič iz Gorice/ Goritz bei Radkersburg. Šlo je za prvi tovrsten javni dialog o štajerskih Slovencih v luči 7. člena avstrijske državne pogodbe.
Sproženih je bilo več pobud in predlogov, o katerih smo bolj ali manj konkretno že poročali. Smolle je vnovič potrdil upravičenost vprašanja o usodi štajerskega dela slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji in ponovil, da bi v bližnji prihodnosti z nekaterimi sodelavci štajerskih zeleno-alternativnih obiskal kraje ob meji v okrajih Deutsc-hlandsberg, Lipnica/Leibnitz in Radgona/Radkersburg. Obiski bi namreč utegnili biti neke vrste spodbuda, da bodo skupine, družine in posamezniki spet dobili zaupanje in se bodo pripravljeni angažirati za poživitev (prebuditev!) dvojezične, slovensko-nem-ške kulturne identitete.
Spomnimo se poslančeve izjave, ki nam jo je v tej zvezi dal pred meseci: »Tod predvsem primanjkuje ustrezno organizacijsko telo, ki bi združevalo še obstoječe slovenske družine, ki bi tudi kot skupina formulirale svoje potrebe in težnje. To pa seve-
PRIPOMBE NA ČLANEK
ZAKAJ V SOBOŠKI OBČINI
TAKO VISOKE STANARINE
Ker sp v vašem sestavku nekatere netočnosti glede podatkov o stanarinah in stanju stanovanjskega fonda, vas prosimo, da to obvestilo objavite v celoti. To želimo iz razloga, ker iz vašega zapisa izzveni, kot da stanarine oblikujemo po svoje.
Stanarine v Sloveniji se izračunavajo po Enotni metodologiji za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 25/81). Po tej metodologiji se starost in opremljenost stanovanja izračunava po točkovnem sistemu. Stanarina pa se izračunava v odstotku od revalorizirane vrednosti stanovanja.
V SR Sloveniji je sprejeto v srednjeročnem planu za obdobje 1986—1990, da bomo do leta 1990 dosegli stanarino v višini 3,45 % (stanarina za enostavno reprodukcijo). Prehod pa bo postopen v srednjeročnem obdobju. Republiška in občinska resolucija za leto 1987 določata, da v letu 1987 dosežemo stanarino v višini 2,04 % od revalorizirane vrednosti stanovanja. Republiško povprečje z 31. 12. 1986 je bilo 1,6 %. Družbeni dogovor o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin v letu 1987 (Uradni list SRS, št. 31/87 je sprejela tudi naša samoupravna stanovanjska skupnost na 5. seji, dne 29. 1. 1987. Ta dogovor tudi določa, da v letu 1987 dosežemo stopnjo stanarine 2,04%.
Letos je bilo prvo povečanje stanarin 1. 2. (pri nas 1. 3.), in sicer linearno v SRS za 57 %. 1. 7. so se stanarine v SR Sloveniji povečale za 58 %, vendar povprečno različno po občinah (od 29 %—89 %).
V naši občini smo takrat dvignili za 29 %. S tem diferenciranim dvigom se je dosegla izenačenost stanarin po občinah, in sicer stopnja 2,04 %, vendar ob upoštevanju inflacijskega dejavnika 44,5 %.
V skladu z Družbenim dogovorom je Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije na podlagi upoštevanja predvidoma do konca leta doseženega inflacijskega dejavnika 124% in ohranitve stanarine na stopnji 2,04 % izračunala potrebni linearni dvig stanarine v SR Sloveniji za 55 %.
V nadaljevanju podajamo tabelo, iz katere so razvidni primerljivi povprečni podatki za SR Slovenijo in občino.
18,615.806
69.499.000 din
«8%
- 109.C’O.-
- 185.886.-
OBČIKA
1986
1987 '
Iz tabele je po številu točk razvidno, da imamo v občini v primerjavi s SR Slovenijo povprečno mlajši stanovanjski fond z nekoliko višjim stanovanjskim standardom. Upam, da knjigovodski podatki niso na trhlih nogah kot novinarjeva trditev v članku.
Tudi trditev, da smo samo v Murski Soboti že dosegli faktor 2,04, saj je po podatkih Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije to povprečje v SR Sloveniji, in to dogovorjeno z vsemi ustreznimi dokumenti v SR Sloveniji in občini, tako da v naši občini nič ne izstopamo.
Podatki o stanarini v članku zajemajo v glavnem nov stanovanjski fond s tipičnimi stanovanji, zaradi tega so tudi višji od povprečja, kar je normalno.
V primerjavi s tipičnim stanovanjem v SR Sloveniji v vseh občinah so stanarine enake. Iz pregleda tabele je razvidno, da delež povprečne stanarine v povprečnem občinskem OD ni bistveno (0,47 %) višji od republiškega povprečja. S sedanjim 48 % dvigom stanarine s 1. 11. 1987 pa je enak. V bodoče želimo, da se tako občutljive informacije zajemajo v svojem viru in ne iz stranskih virov.
Strokovna služba
Samoupravrje stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota
Prebujanje?!
da nas koroških Slovencev in tudi avstrijskega parlamentarca-Slovenca ne odvezuje, da se ne bi zavzemali za vprašanja štajerskih Slovencev, kot se zavzemam za probleme, južnih Tirolcev, koroških Slovencev, gradiščanskih Hrvatov, gradiščanskih Madžarov in Čehov. V tej svoji splošni poziciji mislim, da ni možno deliti narodnostnih pravic na dva dela. Človekove pravice so nedeljive tudi kar se tiče štajerskih Slovencev. Zato sem v parlamentu v svojih treh pomembnejših nastopih vključil še nje.«
Poteza dveh iz maloštevilne dvojezične štajerske intelektualne elite, da javno postavita vprašanje slovenske manjšine v obmejnem delu avstrijske Štajerske, je nesporno velikega pomena. Kakšne razsežnosti in posledice bi utegnila imeti, težko ugibamo. Zanesljivo pa ne bi smelo ostati samo pri tem, marveč bi morali tako koroški Slovenci kot naša stran in seveda zavednejši deli dvojezičnega štajerskega življa pomagati, da bi speljali določene akcije. Ena takih je poskus ustanoviti društvo ali klub dr. Avgusta Pavla, slovensko-madžarskega intelektualca (znanstvenika, pesnika, prevajalca, publicista), ki je v začetku tega stoletja več let živel v Potrni/ Laafeld v Radgonskem kotu. Domačija Pavlovih še stoji, v njej šo tačas skladiščni prostori bližnjega trgovca Petemelija in morda res ne bi bilo nemogoče urediti v hiši nekakšen muzej ali vsaj spominsko sobo, kjer bi bila
na voljo kulturno-zgodovinska dokumentacija o tem območju. Projekt je prof. Gombocz že leta 1979 predstavil na republiški konferenci Socialistične zveze v Ljubljani (navzoči še dr. Tone Zorn, Jože Hartman in dr. Vilko Novak), vendar ni bilo odziva. Brez odmeva je ostalo njegovo vabilo, da bi se tega leta dobili v Radgonskem kotu ter se še z nekaterimi drugimi tukajšnjimi dvojezičnimi intelektualci — prof. Gombocz govori o kar 19-članskem odboru predlagateljev projekta o dr. Avgustu Pavlu — dogovorili za empirična poizvedovanja o dejanski dvojezičnosti ter za ustanovitev dvojezičnega otroškega vrtca in zasebne osnovne šole. Na omenjenem srečanju manjšin na južnem Tirolskem sta predstavnika štajerskih Slovencev opozorila na Gomboczev »program« (glej mariborsko revijo Znamenje štev. 4/87) in zamisel, da bi v vasi De-donci/Dedenitz opravili terensko raziskavo o Slovencih in slovenstvu, ki bi bila strokovni protiargument uradni avstrijski politiki in publicistiki, ki že ves čas vztrajno ignorirata/zavračata problematiko dvojezičnega prebivalstva na obmejnem delu avstrijske Štajerske. Glede na to, da tudi naši strokovnjaki v zadnjih nekaj letih načrtno raziskujejo Radgonski kot, se najbrž ne bo mogoče v nedogled sprenevedati. Zato tudi ni iz trte zvita domneva o zaznavnem gibanju za narodnostno identiteto slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem, kar bi moglo odpreti novo poglavje v narodnostni politiki do našega zamejstva.
Branko Žunec
O pravicah iz dela in pomočeh za preživetje
Pri obravnavi informacije o izvajanju Samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pravicah občanov v občini Murska Sobota se je na osnovi izhodišč sveta za zdravstvo in socialno varstvo frontne organizacije in sveta za življenjske in delovne razmere pri sindikatu na zadnji seji predsedstva Socialistične zveze razvila živahna razprava. Potrdila je različnost stališč in potrebo po javni razpravi na občutljivo temo aktualne socialne politike.
Število pomoči se v naši občini v nekaterih primerih mčno zvišuje, ugotavljamo pa, da socialne pomoči niso motivacija za delo,« je med drugim dejala Marija Horvat, ki je razmejila pravice, ki izvirajo iz dela, in osnovne pomoči za preživetje. Vseh skupaj pa je, kar je razvidno iz petletnega pregleda, kar štirinajst vrst socialnovarstvenih pomoči. Med naštetimi v gradivu je na prvem mestu varstveni dodatek, ki ga je letos prejemalo 1195 upravičencev. Denarno pomoč za brezposelnost je dobilo 154 ljudi, štipendije iz združenih sredstev 992 in razliko h kadrovski štipendiji 116 študentov. Upravičencev za subvencije (delno nadomestitev stanarin) je 197, družbeno pomoč otrokom pa je prejelo 3976 malčkov v 1987 družinah. Denarna pomoč kot edini vir preživetja je bila dodeljena v 125 primerih, denarne pomoči kot dopolnilnega vira preživetja pa je bilo deležnih 193 prejemnikov. Začasna denarna pomoč je bila potrebna 53 ljudem, enkratna denarna pomoč pa 46. Primerov oprostitve participacije je bilo 268. Rejnine je bilo deležnih 49 otrok, plačila oziroma doplačila oskrbe na domu 17, plačil in doplačil v zavodih za usposabljanje 38, v vzgojnih zavodih 27 in domovih za ostarele 165 ljudi.
Štirinajst vrst pomoči torej, če zadnje tri združimo v
Usnjarski sindikat
Na ustanovnem občnem zboru so ustanovili sindikat delavcev tekstilne in usnjarske industrije. Vanj so vključeni: Planika iz Turnišča, Deloza iz V. Polane, Toko iz Žižkov, Indip iz Lendave in Utok iz Kobilja. Tesnejše sodelovanje med delavci omenjenih delovnih organizacij naj bi pomagalo pri odpravi problemov, s katerimi se srečujejo. Na ustanovnem 'občnem zboru se sprejeli program dela.
Obogaten zavitek za . novorojence
V okviru skupnega programa otroškega varstva se pri vsebini zavitka za novorojenca po 15. novembru obetajo kakovostne spremembe.
Matere bodo sicer še naprej lahko izbirale med tremi vrstami paketov, s tem da se bodo tiste, ki nimajo primerne zibke ali košarice, odločile za prvo različico. Ta .vsebuje ležišče, pri drugi je pomembna prenosna torba in pri tretji tekstilna vsebina. Pleničke so v vseh treh, pri prvi in tretji različici jih je po novem petdeset, pri drugi pa trideset. Po vsebini tekstila sta si torej med tremi prvi in zadnji zavitek enakovredna, v vseh pa je po 26 predmetov. Prav njih povišano število z 18 je obogatitev, kakor tudi višje število potrebnih plenic, ki jih je bilo prej premalo in so jih morale matere dokupovati.
V težnji, da bi zavrli padec rojstev in za blagor naših najmlajših je to prav gotovo pravi korak, kljub materialnim omejitvam, o katerih je v družbenih dejavnostih vedno beseda.
bb
eno, obenem pa se zamislimo nad naraščanjem, ki kaže, da gre naša družba v socialno, namesto, da bi si zadala za cilj zmanjševanje socialnih pomoči, ker bi si lahko vsak z delom zagotavljal potrebne življenjske razmere.
Eden od podatkov, zakaj je tako, je naša štipendijska politika, ki se namesto v kadrovsko vključuje v socialno politiko, še prevelikokrat pa kadrovske in štipendije za nadarjene mešajo s socialnimi, na kar je opozoril Štefan Čahuk. Direktor Centra za socialno delo pa je nazorno spregovoril o težavah, s katerimi se ubadajo pri svojem delu v praksi. Manj prepričljiv je bil Martin Glavač s skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj je bilo iz povedanega razbrati, da se bolj kot z ljudmi nekateri na njej zaposleni še vedno ubadajo s papirji, ob siceršnji res številčno prešibki zasedbi in neprimernih prostorih (tretje nadstropje je za priletnejše previsoko, posebno, če se morajo zaradi pomanjkljivih dokumentov kar nekajkrat povzpeti vanj!). Upravičeno pa negodujejo tudi tisti, ki morajo več mesecev po upokojitvi čakati na pokojnino, da bi preživeli, pa morajo zaprošati za miloščino, čeprav je pokojnina pravica iz dela in so si jo zaslužili.
Brigita Bavčar
STRAN 4
VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1987
kmetijska panorama
V NAJVEČJI SLOVENSKI DREVESNIC I—-------------------------------------
V Panonkinem tozdu Sadjar
stvo in vinogradništvo premorejo tačas največjo slovensko drevesnico, saj letno vzgojijo okrog 200 tisoč sadik sadnega drevja. Največ jablan, nekaj pa je tudi drugih vrst sadnega drevjavišnje, marelice, hruške in češnje. Ker je gojenje sadik v dveletnem ciklusu, imajo dve 6-hektarski zemljišči, ki jih vsako leto zamenjujejo, (oziroma vsako drugo). Letos vzgajajo sadike pri Rimski Cardi in v Sebeborcih. S prodajo nimajo posebnih težav, saj je 70 odstotkov pridelka prodanega vnaprej prek pogodb s slovenskimi plantažami. Ostalo porabijo za lastne nasade (kot je znano imajo jablane in višnje), manjši del sadik gre v prodajo na drobno, nekaj pa tudi kmetom-kooperan-tom. Slednjih je letos pet, za gojenje sadik pa morajo prispevati

Sadike je najprej potrebno »očistiti« — odstraniti listje. To je mogoče narediti s posebnim škropivom ali — kot na fotografiji — kar ročno.
Počasi, a vendarle dozoreva spoznanje, da je na sedanjih hudo razdrobljenih kmetijskih parcelah nemogoče večje pridelovanje hrane. Lendavska občina pa sodi med tiste, v kateri Je največ majhnih parcel, saj jih nekatera kmetijska posestva premorejo tudi po nekaj deset. Na takšnih je
ŠE ENKRAT
Višja pokojnina tudi za kmete
Pred štirinajstimi dnevi smo v Vestniku zapisali, da so 19. oktobra na skupščini skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije med drugim sprejeli tudi sklep o določitvi zneska starostne pokojnine kmetov od 1. oktobra 1987. Tako naj bi kmetje vključno z oktobrom prejemali poslej mesečno 70 tisoč dinarjev, zapisali pa smo tudi, da bodo upokojenci novembrsko oziroma oktobrsko pokojnino (odvisno od tega ali jo prejemajo naprej ali za nazaj) prejeli že po novem. Žal se je tudi tokrat zataknilo in tako so v prvih dneh novembra kmetje dobili pokojnino še po starem.
Kot so nam povedali na Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, velja sklep šele osmi dan po objavi v Uradnem listu, ta sklep pa je bil objavljen šele 30. oktobra, vendar se bo uporabljal od 1. oktobra. To pomeni, da bodo ob prihodnjem izplačilu kmetje že dobili višjo pokojnino, torej 70 tisoč dinarjev mesečno, kakor tudi razliko do višje pokojnine. Kot vse kaže, pa bo poračun opravljen že pred praznikom republike. Torej kmečki upokojenci ne bodo prikrajšani, pač pa bodo poračun prejeli le nekoliko pozneje. Podobno velja tudi za nadomestila za telesno okvaro. Je pač tako, da je predpise potrebno spoštovati, pa če tudi je včasih kdo pri tem nekoliko oškodovan. Inflacija predpisov namreč ne spoštuje. L. Kovač
Kmetijci potrebujejo programske informacije
Inštitut za EDI (ekonomiko, organizacijo in informatiko) pri Vekšu v Mariboru je v letošnjem letu začel z raziskavo Model poslovno informacijskih sistemov kmetijskih ozdov oziroma proučitvijo organizacijskih izhodišč za oblikovanje modela, v katerem gre za konkretneje proučevanje izhodišč za model informacijskih zadružnih in kooperantskih kmetijskih poslovnih sistemov, kar je bil tudi temeljni namen raziskave.
Raziskovalci so proučevanje organizacijskih izhodišč za oblikovanje modela poslovnega informacijskega sistema kmetijskih ozdov usmerili v proučitev kmetijskih dejavnosti ter obstoječih in možnih načinov organiziranosti kmetijskih poslovnih sistemov, upoštevajoč tudi njihovo družbenoekonomsko okolje.
Natančneje so proučevali dejavnost zadružnih in kooperantskih kmetijskih poslovnih sistemov v DO KK Šentjur, sozdu Hmezad, sozdu ABC Pomurka
Spravilo in prodaja 200 tisoč sadik
zgolj zemljišče in lastno delo (vse drugo — strokovni nadzor, prevoz, škropiva in cepiče — je delo tozda Sadjarstvo in vinogradništvo). Verjetno je še premalo znano, da je tovrstno delo kar donosno, saj lahko posameznik na 20 arih zasluži približno 200 starih milijonov — seveda ob upoštevanju dejstva, daje pridelek zgolj vsako drugo leto.
V tem času sezonski in redni delavci Panonke izkopavajo sadike in jih pripravljajo za prodajo. Letošnja bera je malo slabša od pričakovane, predvsem zaradi deževja in toče, ki je uničila sadike predvsem kooperantom. Vseeno bodo tudi letos vzgojili 200 tisoč sadik, ki jih v prodaji na drobno že ponujajo — in sicer v Puconcih (pri nekdanji opekarni), kjer jih je možno kupiti med tednom od 12.00 do 16.00, ob so-
Racionalnejša izraba zemlje in strojev
seveda tudi izraba kmetijskih strojev neracionalna, pridelovanje hrane pa drago. Od leta 1973 se je začela v Pomurju, pa tudi v lendavski občini, posebna skrb za čim načrtnejšo izrabo kmetijskih zemljišč za intenzivno rastlinsko pridelavo. Združena so bila precejšnja sredstva za usposa
in v sozdu Tima. Spoznanje o navedenih poslovnih sistemih, ki so raziskavo-tudi sofinancirali, so dopolnili še s teoretičnimi spoznanji in možnostmi organiziranja tovrstnih kmetijskih poslovnih sistemov; na osnovi tega so podali globalno opredelitev potrebnih poslovnih informacij za nosilce upravljanja v zadružnih oz. kooperantskih kmetijskih poslovnih sistemih.
Spoznanja te raziskave kažejo, da dosežena stopnja informatizacije proučevanih kmetijskih poslovnih sistemov zaostaja v primerjavi s preostalimi poslovnimi sistemi v našem gospodarstvu in je skrb zbujajoče nizka. Po vseh podatkih sodeč, velja ta ugotovitev za večino naših kmetijskih poslovnih sistemov.
Z grobo analizo organiziranosti proučevanih kmetijskih poslovnih sistemov so ugotovili, da uporabljajo navedeni kmetijski poslovni sistemi sicer različne makro- in mezoorganizacijske rešitve, ki pa ne zagotavljajo vedno
Ko so sadne sadike očiščene, jih s traktorjem izorjejo in nato zložijo na kupe.
botah pa od 8.00 do 12.00. Prodaja bo vse dotlej, dokler bo zanimanje med kupci (do zimskih dni, ko bodo temperature že prenizke, da bi sadike še lahko uporabili za obnovo sadovnjakov). Navajamo cene nekaterih vrst sadik: jablane so po 2.100, višnje, hruške in češnje po 2.600 ter marelice po 3.100 dinarjev — ob nakupu boste deležni tudi strokovnih nasvetov.
Sicer pa (podobno kot drugi dobri gospodarji) mislijo tudi na izvoz. Vodja drevesnice, Ernest Novak, je pojasnil, da imajo že nekaj časa stike z Nizozemci, od koder uvažajo tako imenovane brezvirusne podlage in cepiče. Tovrstne oznake ob Panonkinih pridelkih za zdaj sicer še ni, ker je testiranje v ta namen zelo drago, že zdaj pa je v svetu znanih 25 različnih virusov. Potencialno pa je lahko prav Panonkina dre-
bljanje zemljišč, velik del je bil uporabljen tudi v lendavski občini. Načrtovalci razvoja občine so zapisali v srednjeročnem programu zemljiških operacij naslednje številke: 2130 ha zemljišč naj bi osušili, 1250 ha namakali, 2908 ha zemljišč pa naj bi zložili komasirali. V dolgoročnem programu razvoja pa: 3772 ha osuši, 1550 ha namakali in 5600 ha zložili.
Melioracija zemljišč je naložba posebne vrste. To je poseg v naravni prostor in ima širši družbeni pomen, zato je vselej potrebna previdnost, da ne bi dosegli nasprotnega učinka. Zemljišča se seveda ne smejo zanemarjati, pa če gre za družbeno ali zasebno lastnino. Kmetijska zemljiška skupnost v občini je dolžna naravnati svojo politiko tako, da bo kar najbolje vplivala na smotrno rabo zemljišč. Tačas so izdelani načrti za melioracijo 2330 ha zemljišč, med temi jih je veliko zamočvirjenih. Kmetijsko gospodarstvo bi melioriralo 310 ha, zasebni kmetovalci pa 2020 ha zemljišč. Kmetijska zadruga je organizator del v zasebnem sektorju. Pripravila bo načrte za melioracijo 300 ha zemljišč v Kobilju, 170 ha v Dobrovniku, 200 ha v Renkovcih, v naslednjih letih pa še v Žižkih, Polani, Hotizi, Mostju in Renkovcih. Pri vseh teh naložbah bodo morali skrb
najustreznejše izvedbe upravljalnih in informacijskih procesov; tega pa ne trdijo za izvedbo proizvodnih procesov, saj niso proučevali kakovosti njihove izvedbe.
Iz gornjih navedenih spoznanj sledi, da morajo začeti naši kmetijski poslovni sistemi z intenzivnim procesom informatizacije svoje organiziranosti in delovanja. Proces informatizacije kmetijskih poslovnih sistemov ne sme biti usmerjen predvsem v uvajanje računalništva, pač pa v ustrezno informacijsko ter tudi upravljalno organiziranost s pomočjo računalniških sistemov; računalniški sistemi predstavljajo neobhodno potrebno delovno sredstvo za boljšo'in tudi racionalnejšo izvedbo informacijskih procesov; torej procesov zbiranja in zajemanja podatkov, njihove obdelave, prenosov, hranjenja in tudi uporabe. Raziskava ni nakazala možnosti po opustitvi začetnih stopenj v procesu gradnje modela PIS-ov kmetijskih ozdov, nasprotno, ugotovljene raz-
Nazadnje sadike razvrstijo po kakovosti, jih povežejo v šope po deset kosov in že so pripravljene za prodajo.
vesnica prva pri nas, ki bo začela tudi uradno vzgajati brezvirusne
sadike.
Bojan Peček
no paziti pri posegih v naravno okolje.
Tačas končujejo dela na območju katastrskih občin Dobrovnik, Renkovci in Strehovci, kjer meliorirajo kakih 270 ha kmetijskih zemljišč, ki so bila doslej pašniki. Investitor je ABC Pomurka, naložba pa stane 530 milijonov dinarjev. Na teh zemljiščih naj bi, če bo vreme dopuščalo, zasejali pšenico, če ne, pa druge kulture. Lastniki zemljišč bodo dobili zemljo v enem kosu, tako bo dana možnost boljši izrabi kmetijskih strojev, z dobro obdelavo zemljišč pa bodo pridelali več hrane, s tem_pa si izboljšali gmotni položaj. Žal je ponekod še vedno odpor proti zlaganju kmetijskih zemljišč, a dozoreva spoznanje, da je to edina pot k racionalni izrabi zemlje in navsezadnje tudi k racionalni izrabi kakih 10 tisoč kmetijskih strojev, ki jih premorejo kmetovalci. Lendavska občina ima tudi dokaj dobro razvito industrijo, toda še vedno je kmetijstvo tista panoga, ki lahko močno vpliva na gospodarsko moč občine.
Rezultati gospodarjenja v letošnjem letu kažejo, da je kmetijstvo kljub težavam dobro gspo-darilo, dane so možnosti, da bo v prihodnje še boljše, če bo zemlja bolje obdelana, če bodo vključena tudi nova zemljišča in če bo dobro izkoriščen tudi vsak traktor ali kmetijski stroj. janj
mere nakazujejo potrebo po izvedbi celostnega procesa informatizacije kmetijskih poslovnih sistemov. Ali drugače povedano, nesmiselno bi bilo začeti z izdelavo natančnega modela potrebnih poslovnih informacij pred vzpostavitvijo ustreznejših makro- in mezoorganizacijskih modelov.
V raziskavi so predlagali še izdelavo modela potrebnih programskih informacij za nosilce upravljanja vključno z nosilci operativnega vodenja kooperantskih in zadružnih kmetijskih poslovnih sistemov.
Navedenim raziskavam bodo sledila proučevanja drugih področij informacij-Ke dejavnosti zadružnih in kooperantskih kmetijskih poslovnih sistemov, sledila pa naj bi tudi tovrstna proučevanja v kmetijskih poslovnih sistemih z družbenim lastništvom nad produkcijskimi sredstvi.
Boris Hegeduš
Z izvedencem za kmetijsko mehanizacijo, prof. dr. Mirkom Križnarjem
KAJ SE DOGAJA V TRAKTORSKI KABINI?
Spomnim se članka, ki je pred leti izšel v časopisu in ga zlepa ne morem pozabiti. »Kabine novodobnih traktorjev so polne udobja: ugoden sedež, prezračevanje, radio, manjka samo še tajnica, da traktoristu skuha in prinese kavo«. Če bi novinar, ki je to napisal, enkrat samkrat prisedel k traktoristu in z njim prebil vso izmeno ter izkoristil »razpoložljivo« udobje, mu tak cinizem ne bi padel v glavo. Kar pa je najbolj tragično — novinar je bil specializiran za področje poljedelske mehanizacije.
Na prvi pogled bi sodili, da • je »sedma sila« profesorju dr. Mirku Križnarju z inštituta za mehanizacijo na novosadski tehniški fakulteti gorka, da ji ni ravno naklonjen. Vendar je prej narobe, saj smo se ob srečanju z njim na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni zelo hitro sporazumeli za obsežnejši intervju. Te dni nam je ugledni strokovnjak (doktorska teza leta 1973 pod naslovom Proučevanje nekaterih izkoriščevalskih parametrov poljedelskih traktorjev), ki se je izpopolnjeval v ZR Nemčiji, ZDA, Veliki Britaniji in drugje ter sodeloval kot izvedenec pri reševanju določenih problemov jugoslovanske industrije, posredoval izčrpne pisne odgovore na zastavljena vprašanja. Izključno iz prostorskih razlogov smo za tokrat izbrali le tiste, ki bodo verjetno zanimali predvsem naše poljedelce, sicer dodobra oskrbljene s kmetijsko mehanizacijo in še posebej traktorji.
NEVARNOSTI »STEKLENEGA VRTA«
Dejstvo je, da so tudi v kmetijski mehanizaciji tako v svetu kot pri nas vse očitnejši vplivi avtomatizacije, robotizacije, računalniškega krmiljenja, da se, skratka, kaže potreba po večdi-sciplinarnem pristopu k tej problematiki. Kje sploh smo pri proučevanju, razvijanju in inoviranju traktorske proizvodnje?
»Traktor kot gibljiv izvor energije, potrebne za izvedbo določenih tehnoloških operacij, ima velike sistemske slabosti. Energija goriva v motorju se izkorišča samo okrog 35-od-stotno, koeficient koristnega delovanja traktorja pri vožnji po njivi je približno 0,4 do 0,5, pri vožnji zbija zemljišče, če pa je koeficient odpora gibanja večji od 0,2, ni opravičila, da traktor gre na njivo, »pojasnjuje prof. Križnar. »Vse to so slabosti, ki v zadnjem času vse pogosteje terjajo menjavo tehnologije, zasnovane na spregi s klasičnim traktorjem. Iščejo se nove tehnologije tudi z idejno in konceptualno novimi stroji. Gre se celo tako daleč, da se argumentirano podpira uvajanje korigiranega, že zdavnaj znanega sistema iz dveh strojev z bobni in vlečno vrvjo ali pa vse bolj priporočajo razvijanje in uvajanje novih tehnoloških sistemov na osnovi stalnih sledov na njivi. Traktor bo po vsem sodeč še dolgo v poljedelstvu, seveda s številnimi dopolnitvami in koristnimi novostmi. Že zdaj se od njega zahteva najmanj 6000 delovnih ur do generalne obnove, večja zanesljivost, znatno višji koeficient vleke, racionalna poraba goriva, veliko večja varnost pri delu, številne olajšave pri manipulaciji, ergonomske ugodnosti, pristopnost h krajem, po
TURNIŠČE:
CENE PUJSKOV
Na sejmu je bilo 78 pujskov, starih od 7 do 10 tednov, težkih pa od 15 do 20 kilogramov. Cena za par: od 50 tisoč do 65 tisoč dinarjev. Prodali so 40 pujskov.
Začetek sejma je vsak četrtek ob sedmih.
membnim za remont in vzdrževanje, povečano vidno polje in druge zahteve. Zelo ostre so zahteve glede ergonomskih in drugih kakovosti kabin. Same kabine, katerih lastnosti so če-sto odločilne pri nakupu traktorja, utegnejo pri ceni traktorja znašati celo 25 odstotkov prodajne cene. Kabine bi morale zavarovati voznika pred oscilacijami, vibracijami, mikroklimo, imele naj bi udoben sedež, ga zavarovale pri prevračanju in bile ustrezne, kar zadeva uravnavanje traktorja.« Vse to, začenši s problemom povečanja vlečnih sposobnosti traktorjev do reševanja ergonomskih vprašanj traktorskih kabin, terja mnogo dela in sredstev. Cesto gre za kompromise, ki bi morali biti optimalni, kar gotovo ni ne enostavno ne lahko. Profesor Križnar omenja zanimiv primer kabin z velikimi zastekljenimi površinami v imenu večje preglednosti, zdi se, da pa še bolj zaradi nekakšne dizajnerske kvazi-estetike ali modnosti. »Velike zasteklene površina so namreč privedle do fenomena >stekle-nega vrta< v traktorski kabini, ki se manifestira s povečanjem temperature v kabini zavoljo delovanja toplotnih infrardečih sončnih žarkov valovne dolžine 780 do 3000 milimikronov. Žarki prodirajo skozi zastekljene površine v kabino in po odbijanju — ker izgubijo del svoje energije in ne morejo na piano — nabirajo toplotno energijo v kabini. _............
TEGOBE TRAKTORISTOV
Vprašali smo ga, v kolikšni meri že spoštujemo nekatere ergonomske zahteve, na primer kako stroj obremeni in kako zastrupi človeka. »Dejal sem že, da ergonomski problemi, danes že normativi — na žalost ne tudi JUS — nalagajo in uravnavajo dovoljeno raven hrupa, oscilacij, vibracij, mikroklime na delovnem mestu voznika, sil in poti pri delovanju na komande kot tudi razpored in položaj komand. Delo traktoristov je težavno in samo tisti, ki je v traktorju nepretrgano prebil vsaj eno delovno izmeno, more približno objektivno presoditi njegovo težo. Niso samo pijanci, grobi, bolni in propadli ljudje zahajali med traktoriste; često je prav garanje na traktorju zakrivilo, da so postali taki. Zgrešeno je razmišljanje, da je revmatizem osnovna poklicna bolezen traktoristov. Veliko več je živčnih obolenj, bolezni želodca, poškodb hrbtenice in sklepov. Če smo za skrb za človeka, moramo prispevati k ustvarjanju ergonomskih možnosti za manj naporno delo na traktorju, pa čeprav to terjajo kabine, katerih cena je — kot sem omenil — 25 odstotkov prodajne cene traktorja.«
.Branko ŽUNEC
VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1987
STRAN 5
Izigrana samouprava ob kirurškem
Spor med rakičansko krajevno skupnostjo in Kmetijskim gospodarstvom na eni ter različnimi »posredniki« in vodstvom soboške bolnice na drugi strani povsem po nepotrebnem požira čas, denar in živce. Z njim so se ukvarjali tudi delegati vseh treh zborov občinske skupščine, sprva pa je celo kazalo, da bo dobi! epilog na sodišču. Ga bodo pred otvoritvijo kirurškega bloka le uspeli zgladiti? Predstavniki Rakičana namreč napovedujejo, da bodo 21. novembra, ko je napovedana otvoritev, s traktorsko bariero na sporni cesti skušali izsiliti tisto, o čemer bi se lahko začeli dogovarjati že 23. oktobra 1981, ko je bilo izdano osnovno gradbeno dovoljenje za gradnjo kirurgije.
STROGO KONTROLIRAN DOSTOP
Obveščamo vas, da bo predvidoma v avgustu dograjena ograja okrog bolnišničnega kompleksa v Rakičanu, ki bo k njemu priključila del ciste, ki povezuje odcep na cesti Murska Sobota— Lendava z bolnišnico. Na ta način bo po tej poti onemogočen dostop na kmetijsko zemljišče, ki je v vašem upravljanju. Dostop v bolnišnični kompleks bo kontroliran in mogoč le mimo vratarske službe. Prosimo vas, da obvestiti-lo z razumevanjem sprejmete ter si organizirate dostop na to zemljišče ob južni strani bolnišnice ali kakem drugem najprimernej
Sporna cesta v Rakičanu ob novem kurirškem bloku kot preskušnja za sposobnost zrelega dogovarjanja in usklajevanja interesov.
šem mestu.« Taka je vsebina dopisa, ki ga je konec lanskega junija KG Rakičan poslal direktor tozda Splošna bolnica Pomurskega zdravstvenega centra (PZC), dr. Rudolf Mikolič, KG ima namreč po tej cesti najbližji dostop do 82 hektarjev njiv s koruzo, pšenico in sladkorno peso, prav tako pa je na tem območju kakih deset hektarjev polj v lasti rakičanskih kmetov. Krajevne skupnosti, ki je sicer po odloku o nerazvrščenih prometnih površinah v občini Murska Sobota (Uradne objave Vestnika, štev. 25/85), izdanem na osnovi zakona o cestah, upravljalec zadevnega lokalnega cestišča, se vodstvu bolnice ni zdelo vredno obveščati — ne pisno ne kako drugače. Zato pa so se tem bolj podvizali z gradnjo betonske ograje in zaporo ceste.
V krajevni skupnosti so o nameri bolnice zvedeli od Kmetijskega gospodarstva, ki je najelo odvetnika, da zadevo sproži na sodišču. Hkrati je KS pooblastila občinskega javnega pravobranilca Štefana Šiftarja, da v danem primeru zastopa njene interese. Sodišče je izdalo odločbo o prenehanju gradnje ograje, podobno je ravnal občinski komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve. Papirnata vojna se je začela.
GROŽNJE IN PRITISKI V IGRI INTERESOV
Septembra si je bolnica zagotovila poprejšnje soglasje republiške sanitarne inšpektorice Marije Vida-Bizovičar k odločbi o lokaciji objekta uprave bolnišnice z vratarnico in trgovino, po katerem je okrog bolnišničnih objektov dovoljen samo nujni promet. »Parkirna mesta morajo biti od hospitalnih objektov bolnišnice oddaljena najmanj 30 metrov«. Novembra se je — v skladu z določili že omenjenega odloka o nerazvrščenih površi-
bloku
nah za promet v občini Murska Sobota — v spor vključil komunalni inšpektor in inšpektor za ceste, Nace Žunič. Pred zgradbo novega kirurškega bloka v Rakičanu je 21. tega meseca povabil predstavnike tozda Splošna bolnica PZC, krajevne skupnosti, KG in občinskega komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, da bi tako ali drugače našli skupen jezik. Žal do pobotanja ali kompromisne rešitve ni prišlo. Iz dopisov in izjav prizadetih razbiramo, da so sprte strani vztrajale pri svojem: vodstvo KS, ker se je počutilo izigrano, KG, ki mu gre za nemoten in funkcionalen dostop do kmetijskih zemljišč (podobno je s posameznimi rakičanskimi kmeti), in vodstvo bolnice, ki mora na osnovi dokumentacije — kakorkoli že so jo v času večletne gradnje kirurškega bloka »prilagajali« gmotnim možnostim in razvijajočim se potrebam zdravstva — zaokrožiti (ograditi) bolnišnični kompleks. Govoricam o vsakovrstnih grožnjah in pritiskih, ki v podobnih igrah interesov niso izključeni, seveda ne moremo nasedati. Vseeno pa bi radi omenili pripetljaj kmeta Franca Legena, ki se je moral celo fizično spoprijeti s predstavnikom službe za investicije oz. nadzornega odbora pri PZC, da se je mogel po sporni cesti s traktorjem prebiti na svojo njivo. O
podobnih, milo rečeno neprijetnostih sta nam pripovedovala predsednik skupščine KS Geza Gybrek in predsednik sveta KS Ivan Karoly ter drugi Rakičanci. Še več smo jih slišali na -seji skupščine KS Rakičan 12. januarja letos, kjer je bila soglasno izražena zahteva po ugotavljanju odgovornosti vseh vpletenih in ustreznih ukrepih.
ŽRTVE IZIGRANE KRAJEVNE SAMOUPRAVE
Naj se zoper krivce primerno ukrepa, so terjali rakičanski delegati tudi v dveh delegatskih vprašanjih na zasedanjih zborov soboške občinske skupščine 26. februarja in 18. marca. KG se je s krajevno skupnostjo solidarizn ralo in tudi samo dodalo vprašanje o odgovornosti s pripombo, da ima na območju, kamor vodi cesta, ki jo bolnica zapira, blizu četrtine obdelovalnih površin.
Povzemamo odgovor, ki jim ga je pisno posredoval predsednik občinskega komiteja za urbanizem gradbeništvo in komunalne zadeve, Silvij Podlesek, sklicujoč se na nedavni skupni sestanek vseh prizadetih v prostorih Kmetijskega gospodarstva. Zmenili so se, da investitor (PZC) naroči lokacijsko dokumentacijo za gradnjo nove ceste in jo tudi financira, KG pa v ta namen prepusti del svojega zemljišča. (Najbrž lahko pride v imenu višjega družbenega interesa tudi do razlastitve, ponavljamo domneve vodilnih v KG in KS!) Skratka, tik ob zdajšnji asfaltni cesti — po besedah Štefana Donka, referenta za gradbeništvo v KG, je bila pred leti asfaltirana iz sredstev komunalne skupnosti — naj bi uredili še eno, ki bi »vzela« kakšen poldrugi hektar prvovrstnega kmetijskega zemljišča in »požrla« kdo ve koliko milijard dinarjev. Štefan Vučak, pomočnik direktorja PZC, nam je zagotovil, da denar za novo cesto ne bo šel iz referendumskih, tem
več investicijskih in drugih solidarnostnih sredstev, kar ne spremeni dejstva, da do spora takih razsežnosti zagotovo ne bi prišlo, če bi se že na začektu gradnje kirurškega bloka znali in hoteli sporazumeti, kako bo z infrastrukturo okrog njega. Ker se to ni zgodilo, so žrtve izigrane krajevne samouprave na dlani.Da o stroških niti ne razpredamo!
EPILOG NA VIDIKU?
Konec maja so se sestali predstavniki KS Rakičan, KG in PZC ter strokovnjaki soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem, Projektivnega biroja in gradbeni inšpektor. Vsi razen predstavnika krajevne skupnosti so se strinjali, da’ uredijo novo cesto tik ob sedanji, ki naj bi bila — kot zahteva KG — široka najmanj pet metrov in usposobljena za najmanj 30 ton nosilnosti. Do njene zgraditve mora biti KG, kmetom in krajanom omogočen nemoten dostop na polja. PZC si je ob že omenjenih nalogah še zadal, da bo na južni strani bolnišničnega kompleksa, kjer je stara kanalizacija, ki ni več v rabi, poskrbel za usposobitev tamkajšnjega zemljišča za kmetijsko pridelavo; kot neke vrste nadomestilo za izgubljeno kmetijsko površino zaradi nove ceste." Projekti zanjo so, po besedah Vuča-ka, nared, pripravili so jih na Zavodu za ekonomiko in urbanizem, medtem ko predračunska vrednost še ni znana.
»Za nas in kmete bi ustrezala tudi dovozna pot za rakičanskim parkom ter naprej ob južni strani bolnice vse do stare ceste. Tak sklep je sprejel naš delavski svet 6. avgusta. Rešitev je sicer za nas manj ugodna (daljši prevozi), za bolnišnico pa primernejša. Navedeni sklep vsebuje pogoj, da naša privolitev velja le, če investitor (bolnica) takoj in po naših navodilih uredi predlagano novo cesto. Sicer pa je ta že spet protipravno zaprla staro cesto. Začeli bomo z deli (spravilo sladkorne pese) in ne želimo imeti nobenih sitnosti, predvsem pa, da ne bi nastala gospodarska škoda. Če jeseni ne bo urejena nova cesta, bomo odstopili od našega predloga in uporabljali staro.« Tako beremo v zadnjem dopisu KG Rakičan od 30. oktobra, ki ga je naslovilo na občinski komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve v "Murski Soboti in PZC. Skratka, še ena različica, ki vodstvu Rkaičana prav tako ni povšeči, saj menijo, da bo šlo preveč sredstev iz blagajne KS za njeno vzdrževanje. Pravijo, da bi to bil zanje korak nazaj v razvoju krajevne infrastrukture.
Je potemtakem epilog sploh na vidiku? Uporabno dovoljenje za kirurški blok, ki ga bodo odprli 21. novembra, baje naj ne bi bilo povezano z urejeno infrastrukturo, kamor sodi tudi cesta. Mimogrede: tehnični pregled kirurških objektov te dni je pokazal, da pred novim letom — zavoljo ugotovljenih številnih napak in pomanjkljivosti — skoraj gotovo zanje še ne bo uporabnega dovoljenja. To prav dobro vedo v vodstvu KS Rakičan, kjer se sicer utemeljeno počutijo izigrane, saj so bili z zaporo ceste postavljeni pred dejstvo in vsaj v začetku izločeni iz dogovarjanja in sporazumevanja. Zdaj bodo verjetno morali popustiti, čeprav se nam ob podobnih primerih z vso resnostjo postavlja vprašanje krivde in odgovornosti za nastali spor in pomisel, če in koliko časa še bo krajevna skupnost nekakšna »folklora« samoupravljanja!
Sl'UDIO MAGNUS Maribor izdelal idejni projekt obnove radgonskega gradu
Stanovanja ali hotel
Ena najpomembnejših in največjih nalog, ki se je je lotil Izvršni svet SO Gornja Radgona v tem mandatnem obdobju, je pravzaprav kislo jabolko, v katero prejšnje vlade niso upale ali mogle zagristi. To je namreč naloga, ki je zapisana tudi v resolucijo: da obnovijo radgonski grad in njegove prostore tudi v resolucijo: da obnovijo' radgonski grad in njegove prostore tudi koristno uporabijo v ta ali oni namen — kaj bo v velikih sobah gradu iz 12. stoletja, je odvisno od interesa in s tem od zadostnih finančnih sredstev.
NEUGLEDNA ZUNANJOST GRADU
V obsežnem načrtu, ki gaje v kratkem času izdelal STUDIO MAGNUS Maribor (izvršni svet je načrte naročil v začetku poletja, dobili so jih jeseni), je v uvodnem poglavju opisana zgodovina gradu. Izvemo, da se je radgonski grad prvič omenjal v 12. stoletju, v 18. stoletju (1775. leta) pa je bil zgrajen prizidek. V tem prizidku, ki nima take zgodovinske vrednosti kot stari del, je sedaj nekaj stanovanj, v starem delu pa le invalidska delavnica. Grad je zgrajen na hribu in je viden daleč naokrog, prav tako pa je iz njegovih prostorov čudovit razgled na bližnje vinorodne griče, mesto Gornja Radgona, reko Muro in sosednjo Avstrijo. Na daleč izgleda kot mogočna trdnjava, če pa ga pogledamo od blizu, vidimo, da je njegova zunanjost (razen ene zunanje stene) zares »neugledna«, kakor so zapisali načrtovalci. Veliko škode je narejene v zadnjih letih in desetletjih zaradi malomarnosti in slabega vzdrževanja. Velike zgodovinske vrednosti je grb nad vhodom v stari del gradu, na novem pa spominska plošča in vhodni portal prizidka.
STANOVANJA, HOTEL ALI VEČNAMENSKI PROSTORI
Za stari del gradu iz 12. stoletja so pripravili tri idejne programe. Prvi je, da se prostori uporabijo za stanovanja, skupno bi jih bilo 22, povprečna po-
Mogočna stavba je potrebna obnove. Kako dobiti milijardo in pol dinarjev.
Pravijo, da se tisti, ki se utaplja, lovi celo za slamo, samo, da bi se rešil. Podobno je s podjetji, ki vse bolj tonejo: za svoje nezavidljivo stanje često iščejo vzroke tam, kjer jih ni, predlagajo rešitve, ki jih ne bodo rešile... namesto, da bi se veliko prej zavedla (enako (ne)plavalec), da se je nesmiselno izgovarjati na to in ono, ampak, da je za preprečitev potopa treba narediti kaj več, kot sicer storijo v svoji lagodnosti.
Bodimo konkretni! "Na seji skupščine občine Lendava je nekdo ugotovil, da podjetja z juga države vse bolj konkurirajo našim organizacijam združenega dela, in sicer z nizkimi cenami. Dodal je, da si take cene lahko privoščijo, ker da imajo manjše stroške izdelave, pa tudi osebni dohodki so tam nižji, kajti taki naj bi bili tudi življenjski stroški. Našim (lendavskim in slovenskim) podjetjem torej močno konkurirajo s ceno tako na domačem kot tujem tržišču, kar je seveda neprijetna zadeva. Kupci da se torej preusmerjajo k tistemu, ki je cenejši.
vršina pa 74 m2. Ker so morali upoštevati navodila in zahteve Zavoda za spomeniško varstvo, da mora ostati notranji videz nespremenjen, so stanovanja različne velikosti. Tako je lahko trisobno stanovanje manjše od dvosobnega saj merijo nekatere tudi 93 m2. Poleg tega so v stanovanjskem programu načrtovani tudi številni dodatni prostori, na primer kolesarnica, prostori hišne samouprave, otroškega varstva, lutkovnega gledališča itd.
Zaradi lokacije in lepega okolja ter razgleda bi bil najprimernejši program, kjer so načrti hotela. V kletnih prostorih bi bili: nočni klub, skladišče pijač, pralnica, sanitarni in drugi prostori. Pritličje bi bilo izpolnjeno z recepcijo, kavnim barom, jedilnico, servirnim hodnikom, zanimiv pa je tudi načrt za izkoriščenost dvorišča, ki bi bil vrt-atrij s stekleno streho. V prvem in drugem nadstropju bi bilo 18 dvoposteljnih in 10 triposteljnih sob ter 8 apartmajev.
Tretji program je tako imenovani večnamenski. Pritličje in drugo nadstropje bi ostala enaka kot v hotelskem programu, v prvem nadstropju pa bi
Bodo za temi okni čez nekaj let stanovanja ali hotelske sobe.
bili sodobno opremljeni prostori, ki bi jih različne organizacije, zavodi, društva in po-
Krivi razsodniki
MIMOGREDE
Ni kaj, nekaj logike v tem razmišljanju prav gotovo je. Da, nekaj, ne pa vsa!. Ali je to, kar je poceni, za kupca vselej privlačno? Ali je to, kar je poceni, dobro? Velikokrat ne! Vzemimo za primer izdelovalce ur! Vemo, da tradicionalistom Švicarjem konkurirajo izdelovalci z Vzhoda. Poskušajo! Konkurenti količinsko res prodajo več ur, ampak Švicarji, dasiravno izdelajo manj' ur, zanje iztržijo več! Ker izdelujejo kakovostnejše!
Ta konkretni zgled (navedli bi lahko še izdelovalce avtomobilov in še kaj) kaže, da to, kar je poceni, ni vselej dobro in da se kako
dobno uporabljali kot učilnice, ateljeje, računalniške centre in podobno.
PRIZIDEK REZERVIRAN ZA OBRTNIKE
V vsakem primeru bi ostal program, ki je načrtovan za prizidek, nespremenjen. Za zidovi iz 18. stoletja bi ponovno oživili ali dali prostor nekaterim obrtnim dejavnostim, ki jih v radgonski občini zelo potrebujejo. Ker prizidek ni take vrednosti kot stari del gradu, bi prostore lahko prilagajali potrebam posamezne dejavnosti.
Grb nad vhodom v stari grad iz 12. stoletja je velike zgodovinske vrednosti.
V idejnem projektu so tudi naštete vrste obrti, ki so bile pred prvo svetovno vojno v Gornji Radgoni in bi jih lahko ponovno oživili: krojaštvo, usnjarstvo, medičarstvo, rez-barstvo, usnjarstvo . . . Poleg tega bi lahko v teh prostorih opravljali še druge novejše obrtne dejavnosti (drobna galanterija, kozmetika, specializirano kovinarstvo . . .).
Predračunska cena stanovanjskega programa je čez milijardo in pol dinarjev, hotelskega pa milijardo 185 milijonov dinarjev.
GRB ALI DINAR
Saj ne da bi lahko vodilni v radgonski občini po hazardersko izbirali, kateri program bodo izbrali za obnovo gradu. Lahko bodo veseli, če bo prišel v poštev sploh kateri od naštetih programov. Radgonske organizacije združenega dela si tako velike naložbe ne morejo privoščiti, zato je čisto mogoče, da bo namesto grba in dinarja obveljal šiling (da bodo morali poiskati financerja na drugi strani meje).
Ne moremo in ne smemo predvidevati, kajti storjen je bil šele prvi korak. Zanj je moral radgonski izvršni svet odšteti 3,5 milijona dinarjev. Oktobra so poslali ponudbo vsem možnim kandidatom-uporabnikom in s tem financerjem obnove in ureditve gradu. Bo to Emona, Kompas, Radenska, stanovanjska skupnost, Iskra, Gorenje, Smelt. ..
Bernarda Peček
vosti ni bati, da bi jo povozili ceneni (praviloma nekakovostni) izdelki. Do tega spoznanja vse bolj prihajajo tudi predstavniki jugoslovanskega gospodarstva, ki ugotavljajo, da na svetovnem tržišču z nizkimi cenami ne bomo prodrli, ampak le s kakovostjo. Sicer pa do tega spoznanja vse bolj prihaja preprost občan, kajti ugotavlja: rajši dam dinar več, tako vsaj lahko slutim, da nisem kupil mačka v Žaklju.
Tistim, ki izdelujejo kakovostne izdelke, se (sklepajoč po izkušnjah) ni treba bati konkurence. Zaskrbljuje pa stanje v tistih tozdih, kjer še vedno (jalovo) upajo, da je tržišče nenasitno in da bodo lahko prodali vse, kar bodo izdelali. In ko zaškripa, si izmišljajo takšne in drugačne izgovore. Takšno ravnanje je seveda skregano s poslovnostjo in upravičeno se postavlja vprašanje (tudi delavci ga vse bolj postavljajo), ali so vsi delavci, ki so na delovnih mestih, kjer se kroji usoda, lahko še naprej pravi razsodniki.
Š. Sobočan
Branko ŽUNEC
VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1987
STRAN 6
kulturna obzorja
Še o gostovanjih
VITEZ IZ DOBRE KNJIGE
Naj najprej pojasnim, zakaj osebno odgovarjam na pismo, v katerem meni neznani pisec polemizira z nekoliko manj anonimno, pa vendarle precej splošno označeno kulturno skupnostjo M. Sobota. Moje Stališče je, da GH obstaja. Tudi če to slučajno ni fizična oseba, je realen, močno prisoten nivo in način razmišljanja. Najbrž tudi ni slučajno, da je že ves čas, kar se z njim srečujem enako neoprijemljiv in podtikljiv, vedno pripravljen, da se ob »soočanju misli« umakne v varno zavetje forumov, kritike iz preddverij ali preprosto v molk. Je pa njegovo pismo dobrodošel povod, da se po-iskušam javno soočiti vsaj z nekaterimi pogledi.
Osebno odgovarjam, kajti večjemu delu sveta je že dolgo jasno, da so nosilci misli konkretni ljudje in ta (večji del sveta) svoje ravnanje temu tudi prilagaja (osebna stališča, odgovornosti ipd.).
G H naj za začetek potolažim, da njegova zlohotna želja po pomanjkanju denarja v kulturi že dolgo ni več le želja. Malce me je sicer zamikalo, da bi ugibal, kje le je zaposlen, da se v teh časih še ni srečal s krizo in njenimi posledicami, pa sem misel hitro opustil. Ker je denarja že dolgo premalo, si z njegovim modrovanjem o Inkretih in Korunih (kakšna razgledanost!) soboška kultura ne more nič pomagati. S kadri je skromno zasedena. Malce bi ga rad še opozoril na kritični položaj zaradi zastarelih in premajhnih prostorskih in tehničnih kapacitet, položaj, ki ga ena naj-nizjih prispevnih stopenj (ob že tako skromni osnovi) v Sloveniji le še otežuje. Stopnje pa že dolgo ne sprejemajo več skupščine interesnih skupnosti. To breme je prevzel nase občinski košček države. Pa v tem pismu ne bi rad jadikoval. Raje bom v osnovnih obrisih razložil svojo idejo kulture in vlogo gostovanjske politike posebej.
Geografsko smo slovenska provinca, od centra najbolj oddaljena. Dolgo smo bili in smo po svoje še vedno tudi kulturna provinca. Oddaljena ne le od prireditvenih spektaklov, ampak predvsem od kulturnega utripa, intelektualnega vzdušja — tistega težko opredeljivega, vendar zaznavnega stanja duha, ki se med drugim manifestira v ustvarjalnem nemiru. Nemiru, ki se prenaša v vse družbeno življenje, navsezadnje tudi v gospodarsko, in je eden od osnovnih pogojev za preseganje stopicanja na mestu.
Nisem zelo naiven človek in ne pričakujem, da se da sedanje stanje spremeniti le v eni dejavnosti in v kratkem času. Jasno mi je, da ob tem mnogi niso ravno navdušeni, marsikdo sprememb pri najboljši volji ne dojema, ali pa jih, čuteč se ogrožen, poskuša blokirati. Navsezadnje, če smo izoblikovali kakšne mojstre, potem smo izoblikovali mojstre za ohranjanje statusa quo.
Gostovanjska politika — pri tem se sedaj omejujem predvsem na gostovanja gledaliških in glasbenih skupin — je del dogajanja. Je eno od področij, na katerih moramo ohranjati stik s sodobno ivsaj slovensko) ustvarjalnostjo.
*ri tem pa nas dve gostovanji amaterskega (pa čeprav ljubljanskega) gledališča v sezoni ne moreta in ne smeta zadovoljiti. Saj ne. da bi imel Šentjakobčane v želodcu, le da imamo v kulturni
Kaj »vleče« ljudi?
Ali so v krajih na narodnostno mešanem območju v lendavski in soboški občini domačini bolj zavzeti za kulturno dejavnost kot drugod? Kaže, da je temu tako, saj v redko kateri vasi niso ustanovili samostojnega kulturnega društva, ki v večini primerov tudi aktivno delujejo. Tega pa ne bi mogli reči za številna krajevna središča zunaj narodnostno mešanega območja.
Zakaj je temu tako? Poleg zavesti, da pripadniki narodnosti — v tem primeru madžarske — s kulturno ustvarjalnostjo ohranjajo svojo samobitnost, materni jezik in kulturno izročilo, najbrž k temu prispevajo tudi dodatna sredstva, ki jih je širša družbena skupnost posebej dolžna zagotoviti za uresničevanje narodnostnih pravic. Verjetno pa je zanimanje večje tudi zato, ker omenjena društva obiskujejo usposobljeni kadri za kulturno dejavnost iz Ljudske republike Madžarske (pevovodje, koreografi, plesni mojstri ipd.). Tako je že vnaprej zagotovljena tudi kakovost nastopa pevskega zbora, folklorne skupine ali drugih skupin. To pa najbrž >vleče< ljudi, da se bolj množično odzivajo kot sicer. Druga društva pa si takšne strokovne kadre težko pridobijo — tudi zavoljo finančnih razlogov.
In tudi v Porabju je podobno. Na Gornjem Seniku, kamor bolj pogosto kot v druge kraje hodijo mentorji iz Slovenije, je kar naenkrat nastala dokaj kakovostna lutkovna skupina, kar je potrdil tudi njen uspešen nastop v Cankarjevem domu v Ljubljani. Podobna je z gledališko skupino, ki sojo ustanovili na katedri za slovenski jezik in književnost na Visoki učiteljski šoli Szombathely. Medtem pa so ob pomoči naših strokovnjakov stekle tudi priprave za uprizoritev prve igre v slovenskem jeziku, ki jo bo uprizorila amaterska skupina z Gornjega Senika.
Če bi takšna skrb veljala tudi nenarodnostnim kulturnim društvom, potem bi bila prav gotovo tudi drugod dejavnost mnogo bolj razgibana. Torej le zgledovati se je treba. Morda bi se dalo tudi kaj zmanjšati administracijo v kulturi, denar pa nameniti za neposredne ustvarjalce.
Jože Graj
skupnosti zelo omejena sredstva in si lahko privoščimo le skromno število gostovanj. Gostovanje pa je gostovanje in vsako zelo drago — čeprav skoraj neverjetno nizke cene vstopnic zadnjih predstav v M. Soboti tega ne dajo slutiti. Nujno moramo zato napraviti čim ustreznejši izbor. Ta bo itak vedno zelo omejen. Ne le da smo zaradi oddaljenosti manj zanimivi, tudi naše prostor-sko-tehnične možnosti so ostale na ravni časov povojne izgradnje in horukovskega pristopa k delu.
V soboški občini profesionalnega gledališča nimamo. Imamo pa v zadnjem času zefo kakovostno gledališko dejavnost, ki sloni na eni profesionalni strokovnjakinji in skupini ljubiteljev. O tem, katero stališče je za njih žaljivo: zahteva skupščine kulturne skupnosti po kakovostnih gostovanjih, ki dopolnjujejo in izpopolnjujejo njihovo delo, ali de-magoško namigovanje GH, ki jih uporablja za ščit svojim pogledom, se bodo morali sami odločiti.
Razlagal sem lastna stališča in v lastnem imenu, odgovarjal sem tudi zato, ker skupščino kulturne skupnosti vodim. Večkrat pa sem moral uporabiti prvi sklon množine, saj uresničitve (vsaj enega dela) ciljev tudi bolj sposoben človek od mene najbrž ne bi zmogel kot posameznik. Tudi ne mislim, da so moji pogledi in stališča zadnje skupščine tako osamljeni. V dokaz: v Soboti je ustanovljena Glasbena mladina, ki si je za eno najpomembnejših nalog zadala prav gostovanjsko politiko.
Upam, da s tem pismom »soočanja misli« še ni konec in pozivam k nadaljnji javni razpravi o posameznih problemih kulture vse, ki o njej kaj vedo in razmišljajo.
Marjan Čenar
ŠE, ŠE 0 GOSTOVANJIH
Na pomlad tega leta je bila v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec Tribuna o kulturi, ki jo je organiziral Kulturni center v Murski Soboti. Hotela je biti kritičen dialog med »izvajalci« in »porabniki« kulture v občini, dialog o vsakršni kulturni ponudbi, vredni ali ne, tisti, ki je, in tisti, ki je ni. Pokazalo pa se je, da »porabnike« vznemirja predvsem tista, ki je ni. Tako se je Tribuna o kulturi spremenila v Tribuno o gledališčih, glasbenih, plesnih in drugih gostovanjih, ki jih v občini ni, oziroma jih ie veliko premalo, glede na število, predvsem pa RAZLIČNOST-DRUGACNOST »porabnikov« in pa glede na oddaljenost od kulturnih centrov v Sloveniji. Po tem kritičnem mnenju se je začelo iskanje krivca za stanje kakršno je, in krivca seveda ni bilo. V občini namreč nihče nikomur ni naložil odgovornosti za načrtovanje, izvajanje in zagovor gostovanjskega programa, niti ni bilo za to posebej namenjenih sredstev. Izvedeli smo, da je to počela doslej ZKO Murska Sobota, a vse zgolj s pičlimi sredstvi, ki jih je pač lahko pogrešala ob financiranju amaterske kulture v celotni občini, zaradi katere ZKO sploh obstaja. S temi sredstvi je pripeljala tisto gledališko predstavo, ki naj bi zadovoljila predvsem čim številnejšo publiko, od katere se hkrati pričakuje, da je »nezahtevna« gledališka publika. Po tem ključu so bile prav gotovo izbrane vse tri od štirih predstav, ki so gostovale v Murski Soboti v preteklih dveh letih (dve od teh sta bili predstavi Šentjakobskega gledališča). Ta ključ je bil seveda izhod v sili in je zelo okrnjeno predstavljal slovensko gledališče. Mimo Šentjakobskega gledališča, ki sploh ni sporno, še manj pa je sporno ljubiteljstvo (Šentjakobosko gledališče je polprofesionalno), obstaja veliko drugih dobrih, res ljubiteljskih gledališč in seveda veliko poklicnih. Kakovost enih in drugih pa piha iz sezone v sezono, pravzaprav kar od predstave do predstave. Ne gre torej za kogaršen koli negativen odnos do Šentjakobskega gledališča, temveč do ključa, še poprej pa do neraz-čiščenosti, kdo je za kaj odgovoren. Prav to pa so želele razčistiti skupščina KS in seje strokovnih odborov za gledališko dejavnost tako pri ZKO kot KS, skušale najti dodatni vir sredstev za gostovanja. Še preden pa se je res kar koli premaknilo, so tu očitki in dvom. Stanje, kjer je gledališče zgolj neobvezen družabni pripetljaj dvakrat na leto, je nekomu očitno zelo všeč. PS: Soboška ljubiteljska igralska skupina se počuti zelo dobro. Koliko je stal »prekmurski« Nušič, pa bomo vedeli na dan premiere, ko bomo tov. Horvatu lahko postregli z natančnimi številkami.
Duša Škof, režiserka pri ZKO Murska Sobota
Po naslovu sodeč bi lahko sklepali, da gre za junaka iz knjige, pa tokrat predstavljamo poslovodjo knjigarne Dobra knjiga v Murski Soboti. Štefan Vitez jo vodi že dobre štiri mesece in v mesecu knjige smo ga povprašali, kakšne so njegove izkušnje pri usmerjeni prodaji, s poudarkom na knjigah seveda.
»Mislim, da sem v teh štirih mesecih pridobil zelo veliko izkušenj, ker sem v knjigarno Dobra knjiga prišel prav v času, ko smo začeli razmišljati, kako naj bi potekala priprava na šolsko sezono Kako bi čim bolj kakovostno, pa tudi čim hitreje opremili naše šolarje, bodoče učenjake, z vsemi potrebnimi učbeniki, pa tudi ostalimi potrebščinami.«
Kako pa je z drugimi knjigami. So med ogledovalci tudi kupci, ali prodaja upada?
»Res je vedno več ljudi, ki knjige opazujejo, ker so postale v zadnjem času izjemno drage. Bralci si jih raje izposojajo v knjižnicah, v knjigarni pa kupujejo le najnujnejše — predvsem priročnike. To pa ne velja za stalne obiskovalce in kupce knjig v Dobri knjigi, ki jih je še kar nekaj.«
Ali mesec knjige kaj vpliva na povečano zanimanje za knjigo, posebej zato, ker so bile svojčas zanj značilne pocenitve knjig in priročnikov posameznih založb, pa tudi razstavno-prodajne akcije. Kako je letos?
»Knjige so bile nekoč res pocenjene in so tako hitreje našle pot do kupca. Zdaj o tem ne moremo govoriti, ker iz meseca v mesec ugotavljamo, da dobivamo od založnikov knjige z neaktualnimi — visokimi cenami knjig. Zato je prav obratno, v
Najboljšim bralkam - knjige
Bralna akcija, ki jc že vrsto let organizirata osnoj na organizacija Zveze sindikatov in kulturno društvo Mura, je v tem kolektivu naletela na velik odziv. Pred dvema letoma tudi v ljutomerskem tozdu Oblačila. Letos so ta tozd razglasili za najboljši. Čeprav število bralk ne odstopa od Marinega povprečja — organizirano prebira 89 delavk (od 650 zaposlenih), kar je približno 15 odstotkov — pa so delavke prebrale veliko knjig, in to je bi! razlog, da so biti najboljši. Na krajši slovesnosti, ki je bila minuli teden, so 11 delavkam, ki so se izkazale pri branju — prebrale so torej vek kot 20 knjig — izročili knjižne nagrade, kar je sploh praksa v tej bralni akciji.
OLGA HORVAT, delavka v Muri in obenem knjižničarka, je prebrala kar 109 knjig in pravi: »Branje mi pomeni veliko, saj brez knjige težko živim. Opažam, da naši mlajši sodelavke in sodelavci vedno manj segajo po dobri knjigi in v prihodnje bi to akcijo morali usmeriti mednje. Sama bom knjige še vedno prebirala.«
LIZIKA PRELOG je prebrala 44 knjig: »Življenje brez knjige je zelo prazno in dolgočasno. Prebiranje knjig ni samo nekakšno kulturno hranjenje, marveč tudi izobraževanje in s tem razumevanje. Če stvari razumemo, potem je odnos do našega okolja — tudi dela — boljši, kulturncjši.«
D. L.
—Žitkovci----------------------*—
NOVO KULTURNO DRUŠTVO
Žitkovci spadajo ined najmanjše vasi v lendavski občini — štejejo le okrog 60 hiš — kljub temu pa se lahko pohvalijo z razgibano dejavnostjo na kulturnem in športnem področju, pa tudi sicer so delavni po svojih močeh. Kadar so v občini volitve ali referendumi, po navadi prvi končajo z glasovanjem, kajti to si štejejo v ponos. In zdaj so ponosni tudi na samostojno kulturno društvo, ki so ga ustanovili letos marca.
»Kulturna dejavnost v naši vasi se je odvijala tudi pred ustanovitvijo društva in sicer v glavnem v okviru mladinske organizacije. Imeli smo tudi skupne prireditve z mladinci iz Dobrovnika, pripravljali smo proslave ob pomembnejših praznikih, 15. marca letos pa smo naposled ustanovili kulturno društvo, ki se imenuje Gydngyvirag(.= Solzice),« nam je povedala prva predsednica Helena Vegi.
Že po naslovu sodeč gre torej za narodnostno kulturno društvo. V Žitkovcih je namreč večina domačinov madžarske narodnosti. In zelo dobro se zavedajo, da morajo za ohranjanje materinščine tudi sami marsikaj po
tem mesecu je celo manjše zanimanje za nakup kot prejšnja leta, pa tudi knjig, ki bi se pocenile, ni.
Prav zato smo v mesecu knjige začeli spremljati vse akcije, ki jih izvajajo v Jugoslaviji in najbolj odziven je gotovo mednarodni sejem knjige v Begradu, ki smo se ga udeležili. Obiskali pa bomo tudi slovenski sejem knjig v Ljubljani, ki bo med 17. in 23. novembrom. Taka oblika seznanjanja s knjižnimi novostmi se nam zdi izjemno primerna, pomembni so tudi poslovni stiki in načr-
ŠTEFAN VITEZ je petnajst let združeval delo v računovodstvu Pomurskega tiska, preden je prevzel vodenje knjigarne Dobra knjiga. Poznavanje številk in dojemljivost za novo na knjižnih policah pa tudi izpopolnjevanje asortimana izdelkov, ki so naprodaj v prodajalni na Titovi 6 mu prav pride; v težnji zadovoljiti kupca pa pravi, da je vreden vsak napor in priznati mu je, da se trudi.
tovanje prodajno-razstavnih akcij. Eno zelo uspešnih smo imeli v tovarni oblačil in perila Mura v Murski Soboti, prav tako smo obiskali tovarno Beltinka v Beltincih in napovedujemo obisk v tovarni Planika v Turnišču (16. novembra)«. So to akcije sveta knjige ali izključno prodajalne Dobra knjiga? Je svet knjige pri Dobri knjigi ponovno zaživel?
»Naštete so akcije knjigarne Dobra knjiga, svet je sicer prisoten, vendar ne tako, kot bi želeli.
Novo (prvo) kulturno društvo v Žitkovcih vodi Helena Vegi, sicer študentka katedre za madžarski jezik Pedagoške univerze v Mariboru.
storiti. Kultura pa je poleg izobraževanja prav tako zelo odločilen dejavnik pri tem. Člani njihovega društva so doslej izvedli že dve pomembni programski nalogi — pripravili so prireditev ob L maju in sodelovali na krajevni proslavi 23. avgusta,ko so odprli asfaltirano vaško cesto in ko so
Akcije so utečene že vrsto let, po izkušnjah pa gredo najbolj v prodajo priročniki: kuharice, knjige o vrtu, sadjarstvu, čebelarstvu in druge. Prodajamo tudi romane, vendar ne v toliki meri kot priročnike.«
Prodajalna, ki jo vodite, se imenuje Dobra knjiga, vendar je obenem tudi papirnica in prodajalna tiskovin, za popestritev pa so v njej naprodaj tudi razni dodatki h garderobi (pasovi, torbice, oblikovan nakit) in darila, od kristalnih kozarcev in pepelnikov ter vaz do keramike. Je delo težko usklajevati? Niti ne, ker smo izjemno povezan kolektiv. Dobro se razumemo med sabo in si pomagamo, kar je vidno tudi po rezultatih.«
Kaj pa na povečan nakup pred koncem leta ste se že pripravili, kako bo z novoletnimi voščilnicami?
Izbor raznovrstnih voščil je pester vse leto, posebej pa smo se pripravili in naročili raznovrstne novoletne voščilnice, od Unicefovih do drugih namembnih, in upam, da bomo lahko zadovoljili okus še tako zahtevnega kupca.«
Kaj pa knjige, katere so tiste, ki so predmet posebnega zanimanja — poleg že omenjenih priročnikov?
»Med tako imenovane knjižne uspešnice se ta hip uvršča knjiga Platoon — vod smrti, enciklopedija Slovenije, roman Rajski otok Victorie Holt, za mlajše bralce Godinove Siničke v škornju in Krambergerjeva Pasja kozmetika za otroke, ponovno pa je aktualen Jaroslav Hašek s svojo Potepuško gosjo.«
Pri uspešnicah, ki jih navajamo v Kulturnem koledarju, so pripisane tudi založbe in razvidno je, da ne prodajate samo del, natisnjenih pri Pomurski založbi.
»Seveda. Prednost je res na domači založbi, toda zadovoljujemo poslovno etiko in prodajamo knjige vseh ostalih slovenskih in jugoslovanskih založnikov, pa tudi naročamo določeno strokovno literaturo.«
Brigita Bavčar
praznovali tudi gasilci. Zdaj pa pripravljajo proslavo v počastitev 29. novembra — dneva republike. Delo so si sicer razdelili po sekcijah, tako da delujejo dramska in ritmična sekcija, pevski zbor, folklorna in recitacijska skupina. V dramski sekciji so se odločili, da bodo naštudirali igro v madžarskem jeziku in se z njo predstavili tudi v drugih krajih na narodnostno mešanem območju. V drugih skupinah pa je dejavnost dvojezična. Pevski zbor se je torej naučil tudi slovenske pesmi, folklorna skupina bo poleg madžarskih plesala tudi prekmurske plese, recitatorji pa bodo prav tako nastopali v obeh jezikih. Tako bodo gojili tudi sožitje s pripadniki večinskega naroda. Tudi Slovenci so namreč člani kulturnega društva.
Trenutno nimajo ugodnih razmer za delovanje. Na voljo imajo le manjšo dvorano v vaško-gasil-skem domu, kjer pa ni odra in drugih primernih prostorov. Poleg tega si želijo, da bi jih obiskoval tudi kulturni strokovnjak oziroma mentor iz Ljudske republike Madžarske.
Jože Graj
kulturni koledar
PETEK, 13. NOVEMBRA
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo- ob 19.30 prireditev v okviru festivala Revolucija in glasba, na kateri bodo nastopili znani slovenski umetniki: Zlata Ognjanovič, Tomaž Lorenz in Alenka Šček.
NEDELJA, 15. NOVEMBRA
Kinematografi Pomurja bodo tudi letos imeli Dneve domačega filma. V Murski Soboti bo prva predstava domačega filma Oficir z vrtnico (zlata arena za scenarij Dejanu Šoraku in za glavno moško vlogo Žarku Lauševiču), v Gornji Radgoni bo film Že videno (velika zlata arena za najboljši film jugoslovanskega festivala igranega filma Pulj 87, zlata arena za glavno žensko vlogo Anici Dobra, za moško stransko vlogo Miroslavu Mandiču in masko Haliju Redžebašiču), v Ljutomeru bo projekcija kraljeve koračnice (zlati venec Studia režiserju Živoradu Tomiču ,za najboljši debi), v Lendavi bo kot prvi na sporedu jugoslovanski film Angel varuh (Studiev jelen za gled-Ijivost) in v Črenšovcih, ki se vključujejo v filfnske dneve, film V imenu ljudstva (prejemnik nagrade občinstva Zlata vrata).
PONEDELJEK, 16. NOVEMBRA
Murska Sobota — v kinu Park bodo predvajali domači film V imenu ljudstva, v kinu Svoboda Gornja Radgona bo Kraljeva koračnica, v Radencih Že videno, v Ljutomeru Oficir z vrtnico, v Črenšovcih Angel varuh in v Lendavi Oktoberfest.
TOREK, 17. NOVEMBRA
Murska Sobota — film Angel varuh, Gornja Radgona — Oficir z vrtnico, Radenci — Kraljeva koračnica, Ljutomer — Že videno, Črenšovci — Oktoberfest in Lendava v Imenu ljudstva.
SREDA, 18. NOVEMBRA
V okviru Dnevov domačega filma, ki se bodo nadaljevali do konca tedna, bo v Murski Soboti projekcija Kraljeve koračnice, v radgonskem kinematografu Oktoberfest, v Radencih bodo predvajali film Angel Varuh, v Ljutomeru Ljubezni Blanke Kolak, v Črenšovcih že videno in Lendavi film Oficir z vrtnico. Vse predstave bodo ob 19.00 po enotni ceni 1000 dinarjev.
Razstave
MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je odprta razstava del petih prekmurskih akademskih slikarjev: Nikolaja Beera, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana in Franca Mesariča.
V Pokrajinskem muzeju je še vedno na ogled zanimiva razstava Antični pokop v Pomurju.
V Pokrajinski in študijski knjižnici je odprta priložnostna razstava v počastitev 200. obletnice rojstva Vuka Stefanoviča Karadžiča.
Na pionirskem oddelku soboške knjižnice v gradu je na ogled razstava del pesnika in pisatelja Kajetana Koviča.
LENDAVA - V galeriji Lendava se s svojimi deli predstavlja akademski slikar Lazslo Doczi iz Szombathelya na Madžarskem.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin razstavljata likovna ljubitelja Vilko Gerlec in Jože Vidonja iz Murske Sobote.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak je od 11. do 28. tega meseca na ogled razstava slik in kipov Viljema Jakopina.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE 1 (Mladinska knjiga), priročnik za spretne roke VSE NAREDI SAM (Delavska enotnost) in Anne in Serge Golon - POT V VERSAILLES (Založba Lipa).
VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1987
STRAN 7
SREČANJE Z LUDVIKOM BLAUOM, POSLEDNJIM ŽIDOM V LENDAVI
Nas bodo sosedje prehiteli?
NOVO LETO
SREDI SEPTEMBRA
Septembra se je začelo 5748. leto
V leksikonu je o Židih (med drugim) zapisano: Židi, Judi, ostanek nekdanjega izraelskega ljudstva. Izvirajo iz Judeje (pokrajina v Izraelu in Jordaniji), od koder so se razselili po svetu. Njihovo število se je v zgodovini zaradi preganjanj močno spreminjalo. Danes jih je okoli 13,5 milijona inso so-cialno-religiozna enota. Židi so še v 10. stoletju pred našim štetjem imeli kratek čas svojo državo, potem pa sojih podjarmili Asirci . . . Diaspora (raztresenost), ki so jo napovedali že preroki, se je začela v dobi helenizma in se končala z zadnjim uporom proti Rimljanom, ki so v 70. letih našega štetja razrušili Jeruzalem, podjarmljene Žide pa razselili v svojem imperiju v Palestini, severni Afriki, Siriji, Arabiji, Italiji, Španiji, Bizancu, Galiji, _Ger-maniji ... V Ljubljani so Židje prvič omenjeni 1213., njihov gospodarski in kulturni center pa je bil do 15. stoletja Maribor. V 18. stoletju so ustanovili svoje občine v Murski Soboti in Dolnji Lendavi . ..
»Pred zadnjo svetovno vojno in nekaj časa med njo je v Lendavi in okolici živelo okrog 150 Židov. To so bili predvsem šolani ljudje; največjih je bilo trgovcev, precej pa tudi advokatov, zdravnikov in večjih posestnikov. Dolgo let je bila v Lendavi tudi židovska šola,« nam je povedal 84-letni Ludvik Blau, eden izmed poslednjih Židov v lendavski občini. Poleg njega je namreč v poverjeništvu židovske občine, katere sedež je v Ljubljani, včlanjenih še 8 pripadnikov tega naroda.
— Kaj se je zgodilo z drugimi Židi? smo povprašali, čeprav smo vedeli za odgovor. Židje so namreč narod, ki so ga izgnali iz domovine, tam, kjer so ga naselili, pa so ga preganjali. Živeti so morali v getih. S razsvetljenstvom in zmago francoske revolucije v 18. stoletju so postali polnopravni državljani najprej v Ameriki (1776) in Franciji (1791), nato (1867) v Avstriji, Nemčiji (1871), Srbiji (1878), v Rusiji pa šele po zmagi oktobrske revolucije. S tako imenovanimi numberškimi zakoni 1935. leta jim je bil spet zadan hud udarec: Židom so vzeli pravice polnopravnih državljanov, prepovedali so zakone med Židi in arijci. Od 1938. leta so jih preganjali organizirano; niso bili več državljani, nositi so morali rumene značke, prepovedali so jim pristop v šole, ustanove, imovino plenili; 1941. leta pa so Nemci sprejeli odlok o. končni rešitvi židovskega vprašanja in jih v koncentracijskih taboriščih sistematično iztrebljali. Do 1945. leta jih je tako končalo 6 milijonov.
»Usoda, namenjena Žjdom, ni zaobšla prekmurskih Židov, saj so madžarski okupatorji aprila 1944. leta z našega območja v zloglasne »lagare smrti« (Dachau, Auschwitz) deponirali od 360 do 380 Zidov, od koder se jih velika večina ni vrnila. Na območje sedanje lendavske občine se nas je vrnilo kakih 15.«
— Vi ste torej imeli srečo?
»Lahko bi rekel, da sem jo imel. Tega pa ni imela moja žena, starši, sorodniki, ki so končali v taboriščnih plinskih celicah. Židi v Lendavi vse do prihoda Madžarov nismo bili preganjani, vendar smo čutili, da bo prej ali slej mržnja do našega naroda prišla tudi sem. Sam sem se 1938. leta začasno izselil v Karlovec na Hrvaško, kjer sem bil solastnik tovarne pletenin. Pravzaprav smo ta obrat najprej (1928. leta) ustanovili v Lendavi in je v njem delalo 190 delavcev. Ob vse večjem razvoju nacizma, ki ni obetal nič dobrega, pa smo pobrali stroje in 40 najboljših delavcev in se skušali umakniti na varnejše,
vendar mi tudi tam ni bilo prizaneseno. Leta 1941 so me mobilizirali, pozneje pa (kot jugoslovanskega rezervnega poročnika) prepeljali v taborišče v Osnabruck, kjer sem prebil dolga tri in pol leta. Imel sem status vojnega ujetnika, zato sem se izognil plinski celici.«
Z Ludvikom Blauom sedimo v prvem nadstropju večje, zdaj poslovno-stanovanjske hiše na Partizanski cesti v Lendavi. Sogovornik je zelo zanimiva osebnost, pozornost pa zbuja tudi njegovo stanovanje, v njem pa knjige in vonj po nedolgo ugasnjenih svečah.
»Danes Židje praznujemo večji praznik — roš hašama oziroma novo leto. 24. oziroma 25. septembra (po našem 1987. leta, op. pisca) smo stopili v židovsko 5748. leto. Na ta praznik med drugim prižgemo tudi sveče.«
Priznati moramo, da nas je Ludvik s to novico presenetil. Po naših običajih bi morali čestitati: srečno roš hašana 5748, vendar ne vedoč za židovske
Ludvik Blau iz Lendave, predstavnik Židov v Lendavi: »Židje smo prestali mnogo gorja, v Lendavi so nam vzeli sinagogo, pokopališča ne vzdržujejo, mladina ne ve, od kod smo in kaj smo ...«
običaje (pravzaprav način) tega nismo storili. Je pa pozneje povedal, da glede na njihovo (lendavsko) majhno skupnost običajev v večjem obsegu ne prakticirajo. No, ja, sveče že prižgo in si voščijo kot vsi drugi ljudje. Odgovor na vprašanje, ali je vsako novo leto na isti datum, pa smo poiskali v koledarju: prihodnje novo leto 5749 bo (po našem koledarju) 12. oziroma 13. septembra 1988, v leto 5750 pa bodo stopili 30. septembra oziroma L oktobra 1989. Kot ste, dragi bralci, lahko opazili, imajo Židje za novo leto 2 dneva. Prav gotovo pa bo zanimivo zvedeti, kako je z drugimi podatki z židovskega koledarja.
»V židovskem koledarju je navadno leto lunsko leto s 354 dnevi in 12 meseci. Za izravnavo s sončnim letom so tri vrste let: navadno, pomanjkljivo in nadštevilno. Poleg tega se vsakih 19 let sedemkrat vrine po en mesec. Imena mesecev pa so: tišri, hešvan, kislev, tevet, ševat, adar, nisan, ijar, šivan, tamuz, av, elul in trinajsti oziroma vrinjeni mesec veadar. Židje imamo več praznikov; v tednu je za nas dela prost dan sobota oziroma sabat, poleg novega leta (roš hašana) pa so še večji prazniki jom hakipu-rim (24 ur posta), pesah in drugi,« je povedal Ludvik Blau in dodal, da tako kot mnogi drugi tudi Židje »zapovedi« praznikov različno izpolnjujejo. On, na primer, ki je v novi Jugoslaviji delal na več odgovornih mestih, si seveda praznovanja sobote ni mogel vselej privoščiti, vsekakorjja ne takrat, ko smo imeli še 6-dnevni delovni teden.
»Pred zadnjo vojno sem bil, kot sem že dejal, podjetnik. Po osvoboditvi sem svoj delež v pletilski firmi odstopil družbi, sam pa sem se zaposlil. Bi! sem
šef knjigovodskega servisa v Lendavi, kjer smo vodili knjigovodstvo za 36 manjših podjetij, nato sem vodil poslovne knjige v Mizarstvu, pa na Kmetijskem gospodarstvu, leta 1962. pa sem postal računovodja v lendavski Lekarni. Tu sem delal do 1976. leta, ko sem se — star 73 let — naposled upokojil.«
Ludvika nismo spraševali po »penziji«, kajti slutili smo, da se s prejemki ne bi kaj prida pohvalil, prej nasprotno, saj se je (kljub visoki starosti) upokojil z nepolno delovno dobo.
»Glede na to, da žena ni bila zaposlena in da morava shajati s pokojnino, živiva skromno.
Stanovanja pa ne plačujeva, ker prebivava v hiši, ki so nam jo po vojni nacionalizirali.«
Sogovornik je povedal, da židovska skupnost v Jugoslaviji skrbi za svoje člane. V Zagrebu, na primer, ima Dom Lavo-slava Švarca, ki daje zatočišče okrog 100 starim ljudem. Tisti, ki imajo premoženje oziroma pokojnino, plačajo, oni, ki pa šo reveži, seveda ne morejo nič prispevati, kljub temu pa so deležni vseh ugodnosti domskega bivanja.
»Naša skupnost res vzorno skrbi za svoje živeče člane, bolj slabo pa za židovska pokopa-lišča. Tako, zanemarjeno, je tudi v Dolgi vasi.«
Ludviku smo povedali, da smo si to pokopališče pravkar ogledali in da smo zgroženi nad tistim, kar smo videli: spomeniki se podirajo, grobove prerašča trava, mrliška vežica se podira .. .
»Zaklenili smo jo, da ljudje ne bi vanjo še naprej hodili na potrebo ...« je ogorčen dejal sogovornik in nadaljeval: »Od občine letno dobimo 80 tisočakov, kar pa zadošča komaj za delavca, ki občasno pokosi travo. Mi, ki še živimo, pa tudi ne moremo vzdrževati pokopališča.
Dodam naj, da je to poslednje počivališče pravzaprav »živo« pokopališče, saj je na seznamu, ki ga je (ob drugih pokopališčih) potrdila občinska skupščina z odlokom. Družba bi morala bolj poskrbeti za pokopališče naših prednikov, če ne zaradi njih, pa vsekakor zaradi ljudi, tudi turistov, ki se vsak dan vozijo mimo in se najbrž zgražajo. Na pokopališču je tudi veliko dragocenih (marmornatih) spomenikov.
Morda bi kdaj pa kdaj vzeli v roke motike in drugo orodje pionirji, saj je na židovskem pokopališču tudi spomenik žrtvam fašizma iz obdobja 1941—45. Morda ne bi bilo odveč, da bi katerega izmed nas povabili, da bi mlademu rodu spregovoril o prispevku židovskega naroda v narodnoosvobodilni borbi, o njegovih žrtvah ...«
V več kot dveh urah, kolikor smo se pogovarjali z Ludvikom Blauom, se je vonj po ugasnjenih svečah nekam porazgubil.
Poslovili smo se v upanju, da bo to pisanje koga spodbudilo k odpravi pomanjkljivosti, na katere je opozoril. Razšli pa smo se tudi v prepričanju, da se bomo srečali čez dve leti, ko bodo na Blauovi mizi spet zagorele sveče, tedaj v počastitev novega, 5750. leta. Do tedaj pa bodo, upajmo, najbrž urejeni tudi uradni odnosi z izraelsko državo, ki je (znova) nastala pred 40 leti in v katero se je po vojni izselilo iz naše države 8 tisoč Židov. V Jugoslaviji jih je zdaj le še 5415, od tega 83 v Sloveniji.
Štefan Sobočan
Bernarda Peček
Na majhnem pomurskem območju sta kar dve sorazmerno veliki gojitveni lovišči — Fazan v Beltincih, ki spada v tozd Gozdarstvo ABC Pomurke, ter Kompas v Gornjih Petrovcih. V Fazanu so letos vzredili okrog 75 tisoč fazanov, 4500 jerebic in 4 tisoč rac, v letošnji lovni sezoni jih je obiskalo okrog tristo gostov (končna številka bo verjetno okrog 700), odstrelili so okrog 2700 fazanov, 800 jerebic, 200 zajcev (lov teh se je začel šele oktobra), 200 srnjadi in 400 rac. Do konca lovne sezone naj bi odstrelili še 700 fazanov, 1000 jerebic, 600 rac in 180 srnjadi. Tudi v gojitvenem lovišču v Gornjih Petrovcih vzredijo letno kar veliko male pernate divjadi, in sicer okrog 50 tisoč fazanov, 4 tisoč jerebic in 4 tisoč rac. Odstrel divjadi narašča iz leta v leto (prav tako število tujih lovcev), tako da bodo letos odstrelili od 7 do 8 tisoč fazanov.
KOMU DEVIZE NE DIŠIJO?
Vsak tuji gost je v Pomurju zelo dobrodošel; lovni turizem, kolikor ga je v Pomurju v okviru Fazana in Kompasa, pozna le take. Plačati morajo zelo zasoljene cene (če bi jih preračunali v dinarje), medtem ko veljajo za domače lovske goste nižje cene — 50-odstotna dinarska vrednost devizne cene. Za odstreljenega fazana mora tuji lovec plačati 20 tisoč lir, za raco 17 tisoč, za jerebico 26 tisoč, za zajca 70 in 60 tisoč lir, medtem ko trofeje ustreljenih srnjakov stanejo od 400 do tisoč nemških mark, jeleni pa tudi do 10 tisoč mark. Poleg tega mora tuji lovec plačati še 40 tisoč lir zavarovanja.
Kljub temu te cene za italijanske, avstrijske, švicarske, nemške ter napovedane francoske lovce niso previsoke, saj prihajajo lovit v Pomurje iz še tako oddaljenih krajev vsako leto znova. Stalni gostje so dokaz, da so z organizacijo lova zadovoljni. Direktor Gojitvenega ’ovišča Kompas Petrovci Geza Bačič je o tem dejal: »Dela je izredno veliko, vendar moram poudariti neko posebnost. Malo je namreč delovnih področij, kjer je tako močno pomemben subjektivni dejavnik kot tukaj. Odločilno je namreč, da dela človek z voljo, z zavestjo, da hoče nekaj doseči. Če ni tudi osebne zavzetosti, ne moremo pričakovati uspehov. Mi lovimo tudi ob sobotah in nedeljah, veliko je treba postoriti zunaj delovnega časa. Z navadnim odnosom
Na medžimurskem območju. ki je površinsko enako pomurskemu. odstrelijo 10-krat več divjadi kot v Pomurju. Naše možnosti so torej vse prej kot izkoriščene.
do dela verjetno ne bi dosegali takih rezultatov. V času lovne se-zonek, od 15. maja do 15. januarja, so naši lovci neprestano na delu. Gostom morajo biti na voljo vsako minuto. Število lovcev v Italiji je namreč nekoliko upadlo, ostali so taki, ki so tudi bolj zahtevni. V Pomurju pa jim najbolj ugaja, kakovost divjadi, izvajanje lova brez »improvizacij« ter medčloveški, prijateljski odnosi.«
KONKURENCA SOSEDNJE MADŽARSKE IN MEDŽI-MURJA
V Fazanu je čez 80 odstotkov gostov Italijanov, nekaj Švicarjev, v začetku novembra pričakujejo kar veliko francosko skupino lovcev, za odstrel pernate divjadi pa se vse bolj zanimajo tudi
Avstrijci. Te zanima samo odstrel fazanov (minili so torej časi klasičnega lova, ko je bil lovec po ves dan na preži, zvečer pa se je vrnil domov brez ulova), tako da bi jih prihodnje leto odstrelili že od 10 do 20 tisoč. Da ustreli enega fazana, mora tačas plačati 145 šilingov, divjačina pa ostane Fazanu. Ta jo bo s pomočjo ABC Pomurke prodajal na tujem tržišču. Aleksander Gergar (Fazan Beltinci) je menil, da so Hrvati pred leti naredili napako in zvišali cene za 30 odstotkov, zaradi česar prihaja na hrvaška lovišča manj tujih gostov. Tudi Geza Bačič je menil, da vse razvitejši lovni turizem na Hrvaškem v Medžimurju in na Madžarskem ne vpliva na število gostov v Pomurju, saj imajo stalne goste:« Opažamo pa, da imajo tudi na Hrvaškem, čeprav imajo precej višje cene, zasedena vsa lovišča. Vzrok je v pestrejši ponudbi. Ne ponudijo, jim samo lova, ampak še marsikaj drugega, zabavo ...«,
JE ZA LOVCE HOTELSKA POSTELJA DOVOLJ?
Kompas v Gornjih Petrovcih je lani gostil 427 lovcev, ki so prebili na lovu 740 dni. V Beltincih se jih letno oglasi okrog 700, ki ostanejo na lovu povprečno po tri dni. Večina teh gostov prenočuje v Diani v Murski Soboti, v Lipi v Lendavi ali v Jeruzalemu v Ljutomeru. Ta lovna sezona ne sovpada z glavno turistično sezono, saj se glavna začne šele v jesenskem času. Lahko bi celo trdili, da je lovna sezona glavna turistična sezona za marsikateri hotel. Lovski gostje po navadi najamejo (to opravi za njih Fazan ali Kompas) sobo z zajtrkom, kosila pa imajo organizirana v raznih vaških gostilnah.
Tako v Kompasu kot v Fazanu si želijo večjega »turističnega sodelovanja«. Aleksander Gergar je pripomnil:« Kakega načrtnega sodelovanja ni. Že pred leti sem omenjal, da smo v slovenskem lovnem turizmu precej razbiti. Vsaka delovna organizacija, ki se poklicno ukvarja z lovom,
išče svoje prihodnje goste prek sednajih — če so gostje zadovoljni, se vračajo, to povejo prijateljem ... Da pa bi imeli nekakšen organiziran pristop, neko turistično agencijo za lovni turizem, ki bi načrtno vabila goste z raznimi lovskimi aranžmaji, tega pa do pred kratkim ni bilo. Zadnje čase se nekaj ljudi v Kompasu načrtno ukvarja s tem prek svojih po-
»Vsaka delovna organizacija, ki se poklicno ukvarja z lovom, išče svoje prihodnje goste prek sedanjih — če so gostje zadovoljni, se vračajo. to povejo svojim prijateljem ... Da pa bi imeli nekakšen organiziran pristop, neko turistično agencijo za lovni turizem, ki bi načrtno vabila goste z raznimi lovskimi aranžmaji, tega pa do pred kratkim ni bilo ...«
sredništev v tujini. Mogoče pa bi se na tem področju dalo kaj narediti, da bi bil dotok gostov bolj organiziran, prav tako tudi propaganda na tujem trgu. Mi v tujini v kviru tozda Gozdarstvo težko nastopamo ...«
VEČ SODELOVANJA GO-STINSKO-TURISTIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV
Naj so sedanje številke odstreljene divjadi spodbudne, število gostov iz leta v leto večje ali enako — v Pomurju imamo še vedno amaterski, začetniški pristop do lovnega turizma. Pri tem so najmanj krivi delavci gojitvenih lovišč, saj iz leta v leto posodabljajo opremo in povečujejo število vzrejene male poljske divjadi. Njihova osnovna naloga je: skrb za malo pernato divjad. Te vzredijo toliko, da jo prodajajo tudi drugim gojitvenim loviščem (Umag, v druge kraje v Istri, izvažajo v Avstrijo -- letos 10 tisoč skoraj odraslih fazanov). S fazani oskrbujejo celotno območje Čakovca. Dodajmo tem podatkom in prejšnjim številkam o odstrelu še en podatek — na medžimurskem območju, ki je površinsko enako pomurskemu, odstrelijo 10-krat več divjadi kot v Pomurju. Naše možnosti so torej vse prej kot izkoriščene.
In kakšno je sodelovanje z lovskimi družinami v Pomurju? Pred leti so na loviščih lovskih družin odstrelili več divjadi kot na gojitvenem lovišču Kompas, vendar se je ta številka do danes močno zmanjšala, prav tako pa tudi število tujih lovcev, ki bi bili gostje lovskih družin. Kakor je dejal vodja Fazana, so že pred leti predlagali lovskim družinam, da bi s skupnimi močmi povečali lov (kakor imajo danes organizirano na varaždinskem območju).
Fazan bi jim odstopil določeno število divjadi, lovske družine pa njim pravico do lova, kajti zaradi številnih posegov v zemljišča je vse manj naravnih možnosti lova. Je za nesodelovanje kriva premajhna zavzetost (na obeh straneh), prezaposlenost članov lovskih družin ali pa enostavno nezanimanje, ker lovske družine niso življenjsko odvisne od lova.
Gojitvenim loviščem pomeni povečevanje števila lovcev tudi večji dohodek. Toda — ali res samo njim?
STRAN 8
VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1987
samozaščita, varnost, obramba
---LENDAVA-------------------------------
10-letnica organiziranega požarnega varstva
V lendavski občini so v letu 1977 ustanovili samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom, njen namen pa je bil zbiranje sredstev za razvoj požarne varnosti v občini. Uvedena je bila 0,32-odstotna prispevna stopnja bruto osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v organizacijah združenega dela. Ker iz tega vira ni bilo dovolj sredstev za gasilstvo, je bil lani uveden še 1-odstotni prispevek od katastrskega dohodka občanov. Zbrana sredstva iz tega dohodka se vsako leto razdelijo gasilskim društvom po teritorialnem načelu. Za svoje potrebe gasilska društva še dodatno zbirajo sredstva z različnimi prireditvami, zbiralnimi akcijami ter krajevnimi samoprispevki. V minulih desetih letih so dobila gasilska društva novo sodobno opremo, predvsem avtomobilske cisterne za gašenje požarov in pripadajoče orodje. Veliko je bilo storjeno tudi za izobraževanje gasilcev, zatika pa se pri obnavljanju gasilskih vrst, čemur bo potrebno prisluhniti posebno pozorno. Požarno varstvo seje v teh letih okrepilo,>o tem ni nobenega dvoma, bilo je manj požarov tudi zaradi preventivnega delovanja gasilcev, če pa so požari bili, so bili hitro zadušeni
prav zaradi sodobne opreme in izurjenosti gasilcev. V novejšem času, ko govorimo o nevarnosti razlitja strupenih snovi, se gasilci pripravljajo tudi za te naloge, saj gre za možnost ekoloških nesreč
in požarov večjih razsežnosti. Ob tem jubileju pa velja povedati le to, da si želimo, da bo požarna varnost delček našega vsakdanjika, saj si bomo tako prihranili marsikatero grenkobo. Jani D.
Mladi gasilec na OŠ Bakovci
V mesecu oktobru — mesecu požarnega varstva so bile v Pomurju številne vaje, na katerih so pripadniki civilne zaščite, gasilci ter drugi obrambni in samozaščitni dejavniki prikazali svojo opremljenost in usposobljenost. Ena večjih mobilizacijsko-taktičnih vaj je bila tudi v mestu Murska Sobota. Posnetek prikazuje reševanje ljudi iz visokih zgradb.
Foto: Feri Maučec
----NEENAKOMERNAOSKRB A---------------------------
Premalo super bencina in dovolj
Naj vas podoba pomurskih bencinskih servisov, kjer zadnje dni ni bilo opaziti večjih kolon vozil, ne vodi do napačne ugotovitve, češ da sedaj ni večjih težav pri oskrbi z gorivi. Nasprotno! Se vedno je namreč čutiti pomanjkanje super bencina in nekaterih drugih srednjih naftnih derivatov, medtem ko boste kurilno olje zaman iskali na bencinskih črpalkah, ker ga ni niti v prodaji na drobno. Sicer pa je bilo slednjega dovolj vse leto in so si gospodinjstva pravočasno napolnila rezervoarje za ogrevanje v hladnejših dneh. Kot so nam povedali v poslovalnici Petrola v Murski Soboti, že dva meseca ne razvažajo kurilnega olja, po katerem tačas ni kakega večjega povpraševanja.
Do sredine minulega tedna so na bencinskem servisu v Murski Soboti, ki oskrbuje celotno Pomurje, dnevno prejemali 5 cistern srednjih destilatov, kot sta nafta in kurilno olje, poslej pa se
premoga
je ta količina skrčila na bore 4 cisterne. Kljub temu pa pričakujejo, da bo vsaj do konca meseca zagotovljena normalna oskrba s kurilnim oljem. Večji problem je s super bencinom, saj dnevno pripeljejo le 2 cisterni iz rafinerije v Sisku. Vsak drugi ali tretji dan pa se pojavi še cisterna z bencinskega servisa v Mariboru, s čimer skušajo omiliti trenutne težave. Vendar so to malenkostne količine za potrebe Pomurja, zato se je Petrol odločil tudi za uvoz super bencina iz sosednje Madžarske. Sicer pa je 60 tisoč litrov super bencina, kolikor dobiva Pomurje dnevno, komajda dovolj, zato bencinski servisi nimajo zalog.
Povsem drugače pa je s kurivi, kar spričo znanih težav v preteklih letih nedvomno preseneča. Tako v veletrgovini Potrošnik v Murski Soboti kot v drugih trgovskih organizacijah v Pomurju
imajo namreč v zalogi večje količine premoga, ki se ga ne morejo na hitro znebiti. Brez kakršnega koli predhodnega naročila bi lahko samo v Murski Soboti prodali okrog 250 ton raznih vrst premoga, predvsem velenjskega lignita, rjavega premoga iz Trbovelj in bosanskih premogovnikov ter avstralskih briketov. In kakšne so cene? Za tono lignita je treba odšteti približno 50 tisočakov, za rjavi premog pa od 60 do 110 tisoč dinarjev. Računajo, da bodo kupci čim prej odpeljali ta premog, kajti ko bo zapadel prvi sneg, bo dobava otežena. Tudi z drvmi in plinom zaenkrat ni problemov.
Kaj sploh še dodati ob takšni temno-svetli podobi oskrbe goriv in kuriva za ogrevanje v Pomurju? Upajmo le, da se bo oskrba z gorivi v naslednjih dneh vendarle izboljšala v zadovoljstvo kupcev in prodajalcev.
Milan Jerše
Na osnovni šoli Bakovci so leta 1981 ustanovili pionirsko društvo Mladi gasilec z namenom, da se učenci seznanijo z vzroki in nevarnostmi požarov, hkrati pa tudi spoznajo načine, kako ravnati v primeru požara. V pionirsko društvo Mladi gasilec se učenci vključujejo prostovoljno od prvega do osmega razreda. Povprečno je v društvu vsako leto vključenih 30 do 40 učencev, večinoma s predmetne stopnje, kar je tudi zaželjeno. Mladi gasilci organizirajo razne dejavnosti in akcije na področju preventivnega delovanja, med drugim organizirajo krajše gasilske vaje, s katerimi prikazujejo uporabnost ročnih gasilnih aparatov, pišejo spise na temo preprečevanja požarov, skrbijo za propagandni material, sodelujejo pri obrambnih dnevih na šoli in se udeležujejo tekmovanj. Tako sodelujejo na društvenih, sektorskih in občinskih tekmovanjih. Posebno se navdušujejo za pridobivanje značk preprečujmo požare. V petih letih so osvojili 68 bronastih, 40 srebrnih in 35 zlatih značk ter 26 znakov kronist. Vsako leto se člani društva tudi udeležujejo srečanja pionirjev gasilcev, ki so v raznih krajih Slovenije. Na teh srečanjih se preizkušajo v znanju požarnega varstva in tekmujejo v štafeti. Pri strokovnem delu jim veliko pomagajo člani gasilskega društva, tako je vzpostavljeno dobro sodelovanje med gasilskim društvom v kraju in pionirskim društvom Mladi gasilec. V okviru društva deluje tudi obrambno gasilski krožek, v okviru katerega se učenci seznanjajo z vlogo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Bakovsko pionirsko društvo sodi med najdejavnejše v soboški občini, pridobljeno znanje iz preventive pa učenci tudi uspešno prenašajo v svoje domove.
F. M.
Na podlagi 70. člena Statuta
Službe družbenega knjigovodstva
v SR Sloveniji
razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
— opravljanje nalog s posameznih področij ocene zaključnih računov in periodičnih obračunov.
Pogoji:
— strokovna izobrazba VII. stopnje: diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik
— 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
— prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK Za opravljanje navedenih del in nalog se kandidat imenuje za dobo štirih let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota, 8 dni po objavi.
Kandidate, ki se bodo prijavili za opravljanje razpisnih del in nalog, bomo pisno obvestili p izbiri v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
KMETIJSKA ZADRUGA
RADGONA, o.sol.o.
Gomja Radgona	/
ABC POMURKA
KMETIJSKA ZADRUGA RADGONA
TZO RADGONA-RADENCI
razpisuje
po sklepu zadružnega sveta z dne 4. 11. 1987
prosta dela in naloge
DIREKTORJA
temeljne zadružne organizacije RADGONA-RADENCI za dobo 4 let.
Od kandidatov za razpisana dela in naloge se poleg splošnih zahtevajo še naslednji pogoji:
— višja ali visoka izobrazba agronomske smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih vodilnih ali vodstvenih del v kmetijski stroki.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati vložijo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Kmetijska zadruga Radgona, 69250 Gornja Radgona, Partizanska 23 z oznako »za razpisno komisijo«.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za vlaganje prijav.
riMT V AVTORADGONI
| PAOIZVOONO TRANSPORTNO PODJETJE
'H AimiiADBClM I___GORNJA RADGONA n.sol.o
TOZD AVTOTRGOVINA SERVIS
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Pokol na cestah se nadaljuje
Že sedaj je jasno, da bo letošnja prometna bilanca v Pomurju najbolj tragična doslej, vsaj kar zadeva hudo poškodovane in umrle. V minulem tednu so trije občani izgubili življenje. Jutranja megla, možnost poledice in spolzka cestišča so dovoljšnje opozorilo za streznitev in previdnost na cestah.
Padel s prikolice
Nenadoma prečkala cesto
2. novembra se je zgodila prometna nezgoda v Apačah. Voznik osebnega avtomobila Franc Šalamun iz Žepovec se je peljal proti Črncem. Ko je pripeljal v pregledni levi ovinek v Apačah, je nenadoma pred prehodom za pešce z desne prečkala cesto Genovefa Methaus iz Nasove. Zaradi neprimerne hitrosti voznik ni mogel zaustaviti. Trčil je v peško in jo hudo telesno poškodoval.
29. oktobra se je zgodila prometna nezgoda v Odrancih. Voznik traktorja Jože Kavaš iz Odra-nec seje peljal proti Lipi. K traktorju je bil priključen kmečki voz, naložen s peso. Na vozu je stal voznikov oče Jože Kavaš, pri zavijanju v križišču cest pa je izgubil ravnotežje in padel na cesto ter se hudo poškodoval. 2. novembra je umrl v bolnišnici v M. Soboti.
Brez luči pod avtomobil
njem so našli vse ukradeno oro-_______________________________
Vozil pod vplivom alkohola
7. novembra se je zgodila prometna nezgoda v Paričjaku. Iz Radenec proti Kapeli je hodil po levi strani ceste Marjan Benedičič iz Ljubljane. Ko je prišel v naselje Peričjak, ga je z osebnim avtom dohitel Mitja Dvoršak z Rožičkega Vrha in ga zadel tako močno, da je pešec takoj umrl. Preskus vinjenosti je pokazal, da je bil voznik pod vplivom alkohola.
MT-549 DE LUXE
PRODAJA KMETIJSKO MEHANIZACIJO NA
OBROČNO ODPLAČILO
Pogoji:
70% udeležba ob prevzemu, razlika v treh obrokih
v treh mesecih brez obresti
Na voljo:
— traktorji IMT 539, 542, 549
— vsi priključki IMT Beograd
Ugodna prodaja
Vse informacije v Avtoradgoni, Gornja Radgona, Ljutomerska c., oz. po telefonu (069) 74 691, 74 511.
Tudi odlična ponudba rezervnih delov iz programa IMT in zagotovljena servisna služba.
Tekmujmo v akciji za zdrave zobe!
Zaprl mu je pot
5. novembra se je zgodila prometna nezgoda pri Ljutomeru. Janko Semenič iz Slamnjaka se je peljal s kolesom proti Rado-merju. Pri naselju Podgradje je  zavijal na levo na stransko cesto, pri tem pa se ni prepričal, če to lahko stori varno. Zaprl je pot vozniku osebnega avtomobila Antonu Topalovcu iz Maribora, ki se je pripeljal pravilno po svoji strani cesti. V trčenju se je kolesar hudo poškodoval.
5. novembra se je zgodila prometna nezgoda v Nedelici. Voznik osebnega avtomobila Marjan Tompa iz V. Polane seje peljal iz Turnišča proti Nedelici. Nasproti mu je pripeljal Kolesar Ignac Gornjec iz Nedelice. Na kolesu ni imel prižgane luči. Kljub zaviranju avtomobilista je v trčenju kolesar na kraju nesreče umrl.
Kraja orožja v Makotnjaku
Neznani storilec je 25. oktobra ukradel 6 lovskih pušk in večjo količino streliva Alojzu Grutu iz Mekotnjaka. V akcijo so stopili miličniki in kriminalisti iz Maribora, M. Sobote in Čakovca.
6. novembra je bil na območju občine Čakovec prijet Marjan Hozjan iz Stročje vasi. Med razčiščevanjem je bilo ugotovljeno, daje imenovani med drugim sto-• ril več kaznivih dejanj. Vlomil je v trgovino v Čakovcu in oropal ‘pošto na Kogu 6. novembra. Pri
Izsilil prednost
6. novembra se je zgodila prometna nezgoda na Tišinski cesti v M. Soboti. Ludvik Turk iz M. Sobote je vozil osebni avtomobil po omenjeni ulici. Pri zavijanju v ulico Zorana Velnarja je izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem Janezu Cetlu iz Grabono-ša, ki se je pripeljal po prednostni cesti. Voznik kolesa z motorjem se je ob trčenju hudo poškodoval.
Vlomilca prijeli na delu
V Murski Soboti so bili občani dalj časa vznemirjeni zaradi pogostih vlomov v samem centru mesta. Neznani storilec je vlamljal predvsem na tržnici v tamkajšnje prodajalne in kioske. V akciji, ki so jo pripravili miličniki in kriminalisti, so 2. novembra pri vlamljanju v trgovino Elektrotehna ujeli starejšega mladoletnika Ž. D. iz M. Sobote. J. D-
Zapisani naslov ni samo parola, ampak vsakodnevna skrb v naših družinah in šolah. Lepe in zdrave zobe pri svojem otroku si želi vsaka mamica.
Vsa skrb, da ostanejo zobje zdravi, se namenja otrokom v osnovnih šolah. Že več let poteka taka skrb v osnovnih soboških šolah, kjer z dobro organizirano'obliko šolskega zobnega dispanzerja iz Murske Sobote kontrolirajo in popravljajo zobe učencem.
V tem šolskem letu so se razredne skupnosti na razredni stopnji vključile v akcijo Tekmujmo za zdrave zobe. Kontrolo zob so prevzele zobne asistentke, ki prihajajo na šole kontrolirat čistočo zob s tabletkami. Razredne skupnosti po pregledu dobijo določeno število točk, ki se bodo seštevale. Tisti, ki jih bo zbral največ, bo nagrajen. Akcija poteka v okviru republike Slovenije.
Na Ovizu Murska Sobota na vseh šolah podpirajo tako obliko dela, ker se je že ugotovilo, da vse manj učencev oboleva za kariesom zob. Pri tem je v veliko pomoč vsakodnevno jemanje tabletk fluonatrila na razredni stopnji in dvakratno mesečno ščetka-nje s pasto aminfluor’d. Ščetkanje zob z zobno pasto poteka na Ovizu Murska Sobota po šolah tudi na predmetni stopnji.................
Po razgovoru z zdravstvenimi delavci, ki to obliko dela vodijo, je ugotovljeno, da so po osnovnih šolah zadovoljni in želijo tako obliko dela ter sodelovanja še okrepiti.
Vsi pa se moramo zavedati, da so pri tem v veliko pomoč tudi starši, ki se o tem pogovarjajo z otrokom doma ter skrbijo, da pravočasno poišče zo-
bozdravnika. Zaželjeni so tudi pogovori z zobozdravnikom, ki otroku popravlja zobe.
Reči moramo, da šolski zobni dispanzer opravlja svoje delo temeljito, četavno se srečujejo s težavami zaradi pomanjkanja zobozdravnikov. Njihovo podružabljanje s šolami in obratno je potrebno pohvaliti. O. Kreft
za gradnjo kirurgije
ZA IZGRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI:
Jože Malačič, M. Sobota, Mladinska 41 (namesto cvetja na grob pok. Helene Ritupar, M. Sobota, Mladinska 58) — 5.000.— din; Jože Dadič, Titova 17, M. Sobota (namesto venca za pok. Jožeta Piva iz Martjanc) — 15.000.— din; ABC Pomurka KZ Panonka OOS M. Sobota, (namesto venca na grob pok. očeta Rudija Ficka, Tišina 13) — 20.000,— din; OOS Osnovne šole »Drago Lugarič« Lendava (namesto venca na grob pok. Justine Zupan) — 10.000.— din; OOS Sonovne šole »Drago Lugarič« Lendava (namesto venca na grob pok. Terezije Švara) — 10.000.— din; Družina Žilavec M. Sobota, Ul. Okt. revolucije 13, (namesto cvetja na grob pok. očeta Janeza Loperta) — 4.000,— din; Vladimir Jelen, Radenci, (namesto cvetja na grob pok. Franca Mohorka, Radenci) — 5.000 — din; Potrošnik OOS TO Izbira M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. matere Lidije Vajs) — 5.000.— din; Delavci FRS Avtoradgona G. Radgona (namesto venca na grob pok. brata Gizele Smodiš, Mele) — 10.500.— din; Sodelavci Mure — računovodstvo M. Sobota (namesto venca na grob pok. Aleksandra Šiftarja, M. Sobota) — 15.000.— din; Občinska izobraževalna skupnost G. Radgona (namesto venca na grob pok. Franca Mohorka) — 10.000.— din; Družina Banko, Nemčavci (namesto venca na grob pok. sina oz. brata Tiborja) — 10.000,— din; »Mura« — sodelavci (namesto venca na grob sodelavke Tinke Jamnik) — 26.000,— din; Slavica Fekonja, Radenci (namesto rož na grob pok. Franca Mohorka) — 5.000.— din;
VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1987
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Schmitzova naprava za razrvane ljudi
Da je dandanašnji človek vse prej kot miren in sproščen, je povsem jasno, saj nas o življenju pod stalnim pritiskom, v nenehnih napetostih in živčnosti prepričuje tako rekoč vsak dan posebej. Da bi se sprostili, ljudje posegajo po najrazličnejših sredstvih, med katerimi je gotovo najbolj kratkovidno in zato najslabše jemanje pomirjeval, najboljše pa korenita sprememba življenjskih navad. Žal je slednje tudi najtežje. Zato se stalno pojavljajo nova in nova sredstva, ki naj bi kar najmanj škodljivo pomagala ljudem, da se sprostijo in zares odpočijejo.
Tale korenček, ki nam ga je poslal Marjan Vidovič iz Velike Polane ima sprednjo in zadnjo stran. Presojo, katera je prva, katera druga, prepuščamo vam; v uredništvu se ne bi radi zamerili ne ženskemu, ne moškemu delu bralcev. Po krajšem preudarku bi sicer lahko rekli, da sta obe strani sprednji; ampak, vsak sprednji del mora imeti tudi zadnjega, ker sicer ne bi bil sprednji.
Ciper - zadnja postaja
Kot navaja poročilo Svetovnega sveta za ohranitev ptic, milijoni ptic selivk, ki vsako jesen zapuščajo hladne evropske kraje in se napotijo na topli jug, nikoli ne priletijo na cilj. Številne poginejo v mrežah in zankah ciprskih lovcev na ptice ali pa jih zadenejo njihove šibre. Omenjena organizacija poroča, da so samo lansko jesen Ciprčani pomorili 2,2 milijona ptic selivk, za katere je ta otok v vzhodnem Sredozemlju le vmesna postaja na poti v Afriko.
Med najnovejšimi tovrstnimi pripomočki je sprostitvena kamrica, kot bi po naše rekli nekoliko učeno označeni komori z relaksacijskim sistemom. Izdelali so jo po zamisli Christopherja Schmnitza pri Espace Timu.
Gre za nekakšen manjši zabojnik, podoben eskimskemu igluju, v katerem je vodna postelja z ves čas toplo vodo. Živčno razrvani ali zgolj utrujeni gost leže nanjo. Luči začno počasi ugašati v polmrak pa se oglasijo zvoni baročne glasbe in prijeten ženski glas reče gostu, naj si sezuje čevlje in zapre vrata kamrice. Potem ga pouči, kako naj si izbere zaželje-no glasbo, če mu klasika ni pri srcu: Posluša lahko petje ptic, petje starih manter (za tiste, ki so vajeni meditacije) ali spodbujevalne besede, znane iz avtogenega treninga, hkrati pa dva glasova pripovedujeta pravljice. Ker ni mogoče slediti dvema zgodbama hkrati, človek ne hote dovoli, da mu v nezavedno, vdirajo metaforične sugestije po sprostitvi. V kamri se popolnoma stemni in postelja prične nalahko valovati. Vsemu skupaj se ni mogoče upreti in človek v sprostitveni
Uporaba zank in mrež za lovljenje ptic je na Cipru prepovedana.
Virus ni ušel iz tajnih laboratorijev
Aids je zares kot strela, nenadno in nenapovedan, vdrl v življenje ljudi. V nekaj letih je sprva skorajda eksotična bolezen preprečitve okužbe, se bolezen kaže tudi kot ena od najhujših zdravstvenih groženj, kar jih je doslej srečalo človeštvo.
Rastlinski pesticid
Nestrupeni rastlinski pesticid, ki so ga izdelali znanstveniki v Sri Lanki, lahko povzroči pravo revolucijo v kmetijstvu. Pesticid, ki se imenuje indiara, so že preiskušali v Združenih državah Amerike, Avstraliji, Zvezni republiki Nemčiji in v Indiji in povsod so bili z njegovimi lastnostmi zelo zadovoljni. Preparat je po dvanajstih letih raziskovanja patentiral M. H. Šukatme, lastnik majhne tovarne za izdelovanje pesticidov.
Novi nestrupeni pesticid je narejen le iz rastlinskih sestavin in je še posebej učinkovit pri zaščiti breskev, in cvetlic pred rastlinskimi ušmi.
Prenatrpani zapori
V 28 zaporih največje pakistanske province Pendžab preživlja kazen 30.072 jetnikov, čeprav je v njih prostora za največ 20.000 ljudi. Zato je vlada te province del letošnjega proračuna (3,5 milijona rupij), namenila za gradnjo novih in razširitev obstoječih zaporov. Med jetniki je največ preprodajalcev mamil (15.137), dvakrat manj tatov (7512), 3547 morilcev in 1056 posiljevalcev.
Ponos londonskega Trafalgar Squarea je velikanski spomenik admirala Nelsona, postavljen leta 1843. Ko so z njega po devetdesetih letih ostrgali kakšne pol tone ptičjih odpadkov, so poskrbeli še za njegov make-up.
O sami bolezni, njenem razvoju, kako se prenaša, o razširjenosti in drugih značilnostih se dokaj veliko ve, še več pa je razširjenih neresnic, kako je zares prišla nad svet in človeštvo ta strašna bolezen. Če izvzamemo sicer razširjene, vendar za lase privlečene trditve, da jo je poslal Bog kot kazen nad pregrešno človeštvo ali da so jo zvarili v tajnih laboratorijih genetski strokovnjaki po naročilu ameriške CIA oziroma sovjetske KGR, ostane samo še prozaičen, vendar zaenkrat edini znanstveno dokazan odgovor, da se je virus aidsa prenesel na človeka z afriških zelenih opic.
Strokovnjaki trdijo, da je do usodnega prenosa virusa prišlo v zgodnjih sedemdesetih letih. V potrditev te teorije navajajo veli-, ko podobnost virusa, ki so ga odkrili pri centralnoafriških zelenih opicah, z virusom, ki so ga odkrili v krvi aidsarjev. Dejstvo je tudi, da se je aids najprej razširil v Afriki in šele potem v Ameriki in Evropi, čeprav imajo nepoznavalci vtis, da se je aids pojavil najprej v razvitem svetu, ker se je pač začelo na veliko pisati in go



drugje smo prebrali
Med prve znane vegetarijance sodi grški filozof Platon, ki se je hranil v glavnem s sadjem, kruhom in medom.
XXX
Za časa vladanja danskega kralja Christiana (1588—1648) je bil na dvoru običaj, da je vsak dvorjanik dnevno popil 20 litrov piva.
XXX
Devet ali deset najvišjih vrhov na svetu je na območju azijske Himalaje.
kamrici se začne umirjati in sproščati.
Izumitelj naprave je upošteval številna dognanja in jih povezal v celoto ter popolnoma avtomatiziral. Tako je upošteval izkušnje, ki jih imajo terapevti s transcendentalno meditacijo, avtogenim treningom in podobnimi vajami, uporabili so odkritje new-yorškega psihologa, ki je med prvimi uporabil vodno posteljo za
Ljudje so že zdavnaj pozabili na nesrečnega osemletnega Alfre-dina Rampija iz italijanskega Vermicina, ki je 10. maja 1981 padel v tale vodnjak in utonil. Le sosedov pes Pulce, s katerim se je Alfredino rad igral, se vsak dan postavi na pokrov vodnjaka in kakšne pol ure zavija.
voriti ter tudi ukvarjati z njim šele potem, ko je izbruhnil v razvitih družbah. Režimi v najbolj ogroženih afriških državah po znanem načelu »o čemer ne pišeš, se ne dogaja« vztrajno tajijo razširjenost aidsa in skušajo nevarnost prikriti pred domačo in svetovno javnostjo, ne ustrašijo se tudi težkih obtožb, da razviti nerazvitim podtikajo bolezen in da za tem stojijo tudi rasistični predsodki. Kakšna ogromna škoda in nesreča za ljudi je tako početje, je odveč poudarjati.
Toda kako je nevarni virus prišel z opice na človeka, ko je vendar dobro znano, da je prenos mogoč samo s spolnim občevanjem in s stikom okužene in zdrave krvi? Prenos zaradi uživanja mesa okuženih opic ne pride v poštev, prav tako je izredno majhna možnost opičjega ugriza. Tudi možnost, da bi virus aidsa prenesel komar, ki bi najprej pičil obolelo opico, potem pa človeka, odpade, ker je dokazano, da virusa ni mogoče prenašati s piki žuželk. Ostaneta samo še. dve možnosti: prenos pri spolnem občevanju in stiku krvi okužene živali in človeka.
lajšanje stresnega počutja, nato pa vse skupaj zaupal računalniškemu programu, ki usmerja in vodi delovanje sprostitvene kamrice. Prvi poskusi so spodbudili in hoteli ter zdravilišča že kažejo zanimanje za napravo.
Hkrati da bo stekla proizvodnja sprostitvenih kamric za večje naročnike, bo stekla tudi izdelava kamric za domačo rabo. Kdor si bo lahko od družinskega proračuna odtegnil 6.500 dolarjev (ta čas je to nekaj več kot pol milijona dinarjev), se bo lahko v urah napetosti in utrujenosti zavlekel v lastno kamrico in se okrepil za nove naloge. Če le ne bo pred vhodom prehuda družinska gneča.
Že pomisel na spolne odnose z opicami je odvratna, še manj pa verjetna, preostane torej samo še možnost, daje do prenosa virusa prišlo pri mešanju človekove in opičje krvi.
Dokaz za potrditev te možnosti prenosa virusa aidsa z opic na ljudi, je že pred časom zapisal, seveda ne da bi to vedel, antropolog, ki je raziskoval centralno-afriška črnska plemena. Francoski raziskovalec F. Noireau je pred kratkim odkril v antropološkem zapisu o spolnih navadah plemen v okolici Velikih jezer zanimivo podrobnost. V knjigi afriškega antropologa Aniceta Ka-shamure je odlomek, v katerem stoji zapisano, da »si moški in ženske vcepijo kri opičjaka oziroma opice v stegna, osramja in zadnjico, da bi tako spodbudili in povečali svojo spolno aktivnost«.
S takšnimi obredi bi se zares lahko prenesel virus aidsa z opic na ljudi. Obred je antropolog opazoval pri plemenu Idžui, ki prebiva na otoku jezera Kivu na meji med Zairom in Rwando. To območje pa je že po dosedanjih ugotovitvah znano kot zibelka aidsa.
Ne ve se natančno, kako razširjeni so ti običaji, koliko časa jih že izvajajo in če jih še. Strokovnjaki menijo da se je najverjetneje z njimi že večkrat prenesel virus z opic na ljudi, vendar se aids ni razširil in je zamrl. Šele ko so se začeli ljudje pogosteje preseljevati in se nastanjevati v velikih mestih, kjer veljajo drugačni običaji in so odnosi med spoloma bolj sproščeni, se je poprej lokalno omejena bolezen razširila in v nekaj letih sprevrgla v epidemijo svetovnih razsežnosti.
Preveč debeli
Tretjina ameriških otrok iz vrst svetlopoltega prebivalstva, mlajših od enajst let, je preveč debelih. Ta pojav dobiva razmere prave epidemije.
S takšnimi resnimi besedami je zaokrožil svoje poročilo dr. William Ditz v reviji za pediatrijo. Po njegovem mnenju to pomeni, da se bo v prihodnjih letih močno povečalo število odraslih oseb, ki bodo imele zdravstvene in druge probleme zaradi prevelike teže že ob vstopu v zrela leta.
Največ predebelih otrok je, kot ugotavlja strokovnjak, v močno urbaniziranih predelih, predvsem na severovzhodu in Združenih državah Amerike, medtem ko jih je na zahodu, ki ni tako gosto urbaniziran, manj.
Glavni razlog, da so otroci preveč zavaljeni, kot je priporočljivo za zdrav razvoj, je sedeči način življenja, ki mu otroci podlegajo. Strokovnjaki opozarjajo, da otroci, posebno mestni, preveč časa presede in se premalo gibajo. Vsakodnevno večurno posedanje pred televizorji in hišnimi računalniki je krivo, da si otroci prezgodaj naberejo nekaj kilogramov telesne teže preveč. Po izračunu naj bi se nevarnost za prezgodnjo debelost povečala za 2 odstotka z vsako uro, ki jo otrok presedi pred televizorjem, namesto da bi se gibal.
p s SO vendarle zgodi
Ko so leta 1983 ameriški marinci izvršili invazijo na Grenado, malo otoško državo v Karibskem morju, je moskovska televizija novico o tem pospremila s sliko španskega mesta Granada.
Indonezija ima 13.667 otokov, od tega je 12.675 nenaseljenih. Kar 7600 otokov še danes nima imena. Indonezija ima tudi 167 vulkanov, 77 jih začasno počiva.
Znanstvena raziskava, v kateri je ekipa otorinolaringolo-gov univerze Cambridge upo-, rabila kar najbolj natančne instrumente, je s pomočjo nekaj' sto spečih prostovoljcev ugotovila, da človek med smrčanjem lahko proizvaja zvok moči do 70 decibelov..
, Za primerjavo naj povemo, da pnevmatična kladiva med razkopavanjem ulice dosežejo 90 decibelov.
...JE PAČ PAŠTETA KEKEC!
STRAN 10
VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1987
za vsakogar nekaj
Koliko kalorij zgubimo ob delu
Običajno beremo, koliko kalorij smo dobili s različno hrano. Za spremembo poglejmo na zadevo s
Kozmetika
IZPADANJE LAS
Izpadanje las je fiziološki, naraven pojav zaradi redne izmenjave las pri dojenčku in odraslih ljudeh. Dojenčku lasje izpadejo naglo, medtem ko je v poznejših obdobjih izpadanje las precej počasnejše. Včasih pa se naravnemu izpadanju las pridruži tudi občasno ali trajno izpadanje, ki je pravzaprav izredno. Traja lahko do same plešavosti. Vzroki izrednega izpadanja las so številni. Popolna izguba las in dlak po telesu je posledica nekaterih hujših nalezljivih bolezni. Tako lasje izpadajo zaradi delovanja strupov, ki jih v telesu izločajo bolezenske klice. Takšno izpadanje las zaradi bolezni je občasno in pozneje se spet obnovi rast las. Popolnoma pa izpadejo lasje zaradi nekaterih zastrupitev, npr. s strupom za zatiranje miši in podgan. Lasje utegnejo izpadati zaradi različnih obolenj las in kože. Lasje izpadejo in plešavost nastopi po glivični obolelosti kože, zlasti pri otrocih.
Okužbe z glivicami prehajajo z bolnika na zdrave ljudi ob dotiku ali prek raznih predmetov (z glavniki, s krtačami). Trajno izpadanje las in plešavost sta zlasti pri moških zelo pogosto posledica tako imenovane seboreje. Ta bolezen je zlasti razširjena v civiliziranih deželah. Vzroki so zelo različni, a še niso vsi popolnoma pojasnjeni. Zdi se, da umsko delo pospešuje izločanje žlez lojnic. Koža in lasje postanejo močno mastni, lesketajoči, kakor politi z oljem. Poleg tega se koža lušči v prhljaj v obliki belkastih luskinic. Prhljaj utegne biti tako hud, da stalno maže zgornji del obleke. Plešavost se razvije navadno čez nekaj let, zdravljenje pride v poštev samo v pristojnosti zdravnika. Proti prhljaju imamo danes na voljo veliko šamponov.
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Vsako sredo v oddaji 21 232.
1.	Causing a commotion — Madonna
2.	Andželi se dosadžuju — Parni valjak
3.	Bad — Michael Jackson
4.	Zaljubljena — Novi fosili
5.	I wanna dance with somebody — Whitney Huston
Lestvica nastaja z sodelovanjem, hi fi videostudia na Kidričevi 2 L, 69000 Murska Sobota, telefon 25-577.
Glasovnice, dopisnice, pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu vsak petek od 18.00 do 19.00 na Radiu Murska Sobota — UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz)
Hamburger je pri nas novost. Prvič se je pojavil 1903. leta na nekem sejmu v Sent Luisu v ZDA. Domovina je torej Amerika in se uvršča med ameriške nacionalne specialitete. Menda se da pripraviti na 26S načinov. V zadnjem času tudi pri nas dobiva veljavo. Razvoj urbanih okolij, vse večja obremenitev sodobne žene in hiter tempo življenja — vse to je vplivalo na razširjenot te jedi, vedno bolj pa se uveljavlja ob večjih delih doma, saj je njegova priprava enostavna in hitra. Za pripravo hamburgerja potrebujemo goveje in svinjsko meso, slanino in razne dodatke — čebulo, poper, sol, jajca, sir, gobe, vino. Priprava: Meso razrežemo na manjše kocke in zmeljemo, zapremo ga v hermetično posodo in postavimo v hladilnik, da se čez noč dozori. Mleto meso pomešamo s soljo, začimbami, čebulo in jajci z dodatkom vode. Oblikujemo okrogle kose s premerom 10 cm in 3 cm debele. V ogrevani posodi jih pečemo 8 do 10 minut. Hamburger ponudimo na pečenem kruhu z dodatki: gorčico majonezo, paradižnikom, kumarico, kečapom ali salato. Če naredimo več hamburgerjev, jih lahko zamrznemo v zamrzovalniku.
VAS PRIPIS
NASA RISBA
prijetnejše strani — koliko kalorij pri kakšnem opravilu izgubimo?
Spanje: Celo med spanjem porabimo kalorije. Koliko, je odvisno od teže, višine, starosti in spola. Porabite 30 do 40 kalorij v pol ure spanja. Zakaj? Telo potrebuje energijo za to, da nemoteno tečejo vsi pomembni procesi.
Gospodinjska opravila: Pri likanju — če likate stoje — porabite 110 kalorij. Pri čiščenju prav toliko. Pri kuhanju precej manj, 50 do 70 kalorij. Ce pol ure pišete s pisalnim strojem, porabi telo približno 100 kalorij, medtem ko jih pri ročnem pletenju porabi 60.
Gledanje televizije zahteva svojo energijo. V pol ure porabite 30 do 40 kalorij. Tudi šofiranje potrebuje energijo. Če vozite udobno po cesti, v pol ure porabite 60 kalorij, če pa izgubljate živce v gostem prometu, porabite 125 kalorij. Vsakdo, ki si je že kdaj sam pobelil sobo, ve, kako naporno je to delo. V pol ure skopni kar 110 kalorij. Če pa morate kar naprej lesti po lestvi gor in dol, boste shujšali, saj boste v pol ure tudi ob 200 kalorij.
Ptice selivke so že zdavnaj odšle. Preleteti morajo do 10 tisoč kilometrov, da pridejo v Zaire, Mozambik ali Namibijo, kjer prežive zimo. Okoli polovica vseh ptičjih vrst, ki živijo pri nas,
se jeseni preseli na jug. To so koč položen v gnezdo. Podeduje
predvsem tiste, ki se preživljajo z žuželkami, kajti na ledu in snegu bi od lakote umrle. Naselijo se po vsej afriški celini, nekatere pa ostanejo kar v Španiji ali Franciji-
Čeprav so znanstveniki že precej zvedeli o tem, kje naši pernati prijatelji preživijo zimo, ostajajo ptičje selitve še vedno uganka in velik čudež narave. Nihče ne ve, kakšna skrita sila vodi lastovico, ki leto za letom vali v istem gnezdu, pozimi pa lovi komarje v mlakah na robu zimbabvijske vasi. In vsako pomlad presenetljivo natančno najde v naših krajih
ANEKDOTE
Slavno francosko modno oblikovalko Coco Chanel so vprašali, če odobrava modo mini kril, ki kažejo kolena in celo stegna. Rekla je: »Kazati stegna je v redu, kazati kolena pa nikakor.«
Angleški kralj Jurij If. je nekoč vprašal vnuka, kaj bere s takim zanimanjem. »O
znak ki vam daje 1 GARANCIJO kvalitete *•*•**•* IZOLACIJE SERVIS & CO PTO3
SLAVKO FURMAN — PTUJ prt železniški postaji HAJDINA
mamil samvdnfe in
Z* OBNOVO OHIŠJA DAJEMO
TRILETNO
GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637 za storitve v va4®m domu ne zaračunavamo KILOMETRINE
Skrivnost ptičjih selitev
gnezdo, ki ga je jeseni zapustila. Kaj žene štorkljo v južno Afriko ali Egipt? Kaj žene škrjančka v Zaire in pastirico v Izrael? Doslej vemo le to, da je vsaki ptici cilj njenega potovanja tako re
ga, vključen je že v njen genetski program. Že mlad ptič, ki se pr-
popularna hrana
Hamburger se uveljavlja tudi pri nas
Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 19. novembra na naslov VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
Petru Warbecku,« je odgovoril vnuk. »Kdo pa je to?« »Oh,« je pojasni! vnuk, »izdajal se je za kraljevega sina. Pa ni bil. V resnici je bil sin častivrednih staršev.«
Veliki filozof Kant je kot član iz-praševatne komisije postavi! študentu tole vprašanje:
»Ali mi lahko poveste, zakaj pravzaprav nastane polarni sij?« »Zakaj nastane polarni sij? Joj, škoda ... še pred nekaj minutami sem vedej zdajle pa sem pozabi!« je odgovoril vprašani. »Res škoda, da ste pozabili,« je odvrnil Kant, »ker ste prav gotovo edini človek na svetu, ki je to vedel.«
Ameriški režiser Ella Kazan je z Orsonom Wellesom nekoč razpravljal o tem, kaj je v gledališkem delu važnejše: mimika ali beseda. Welles je trdil, da je mimika važnejša. Kazan pa ga ni mogel prepričati o nasprotnem. Na
koncu je vdano dejal:
»Dobro! Prizna! bom, imate prav, če boste v slednjem delu z mimiko
da napo-
kazali gledalcem, da vam je umrla žena, da imate dva sina in eno hčer, da živi vaš starejši brat v Ameriki, mlajša sestra pa v Avstraliji, kjer se preživlja s prodajanjem vezalk.«
vič seli čisto sam, najde pravo pot, ne da bi ga vodili starši ali drugi ptiči. Na srečo mladi ptiči ne vedo ničesar o nevarnostih, ki jih čakajo na poti. Od petih milijard ptic selivk se jih vrne le polovica. Druge postanejo žrtve slabega vremena, bolezni, ptic roparic ali lovcev.
Preveč
želodčne
kisline
Ljudje, ki imajo preveč želodčne kisline, jemljejo dve zdravili gelusil-lac ali phosp-halugel. Ali imata obe zdravili enako nalogo pri zdravljenju ali vsako deluje drugače?
Zadnje raziskave so pokazale, da tako gelusil-lac kot phospalugel v običajnih odmerkih slabo učinkujeta, slabo nevtralizirata želodčno kislino. Najboljša obloga za želodčno sluznico je zdrava hrana, zato pred hranjenjem ni treba z zdravili dodatno varovati sluznice. Pač pa bolnikom, ki jih pesti premočna želodčna kislina, svetujejo anta-cide. Bistveno učinkoviteje pa kislino nevtralizira gastal.
naredi sam
Kapa, šal, trakovi
Za mrzle dni pletemo že sedaj: topel šal iz zelenega moherja ima živovijoličaste in svetleče se vijoličaste vstavke. Motiv iz šala se ponovi tudi na kapi, ki je pravzaprav nekakšen topel turban, prav tako iz zelenega moherja.
Za turban potrebujemo: 100 g zelenega moherja, ostanke vijoličastega moherja in svetleče se vijoličaste nitke, vse primerne debeline za pletilke št. 3,5. Vzorec: angleški patent, same desne petlje.
SESTAVIL MARKO NAPAST	ZADOŠČENJE ZA ŽALITEV	STAROGRŠKI DRŽAVNIK	NEGOVANJE	TRENJE	RIMSKI CENZOR, ZNAN PO CESTI	PREKOMERNO PITJE	PRISTANI- ŠČE V MAROKU
ŠPANSKI TENIŠKI IGRALEC							
NAJVIŠJE SODIŠČE V STARIH ATENAH							
SAMICA VELIKE DIVJE MAČKE							
FILMSKA IGRALKA MIRANDA				ŽIVILO, PRIPRAVLJENO ZA UŽIVANJE			
STAREJŠI			SADNO DREVO	KRILO RIMSKE LEGIJE	JONES INIGO KITAJSKE CITRE		
VOZNIK KOČIJE, KOČIJAZ							
POMIRJEVALO (ANAGRAM ALDINA)							DREVO, KI OBRODI OLIVE
KALIJ		JAZZOVSKO GLASBILO PODOLGOVA KROŽNIK	T				
| NEKDANJA  CARINA				KRAJŠE IME TAJ-SKE REKE MENAM	ŠPANSKI SPOLNIK ATA		
ITALIJANSKI SMUČAR EDALINI						JUG AM. FILM. IGRALEC NELSON	
ČEŠKI SKLADATELJ (LEOŠ)							
OBALNO MESTO V KALIFORNIJI							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: strelec, cianati, he-likon, Apo, La, FO, Obir, Flavij, honorat, A, JO, I, uri, SG, solinar, emocija, nakazen.
KURJE OKO
Kurje oko je oblika žulja v koži na nožnih prstih ali podplatih. Kurje oko povzroči trajnejši pritisk ali trenje zaradi neprimerne obutve. Kurje oko je okroglo, trdo in na pritisk boleče. V globino prodira podaljšek oroženele povrhnjice. Kurje oko se utegne vneti in včasih se tudi ognoji, zato je strokovno zdravljenje vsekakor potrebno. Zdravijo tako, da odstranijo roževinasto plast in treba se je začeti primemo obuvati. Roževino razkrojijo s kakšno kislino ali mazilom oz. z raztopino. Zdravilo je treba zelo previdno položiti na kurje oko in ga po potrebi uporabljati več dni zaporedoma. Kožo okrog kurjega očesa je treba zavarovati s kakšnim mazilom ali kremo, da bi je kislina in zdravila ne razjedla. Po zdravljenju je treba noge kopati v vroči kopeli in nato odstraniti oko tako, da zdravega tkiva ne ranite do krvi. Po potrebi je treba zdravljenje ponoviti. Kurje oko pogosto odpravljajo z ljudskimi zdravili: s čebulnim sokom ali s čebeljo zadelavino. Malo zadelavine na čisti platneni krpi položite na kurje oko in krpo prilepite z obližem.
Ta oosladek naj ostane na nogi do štirinajst dni. Po potrebi zdravljenje ponovite večkrat. Kurje oko odstranjujejo tudi z električnim tokom (z iz-žiganjem) ali tako, da ga kirurško izrežejo. Kurje oko na podplatu je zelo boleče in večkrat ga ni mogoče odpraviti z zdravilnimi pripravki. Zato v ta namen uporabljajo tudi rentgensko sevanje in kirurški nož.
MNOGI, K! SO GA ŽE POSKUSILI, PRAVIJO: TO JE
IZDELEK, KI SE HVALI SAM!
MURSKA SOBOTA
— Sem dolgo upal in se bal, a kakor brez vitaminov gori sem priplezal, tudi dol bom pal... (Debela M.)
— Hamdija, zdaj ko si na vrhu pa le ugrizni v to grenko jabolko. (Vomer M.)
— Presneta baba, če jo dobim skupaj s sosedom, iztisnem iz njiju ves mošt. (Mertiik M.)
— Hvala Vestnikovcem, da so mi poskrbeli za letošnjo ozimnico, saj je prava ozimnica predraga. (Kramberger L.)
VESTNIK, IZ. NOVEMBRA 1987
STRAN 11
križem po naših šolah
NASA TRGATEV
V SOBOTO SMO TRGALI GROZDJE V NAŠEM VINOGRADU. NOSILI SO GA V,WAR-' NA,PREŠO. KMALU JE PRITEKEL SLADKI MOST. OTROCI SMO GA PILI. VINO PA NI ZA OTROKE.
MAJA SMODIŠ Aa OŠ.JOŽE KERENČIČ HKNJA.J.ADGONA
Ločila so me napadla
Pri pisanju domače naloge so se vsa ločila jezila nad menoj in mi grozila. »Kaj misliš, da pri naštevanju čisto pozabiš name in pišeš kar naprej, kot bi se vrtelo mlinsko kolo,« se huduje vejica. Nato se oglasi vprašaj: »Sprašuješ in hočeš vse izvedeti, tega pa nočeš in ne znaš, da bi me postavila na pravo mesto.« Najbolj jezna je pika, ki skače po zvezku gor in dol ter pravi. »Pišeš kar naprej, da vse skupaj nima nobenega pomena, ker ne delaš stavkov in me ne postaviš na konec.« Velevaš, zapoveduješ ter želiš vse mogoče stvari, pa nisi toliko dobra, da bi se
Alkoholne pijače in cigarete
Danes je alkoholnih pijač vse več. Ljudje večkrat pijejo samo alkoholne pijače. Od tega so tudi bolni. Ko je človek pijan, ne ve, kaj dela, se pretepa in govori neumnosti. Nekatere alkoholne pijače so cenejše od brezalkoholnih. Zakaj vse to? Zato, da bi ljudje pili alkoholne pijače, ker so cenejše? Se res nihče ne zaveda, kaj se lahko zgodi? Mnogi umrejo zaradi tega. Ravno tako je s kajenjem.
Cigaret je več vrst. Ljudje se ne zavedajo, kakšne bolezni jim lahko povzročijo cigarete. Če bi bili bolj pametni, bi tega toliko ne bilo.
Renata Peček, 6. razred OŠ Šalovci
spomnila name! »vzklikne razburjeno klicaj. Nato so se postavila pred mene vsa ločila, še dvopičje, narekovaj in pomišljaj ter mi osorno zapovedala, da naj se potrudim in jih ne zanemarjam.
Obljubila sem, pa ne vem, če bom obljubo tudi držala.
Marija Štuhec, 8. b OŠ K. D.-Kajuh, Apače
DAN MRTVIH
Na pokopališču v Sebeborcih je pokopan moj dedek. Na grobek sem nesel rože in prižgal svečko.
Dušan Dumič, 1. a OŠ Jože Kerenčič, Gor. Radgona
Bila sem na drugem srečanju zadružnikov Pomurja v Turnišču
Že sanjala sem lepo, zato sem vedela, da bo ta dan resnično lep. Za srečanje zadružnikov smo se pripravljali že dalj časa. Pripravili smo izdelke za razstavo, izbrali najboljše, najlepše in najprimernejše. Že ob osmih smo bili v Turnišču. Najprej smo razstavili svoje izdelke in pogledali, kaj so pripravili drugi zadružniki. Bilo je vsega dovolj koruze, jabolk, hrušk, ročnodelskih izdelkov, pa tudi prijateljev.
Izmenjali smo nekaj mnenj in se odpravili v kino dvorano. Zelo nas je presenetila prijaznost učencev OŠ Turnišče in njihov ansambel BODOČNOST, ki je zaigral nekaj dobrih skladb. Prisostvovali smo medobčinskemu kvizu, ki je bil kar precej napet. Znanja so imeli vsi tekmovalci več kot dovolj, zato so bila potrebna dodatna vprašanja. Na koncu je zmagal VERŽEJ. Sledila so poročila pionirskih šolskih zadrug in malica. Zatem smo si šli ogledat tovarno obutve PLANIKA, pozneje pa smo si še enkrat ogledali proizvode šolskih zadrug. Mislim, da bi bilo lepo, če bi bila taka srečanja večkrat organizirana na različnih šolah. Bilo je to čudovito doživetje, ki ga bo težko poza-
biti.
Andreja Ferko OŠ Grad
NA RAZSTAVI
(Poročilo)
Kdo? Kaj? Kje? Kdaj? Kako? Zakaj?
Da bi bolje spoznali mladinske revije, ki so izšle do današnjega časa in izhajajo tudi zdaj, smo si ogledali razstavo mladinske periodike od začetkov pa do danes.
Razstavni prostor je bil v galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru. Tovarišica Godčeva, ki dela v občinski knjižnici, nam je posamezne revije in časnike predstavila. Razstava je bila razdeljena v tri dele. Prvi je zajemal čas pred prvo svetovno vojno. Naj naštejem nekaj naslovov iz tega časa: Vedež, Vrtec, Angelček, Zamorček, Zvonček. Nekatere vsebine so imele nabožno vsebi-
Moj prvi naravoslovni dan
V četrtek smo imeli naravoslovni dan. Zbrali smo se v šoli. Najprej smo si ogledali fotografije iz knjige Gozdovi na Slovenskem. Nato nam je tovarišica razdelila opazovalne naloge in krenili smo v gozd. V parku smo videli razna drevesa. Najmogočnejši je bil hrast z razpokanim lubjem in ogromno krošnjo. Nabirali smo gozdne rastline in plodove. S sabo smo imeli kuhane kostanje in jih v gozdu pojedli. V gozdu živi dosti živali, vendar nismo videli nobene. Verjetno smo bili preglasni in so se živali poskrile.
Šli smo tudi v tovarno Platana, kjer predelujejo les. Pokazali so nam žaganje lesa, lakiranje, kako izdelujejo pohištvo in ga sestavljajo. Dobili smo ostanke lesa in polizdelke. Vse to smo prinesli v šolo in naredili razstavni pano.
Tovarišica nam je še povedala, da ne smemo v gozdu lomiti vej, trgati cvetja, razdirati gnezd in ne kuriti ognja. V gozdu se sprehajamo, nauži-jemo se čistega zraka in odpočijemo.
Biljana ŠARKEZI, 6. raz.
OŠ Prekmurske brigade
Murska Sobota
no, druga pa igrivo otroško vsebino, ki je bila tedanjim otrokom še posebej pri srcu. V revijah Zvonček in Vrtec so svoja dela objavljali tudi znani pesniki in pisatelji, kot so: Župančič, Kette, Murn, Levstik in drugi.
Konec 1. svetovne vojne pa so izhajali časniki, tedniki in mesečniki: Mlada Jugoslavija, Orlič in Sokolič, Razori, Jaselce, Naš rod, Slovenska krajina itd. Zanimivo je, da je Slovenska krajina izhajala V Lendavi, urednikovem pa jo je RK.
Med NOB in po drugi svetovni vojni pa so začele izhajati revije: Slovenski pionir (danes Pionir), Pionirski list, TIM, Presek, Mavrica, Ciciban, Galeb.
Začeli so s preprostimi črno-belimi revijami, denes pa vse tiskajo strojno, za otroke s čim več barvnimi ilustracijami. Pila in Pionirja, ki so med mladimi zelo priljubljeni.
Mateja PAVLIČIČ, 7. b OŠ STROČJA VAS
Dobila sem nagrado
Sodelovala sem na likovnem natečaju Ljubljanske banke na temo varčevanje. Tovarišica v šoli mi je sporočila, da sem nagrajena. Sla sem v Ljutomer po nagrado. Ko sem prišla tja, smo najprej imeli proslavo.
Za nagrado sem dobila tempera barvice. Dobili smo tudi sendviče in sok. Ta nagrada me je zelo razveselila. Se večkrat bom sodelovala na natečajih.
Vida Lukovnjak, 6. raz. OŠ Cezanjevci
Zobozdravnik, dolgo življenje in še kaj...
Pred dnevi nas je obiskal študent Bojan Belec iz Ljutomera. Pripovedoval nam je o svojem potovanju po deželah Bližjega in Daljnega vzhoda. Cilj njegovega potovanje je bil Tibet, ki je zelo revna dežela. Tibet spada trenutno pod kitajsko upravo. Do nedavnega je bil za tujce zaprt. Tibetanci so se sedaj zopet odločili in zaprli vhod v njihovo deželo.
Bojan je s seboj prinesel tudi diapozitive. Najbolj se mi je v spomin vtisnil tibetanski zobozdravnik. Ta sedi na cesti in čaka, da bo mimo prišel človek z bolečim zobom. Pacient se mora potem namestiti sredi ulice. Zobozdravnik vrti svojo napravo na pedale in na daljinsko upravljanje vrta po zobeh. Uh, kako mora to boleti! Najbolj grozna tibetanska reč pa se mi zdi NEBEŠKI POKOP -mrliča na posebni skali razmesarijo. Posameznih človeških okončin se lotijo ptiči, ki s plenom odletijo proti nebu.
Tibetanci zelo dolgo živijo. Tudi sama bi jih rada kdaj obiskala in se seznanila z njihovo kulturo in njihovim načinom življenja.
Simona Jaušovec, 8. b OŠ K. D.-Kajuha, APAČE
Bilo je nekega pomladnega popoldneva, ko sva z mamo bili v trgovini. Šli sva mimo oddelka z otroškimi igračami. Mama me je peljala tja, češ; »Poglej, kakšne lepe igrače!« Hodili sva okoli gugal-nega konjička, plišastih muck, psičkov, zajčkov in punčk, ki so bile pisano oblečene. Čeprav mi je bilo šele štiri leta, sem se ji izmunila iz roke in stekla k veliki vrteči polici. Sonce je skozi okno metalo žarke prav tja, na tisto polico, polno pisanih knjižic, slikanic in debelejših knjig. Sukala sem se okrog večjih in manjših knjig in jih gledala z velikim zanimanjem otroških oči. Mama me je .opazovala, zato si nisem upala otipati knjige s trdimi rdečimi platnicami. Ta knjiga je bila visoko in je tako ne bi mogla doseči. Počasi so se mi približali koraki, mama mi je vzela knjigo s police in sva jo pregledali. Na slikah so bili konji, muce, labodi, cvetlice, knjige in otroci.
Knjiga mi je bila zelo všeč, zato sva jo z mamo odnesli na blagajno, kjer jo je prijazna prodajalka zavila v rožnat papir.
Vsa srečna sem jo tesno stisnila pod roko in odšla z mamo.
To so bili moji prvi koraki v svet knjige, , v katerega so me pripeljale zvedave otroške oči.
Maja Bunderl, 6. a OŠ VERŽEJ
PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
SKLICUJEJO
16.	sejo Zbora združenega dela,
16.	sejo Zbora krajevnih skupnosti,
16.	sejo Družbenopolitičnega zbora.
Seje bodo
v četrtek, 19. novembra 1987, ob 8. uri
v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota.
Predsednik Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji dnevni red:
L Izvolitev in poročila verifikacijskih komisij.
2.	Potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine z dne 8. oktobra 1987.
3.	Osnutek resolucije o politiki uresničevanja Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990,
4.	Osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine M. Sobota v letu 1988.
5.	Informacija o spremembi prispevnih stopenj sisov družbenih dejavnosti.
6.	Aneks k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990.
7.	Predlog odloka o sprejetju lokacijskega načrta za ureditev regionalne ceste skozi naselje Moravske Toplice.
8.	Predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta za Markišavsko cesto (med železniško progo, mejnim jarkom in Lendavsko cesto).
9.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine M. Sobota. 
10.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini M. Sobota.
11.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine M. Sobota.
12.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini M. Sobota.
13.	Sklep o valorizaciji stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko (blokovno) gradnjo in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih, določenih z zazidalnimi načrti v mestu M. Sobota.
14.	Sklep o valorizaciji meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo (plombe) v mestu M. Sobota.
15.	Volitve in imenovanja:
— razrešitev in imenovanje člana komisije za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja,
— imenovanje načelnice Geodetske uprave občine M. Sobota,
— razrešitev in pooblastitev uradnih oseb za sklepanje zakonskih zvez na krajevnem uradu Prosenjakovci.
16.	Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja.
17.	Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila.
DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA BODO OBRAVNAVALI 2., 3., 4., 5., 9., 15., 16. IN 17. TOČKO ZGORAJ PREDLAGANEGA DNEVNEGA REDA.
Osnutek republiške resolucije — 3. točka dnevnega reda — je objavljen v dnevniku Delo, dne 5. novembra 1987.
Gradivo za obravnavo 4. točke dnevnega reda — osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine M. Sobota v letu 1988 — bodo delegati prejeli na seji. Zbori občinske skupščine bodo dali osnutek resolucije v javno razpravo ter se bodo delegacije, delovne organizacije, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije lahko vključile v obravnavo osnutka resolucije v času javne razprave. Zaradi zamika pri pripravi republiške in zvezne resolucije tudi občinske resolucije ni bilo mogoče pravočasno pripraviti ter posredovati delegacijam v obravnavo.
Gradivo za obravnavo 2., 5., 6., 8., 10., 11., 12., 13. in 14. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Če na seji delegati ne bodo dali pripomb k 10., 11. in 12. točki dnevnega reda, ali bodo pripombe razčiščene oziroma stališča usklajena na sami seji, bodo odloki obravnavani po skrajšanem postopku. Gradivo za obravnavo 7., 9. in 15. točke dnevnega reda je bilo posredovano s sklicem za 15. sejo, ki je bila 8. oktobra 1987. Informacija k 16. točki dnevnega reda bo podana na seji.
Tekmovanje slovenskih turističnih krajev
Radenci, Lendava in Veržej
Turistična zveza Slovenije je letos že devetnajstič organizirala tekmovanje za najbolj urejen kraj v Sloveniji. Namen je v vseh teh letih ostal isti: slovenski kraji naj bi bili čim gostoljubnejši, prometno varnejši, pestri po svoji ponudbi in prireditvah, čisti in urejeni na tej in oni strani plota. Komisija za varstvo okolja Turistične zveze Slovenije si je septembra ogledala 27 večjih in manjših krajev, razvrščenih v štiri ocenjevalne skupine. Ugotovila je, da ljudje še vedno najbolj skrbijo za lastni košček zemlje, svoj prag, balkon in okensko polico, skupne površine in objekti pa so deležni manjše pozornosti. V prvi, posebni skupini, je najvišje število točk (možnih je bilo 5) dosegel pomurski turistični kraj Radenci, sledijo mu Bled (4,5), Portorož (4,3), Postojna (3,6) in Rogaška Slatina (3,1). O Radencih, najlepše urejenem kraju v Sloveniji (Bled so izrinili zaradi mrliške vežice, s katere odpada omet in kazi podobo enega najlepše urejenih pokopališč, ter zaradi del na cesti ob jezeru), so člani komisije zapisali:
»Biser, ki že nekaj let slavi po urejenosti, tudi letos ni izgubil svojega sijaja, saj so prebivalci poskrbeli, da je vse na svojem mestu. Najvišjo oceno so dobili skoraj vsi elementi urejenosti: nasadi in zelenice, promet, gostinski lokali, sanitarije, kopališče in druge naprave za rekreacijo, pa tudi informiranost v kraju in o njem skoraj ne bi mogla biti boljša. Gospodinje so lepo obložile svoja okna in balkone s cvetjem, pa tudi vrtovi niso zanemarjeni. Letos smo že lahko vstopili v novo cerkev in občudovali njeno moderno podobo in razkošje. Treba bo poiskati prostor za novo pokopališče, saj staro postaja pretesno. Samo malo bolj se bodo morali potruditi šolarji in delavci v polnilnici v Boračevi, pa Radencem ne bo več česa očitati.«
V drugi skupini, turistični kraji, je na prvem mestu Nova Gorica (4,4 točke), sledi ji Ptuj (4,3), nato Kamnik (4.1), Kranjska Gora in Dolenjske Toplice (4), Lendava (3,9), Bovec (3,5) ih Titovo Velenje (3,4). In kakšna je ocena Lendave:	• *
»Lendava tudi letos komisije ni razočarala. Občudovali smo zelenice in nasade, ki po svoji površini gotovo prekašajo betonske. Najlepše skrbijo za svojo okolico šolarji osnovne šole, ki je polna cvetja. Sadovnjak ob šoli je tudi letos bogato obrodil. Hiše so urejene, črna ovca pa je gotovo stari grad v kraju, ki še vedno propada. Lepo je urejeno pokopališče in pohvaliti je treba prometno urejenost kraja, primanjkuje le parkirnih prostorov.
Hvala pa se konča v gostinskih lokalih, ki niso urejeni, polni so neprijetnega vonja in zakajeni. Podobno je s sanitarijami, ki tudi niso primerno opremljene in čiste. Okolica hotela Lipa in sam hotel sta lepo urejena. Opozorimo naj le še na informativne table, ki jih je premalo, saj smo kar dolgo časa iskali hotel, pa tudi na poti na sv. Trojico smo se izgubili, kasneje pa ugotovili, da je ležal kažipot, ki usmerja turiste na ogled Hadikove mumije, v travi.«
V naslednji ocenjevalni skupini, izletniški in tranzitni kraji, se je kar vi-
soko uvrstil Veržej, saj je zbral drugo najvišje število točk (4), pred njim so Slovenske Konjice (4,1 točke). Sledijo jima Lenart (3,7), Cerklje (3,4), Most na Soči (3,3), Metlika (3,1) in Šentjernej (2,9). Veržej je dobil naslednjo oceno:
»Veržej nas je tudi letos razveselil kot preprosto in nevsiljivo urejen kraj. Občudovali smo vzorno urejeno okolico spomenikov in se sprehodili med nasadom obrezanih cipres na pokopališču. Ob trgovini še vedno stoji lično avtobusno postajališče s telefonsko govorilnico; pogosteje pa bi morali rabiti metlo in smetišnico, saj se je ob robu že nabralo nekaj odpadkov. Presenečeni smo bili nad prometno urejenostjo, saj ima zelo malo vasi tako urejene pločnike in prehode za pešce, kot tudi parkirne prostore. Gostinski lokali, sanitarije in trgovina zaslužijo vso pohvalo. V svoje prostore vabi tudi pekarna z vonjem po kruhu, ob katerem se cedijo sline.«
V zadnji ocenjevalni skupini, manjši turistični kraji, je prvi kraj Radomlje, nato Žirovnica, Artiče, Rečica ob Savinji, Divača, Senovo in Videz.
Verjetno bi se v to skupino lahko uvrstil marsikateri pomurski kraj, zato naj opomnimo vse turistične delavce, da pravočasno prijavijo svoj kraj za jubilejno dvajseto tekmovanje, ki bo prihodnje leto.
Bernarda Peček
PROIZVODNO GRADBENO ^1 r PODJETJE p.D. L JUTO M ER
PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE, p. o.
LJUTOMER
DELAVSKI SVET
RAZPISUJE
prosta dela in"naloge
DIREKTORJA DELOVNE
ORGANIZACIJE
Pogoj:
— visoka ali višja šola gradbene, ekonomske ali pravne smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih
v gradbeništvu,
— moralnopolitična neoporečnost in družbena aktivnost.
Mandat za navedenaxiela traja 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite z oznako »za razpisno komisijo« v petnajstih dneh po objavi na naslov: Proizvodno gradbeno podjetje, p. o., Ljutomer, Ormoška c. 3.
O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
STRAN 12
VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1987
URADNE OBJAVE
Leto XXIII	Murska Sobota, dne 12. novembra 1987	Št.: 26
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
195.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o službi komunalnega nadzora v občini G. Radgona
196.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o vzdrževanju in uporabljanju javnih poti v občini Gornja Radgona
197.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru v občini Gornja Radgona
198.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Gornja Radgona
199.	Odlok o ureditvenem načrtu »Melioracijsko območje Dragotin-ci—Kocjan«
200.	Odlok o ureditvenem načrtu »Melioracijsko območje Sp. Ivanjci— Sp. Ščavnica«
201.	Pravilnik o pogojih za prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota.
202.	Sklep o povečanju stanarin in najemnin v občini G. Radgona
203.	Sklep o povečanju stanarin in najemnin v občini Murska Sobota
204.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje vasi Mala Polana —Zaselek Biikovje
195
Na podlagi 3. člena zakona o prekrških (Ur. 1. SRS, št. 25/83, 36/83 in 42/85) ter 206. čl. statuta občine Gor. Radgona (Uradne objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 10. 1987 sprejela
ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O SLUŽBI KOMUNALNEGA NADZORA
1.	člen
V odloku o službi komunalnega nadzora (Ur. objave, št. 30/84) se v prvem odstavku 11. člena spremeni tako, da število »250« nadomesti s številko »100.000« in številko »60.000« s številko »300.000«.
V drugem odstavku številko »50« nadomesti s številko »10.000« in številko »15.000« s številko »50.000«.
V tretjem odstavku številka »50« nadomesti s številko »10.000« in številko »15.000« s številko »50.000«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 02-6/84
Datum: 30/10-1987
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
196
Na podlagi 3. člena zakona o prekrških (Ur. 1. SRS, št. 25/83, 36/83 in 42/85) ter 206. čl. statuta občine G. Radgona (Ur. objave številka 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 30.10. 1987 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O VZDRŽEVANJU IN UPORABLJANJU JAVNIH POTI V OBČINI GORNJA RADGONA
1.	člen
V odloku o vzdrževanju in upravljanju javnih poti v občini Gornja RadgonaJUr. objave, št. 1/86) se v prvem odstavku 19. člena spremeni tako, da število »2000« nadomesti »10.000«, številko »10.000« s številko »50.000«.
V drugem odstavku številko »3.000« nadomesti »100.000«, številko »15.000« s številko »300.000«, številko »500« s številko »10.000« in številko »5.000« s številko »50.000«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
’ Številka: 34-4/84-10
Datum: 30/10-1987
PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
197
Na podlagi 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85 in 2/86), 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 30. 10. 1987 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru v občini Gornja Radgona
1.	člen
V odloku o javnem redu in miru v občini Gornja Radgona (Ur. objave št. 17/78, 3/79 in 4/85) se v 9. členu črtata 2. in 3. točka.
2.	člen
V prvem odstavku 13. člena se številka »50« nadomesti s številko »3000«.
3.	člen
V prvem odstavku 14. člena se številka »100« nadomesti s številko »5000«.
V drugem odstavku istega člena se številka »300« nadomesti s številko »3000«, številka »3000« se nadomesti s številko »15.000«, številka »200« se nadomesti s številko »2.500«, številka »1000« pa s številko »10.000«.
4.	člen
V prvem odstavku 15. člena se številka »100« nadomesti s številko »2500«, številka »500« pa s številko »10.000«.
V drugem odstavku istega člena se številka »300« nadomesti s številko »3.000«, številka »3.000« pa s številko »30.000«, številka »200« se nadomesti s številko »2.500«, številka »1000« pa s številko »10.000«,
5.	člen
V prvem odstavku 16. člena se številka »200« nadomesti s številko »2500«, številka »500« pa s številko »15.000«.
V drugem odstavku istega člena se številka »400« nadomesti s številko »4000«, številka »4000« pa s številko »40.000«, številka »200« se nadomesti s številko »2500«, številka »1000« pa s številko »15.000«.
6.	člen
V 17. členu se številka »200« nadomesti s številko »2500«, številk a »500« pa s številko »15.000«.
7.	člen
V 18. členu se številka »300« nadomesti s številko »5000«, številka »500« pa s številko »15.000«.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 22-24/87-02
Datum: 30/10-1987
PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
198
Na podlagi 9. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list SRS, št. 5/82, 40/84, 29/86), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85 in 2/86) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/82, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gor. Radgona na zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, dne 30. 10. 1987 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Gornja Radgona
1.	člen
V odloku o ureditvi cestnega prometa v občini Gornja Radgona (Ur. objave,, št. 24/85) se druga alineja 30. člena spremeni in glasi:
— odstraniti sneg s hodnikov za pešce in jih posipavati v skladu z odlokom o zimski službi v občini Gornja Radgona.
2.	člen
31.	člen odloka se v celoti črta.
3.	člen
V 37. členu se številka 300 nadomesti s številko 3.000
4.	člen
V 1. odstavku 38. člena se številka 1000 nadomesti s številko 10.000, številka 30.000 pa s številko 300.000.
Za besedilom »ali druga pravna oseba« se vstavi vejica in se doda besedilo:
»oziroma posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti«.
5.	člen
V 39. členu se številka »500« nadomesti s številko »5000«, številka »1000« pa s številko »10.000«.
6.	člen
V 40. členu se številka »1000« nadomesti s številko »10.000«, številka »3000« pa s številko »30.000«.
7.	člen
V 41. členu se številka »1000« nadomesti s številko »10.000«, številka »3000« pa s številko »30.000«.
8.	člen
V 42. členu se številka »300« nadomesti s številko »3000«, številka »1000« pa s številko »10.000«.
9.	člen
V prvem odstavku 43. člena se številka »1000« nadomesti s številko »10.000«, številka »30.000« pa s številko »300.000«, številka »31« v tem odstavku se črta.
V drugem odstavku se številka »1000« nadomesti s številko »10.000«, številka »3000« pa s številko »30.000«.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
' Številka: 34-3/85-02
Datum; 30/10-1987
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
199
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Uradne objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 30. 10. 1987 sprejela
ODLOK o ureditvenem načrtu »melioracijsko območje Dragotinci—Kocjan«
1.	člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt »Melioracijsko območje Dragotinci—Kocjan, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Mur. Soboti pod štev. 5/87-UN/ R.
2.	člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
a)	grafične priloge:
—	izrez iz prostorskih sestavin družbenega plana občine Gor. Radgona za obdobje 1986—2000
—	naravni viri	M = 1:25000
—	zasnova varstva naravne in kulturne dediščine
M = 1:25000
— namen prostora	M = 1:25000
—	izrez iz prostorskih sestavin družbenega plana občine G. Radgona za obdobje 1986—1990	M = 1:5000
—	inventarizacija prostora — obstoječe stanje M	=	1:5000
—	ureditvena situacija	M	=	1:5000
—	infrastrukturni objekti	M	=	1:5000
—	načrt obodne parcelacije	m	=	1:5000
—	detajli ureditve brežin in dna jarkov	M	=	1:50
b)	obrazložitev k ureditvenemu načrtu
c)	soglasje in pogoji pristojnih organov in organizacij d) seznam parcel.
3.	člen
Območje ureditvenega načrta zajema zemljišča v površini 62 ha in leži ob dnu doline Dragotinskega potoka med naselji Sp. Kocjan, Okoslavci in Dragotinci — grafična priloga št. 6.
4.	člen
Obravnavano območje je z družbenim planom občine G. Radgona opredeljeno kot kmetijsko zemljišče trajno namenjeno v kmetijske namene, ki se meliorira.
5.	člen
Pri izvajanju melioracijskih del in regulacije vodotoka je upoštevati:
—	regulacija dragotinskega potoka se izvede gorvodno do kmetije Kar
—	v delu kjer seka dragotinski potok gozd se regulacija potoka ne izvede
—	pri projektiranju melioracijskih posegov je upoštevati obstoječa zajetja vodnih virov s cevovodi in njih varstvene pasove
—	ohraniti je vse gozdne površine
—	za utrjevanje brežin in dna jarkov je uporabiti avtohtone materiale.
6.	člen
Lege melioracijskih jarkov in dovoznih poti so prikazane v grafičnem delu list 7.
7.	člen
Novi infrastrukturni objekti se na tem območju lahko gradijo le v skladu s tem odlokom in izven dreniranih območij-
8.	člen
Izvajalci regulacijskih im melioracijskih del so pri izvajanju del dolžni paziti na eventuelne arheološke najdbe in o tem obvestiti Zavod za spomeniško varstvo Maribor, ki opravlja arheološki nadzor.
9.	člen
Investitor je dolžan poskrbeti za redno vzdrževanje melioracijskih jarkov in zaščitnih pasov v času eksploatacije zemljišč.
10.	člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora.
11.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb občin Pomurja.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-9/87
Datum: 30/10-1987
Predsednik
Skupščine občine Gor. Radgona Peter Fridau
200
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 30. 10. 1987 sprejela
ODLOK o ureditvenem načrtu »melioracijsko območje Sp. Ivanjci—Sp. Ščavnica«
1.	člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt »melioracijsko območje Sp. Ivanjci — Sp. Ščavnica«, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti pod štev. 4/87-UN/R.
2.	člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
a)	grafične priloge:
—	izrez iz prostorskih sestavin družbenega plana občine za obdobje 1986-2000
— naravni viri	M	=	1:25000
— zasnova varstva naravne	in kulturne dediščine	M	=	1:25000
— namen prostora	M	=	1:25000
—	izrez iz prostorskih sestavin družbenega plana občine G. Radgona za obdobje 1986—1990	M = 1:5000
—	inventarizacija	= 1:5000
—	ureditvena situacija	M	=	1:5000
—	infrastrukturni objekti	M	=	1:5000
—	načrt obodne parcelacije	M	=	1:5000
b)	obrazložitev k ureditvenemu načrtu c) soglasje pristojnih organov in organizacij
3.	člen
Območje katerega zajema ureditveni načrt obsega Ščavniško dolino površine 800 ha in zajema dve fazi:
I.	faza — Sp. Ivanjci—Radvenci 410 ha
II.	faza — Radvenci —Sp. Ščavnica 390 ha.
4.	člen
Obravnavano območje je v družbenem planu občine Gor. Radgona za obdobje 1986—1990 kot kmetijska zemljišča trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo, ki se bodo meliorirala.
5.	člen
Kategorizacija in opredelitev zemljišč je določena v grafičnem delu načrta list 4.
6.	člen
Lege melioracijskih jarkov, dovoznih poti in vetrobranskih pasov so prikazane v grafičnem delu iz 2. člena tega odloka — list 10.
7.	člen
Zemljišča na ureditvenem območju tega odloka se bodo uporabila izključno v kmetijske namene.
8.	člen
Novi infrastrukturni objekti se na tem območju lahko gradijo le v skladu s tem odlokom in izven dreniranih območij.
9.	člen
Izvajalci regulacijskih in melioracijskih del so pri izvajanju del dolžni paziti na eventuelne arheološke najdbe in o tem obvestiti Zavod za spomeniško varstvo Maribor, ki opravlja arheološki nadzor.
10.	člen
Investitor je dolžan poskrbeti za redno vzdrževanje melioracijskih jarkov in zaščitnih pasov v času eksploatacije zemljišč.
11.	člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora.
12.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb občin Pomurja.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-8/87
Datum: 30/10-1987
Predsednik
Skupščine občine Gor. Radgona
Peter Fridau
201
Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 38/86), 9. člena zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št. 19/76), določil družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno-ekonotnskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji in 18. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota sta oba zbora skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota na skupni seji, dne 29. 9. 1987 sprejela naslednji
PRAVILNIK
O pogojih za prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini stamoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota
TEMELJNA DOLOČILA
1.	člen
S tem pravilnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota (v nadaljevanju: stanovanjska skupnost) pogoje za prodajo družbeno najemnih stanovanj in stanovanjskih hiš (v nadaljnjem besedilu: stanovanja in stanovanjske hiše) občanom in civilnim pravnim osebam.
Določbe tega pravilnika ne veljajo za prvo prodajo še nezasedenih stanovanj in stanovanjskih hiš.
POGOJI ZA PRODAJO
2.	člen
Stanovanjska skupnost lahko odproda stanovanje ali stanovanjsko hišo pod naslednjimi posebnimi pogoji:
—	daje od pridobitve uporabnega dovoljenja preteklo več kot 10 let,
—	da ne gi;e za stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je predvideno s srednjeročnim družbenim planom oz. prostorskim izvedbenim aktom za rušenje, prenovo ali spremembo namembnosti,
—	da je izkazano, da je taka prodaja družbeno smotrna in ekonomsko upravičena.
3.	člen
Družbeno smotrnost in ekonomsko upravičenost prodaje stanovanj in stanovanjskih hiš presoja odbor za prenove in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
Elementi smotrnosti in ekonomske upravičenosti prodaje stanovanj in stan, hiš se upoštevajo ob sprejemu programa prodaje stanovanj in stanovanjskih hiš.
4.	člen
Zasedeno stanovanje ali stanovanjsko hišo lahko stanovanjska skupnost proda samo imetniku stanovanjske pravice na tem stanovanju ali stanovanjski hiši neposredno s pogodbo ob pogojih, ki jih določa zakon in ta pravilnik.
5.	člen
Nezasedeno stanovanje ali stanovanjsko hišo v družbeni lastnini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota lahko stanovanjska skupnost proda samo na javni dražbi.
6.	člen
Javno dražbo opravi posebna komisija, ki jo imenuje odbor za prenove in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
Javna dražba se objavi z razpisom. Od objave razpisa do izvedbe javne dražbe mora preteči najmanj 15 dni.
7.	člen
Razpis o javni dražbi mora vsebovati:
—	naziv in sedež prodajalca
—	označbo in opis stanovanja ali stanovanjske hiše
—	izklicno ceno in način plačila
—	višino varščine, ki jo je treba položiti pred javno dražbo in znaša 10% izklicne cene
—	čas in kraj javne dražbe
—	čas in kraj, kjer se lahko interesenti seznanijo s pogoji dražbe in stanovanjem ali stanovanjsko hišo, ki se prodaja.
8.	člen
Izklicno ceno določi stanovanjska skupnost na osnovi pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin.
9.	člen O poteku javne dražbe se piše zapisnik.
10.	člen
Po končani javni dražbi komisija objavi najboljšega ponudnika.
S ponudnikom, ki uspe na javni dražbi se sklene kupna pogodba v 15 dneh po opravljeni javni dražbi.
Uspelemu ponudniku, ki v prej navedenem roku ne sklene kupne pogodbe se varščina ne vrne.
11.	člen
Kupec je dolžan kupnino za pridobljeno stanovanje ali stanovanjsko hišo v celoti plačati v roku 30 dni po potrditvi pogodbe s strani javnega pravobranilca.
12.	člen
Kupec stanovanja ali stanovanjske hiše je dolžan kriti vse stroške v zvezi s kupoprodajno pogodbo (prometni davek, stroške zemljiškoknjižnega prenosa in drugo).
KONČNA DOLOČBA
13.	člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejmeta oba zbora skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota.
Predsednik
skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota mag. JANEZ CIMAN dipl. oec.
Janez CIMAN 1. r.
202
Sklep
o povišanju stanarin in najemnin v občini Gornja Radgona
Na podlagi 22. in 23. sklepa skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona z dne 29/1-1987 se stanarine in najemnine v občini Gornja Radgona povečajo s 1/11-1987 za 55 %.
S tem povečanjem se ohranijo stanarine višini 1,8 % od revalorizirane vrednosti stanovanjskega fonda v občini Gornja Radgona, najemnine pa v višini 2,04% od revalorizirane vrednosti’poslovnih prostorov v občini Gornja Radgona.
Datum: 26. 11. 1987
Številka: 025-1/86-1
Predsednik
skupščine samoupravne stanov.
skupnosti občine G. Radgona Franci Plej
203
V skladu s 27. členom Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota in sprememb in dopolnitev Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota in na podlagi 3. člena Družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin v letu 1987 (Ur. list SRS, št. 3/87, 6/87 in 7/87) je odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, splošne, finančne in administrativne zadeve na seji, dne 30. 10. 1987 sprejel
SKLEP
o povečanju stanarin in najemnin v občini Murska Sobota
1.
Stanarine se s 1. 11. 1987 povečajo za 48 %.
Najemnine se s 1. 11. 1987 povečajo za 90%.
2.
Izhodišče za izračun stanarine:
—	povprečna obremenitev povprečnega OD v občini s stanarino znaša 5,4%, enako kot je slovensko povprečje;
—	realni ocenjeni odstotek stanarine z 31. 12. 1987 se ocenjuje na 2,00 z upoštevanjem inflacijskega faktorja 124%.
3.
Izhodišče za izračun najemnine je enako kot za stanarine.
4.
Pri stanovalcih z nižjimi OD bo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota dosledno uresničevala sistem delnega nadomeščanja stanarin v skladu s Samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Uradni list SRS, št. 26/84).
Predsednik skupščine
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota mag. Janez CIMAN dipl. oec.
Janez Ciman 1. r.
204
Na osnovi 8. in 16. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77), 6. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85) in v skladu z statutom krajevne skupnosti Polana — Velika Polana je skupščina krajevne skupnosti na seji dne 19. 8. 87 sprejela
SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje vasi Mala Polana-zase-lek Bukovje
1.
— izdelava asfaltnih prevlek na poteh na območju zaselka Bukovje.
Samoprispevek se uvede za območje vasi Mala Polana-zaselek Bukovje v krajevni skupnosti Polana za dobo treh let in to od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1990.
2.
—	Samoprispevek se bo zbiral iz naslednjih virov:
—	1,5 % od neto OD delavcev
—	20 % od katasterskega dohodka, veljavnega za tekoče leto
—	3 % od neto OD krajanov, ki opravljajo samostojno obrtno dejavnost
—	2 % od pokojnin, razen pokojnin z varstvenim dodatkom
—	2,5 %od povprečnega OD v SRS za delavce začasno zaposlene v tujini, imajo pa bivališče v Bukovju
—	50.000.— din za vsako gospodinjstvo za leto 1987, ostali dve leti pa se znesek poveča v skladu z gibanjem cen.
—	10.000.— din letno za vsako gospodinjstvo od osebnega avtomobila in traktorja.
3.
Zavezanci za plačevanje samoprispevka so vsi občani, ki imajo na območju vasi Mala Polana, zaselek Bukovje stalno bivališče in občani, ki imajo tu nepremičnine.
4.
Sredstva samoprispevka se zbirajo na žiro računu krajevne skupnosti Polana-Velika Polana pri SDK 51920-842-021-8680 krajevni samoprispevek za vas Mala Polana zaselek Bukovje.
5.
Od zavezancev, ki svojih obveznosti iz samoprispevka ne izpolnjujejo v skladu z določili se prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo opravljala uprava za družbene prihodke Skupščine občine Lendava.
6.
Za izvajanje na referendumu sprejetega programa, za zbiranje sredstev in njihovo namensko uporabo je odgovorna skupščina (imenovani odbor v M. Polani-zaselek Bukovje) krajevne skupnosti Polana-Velika Polana, ki mora v skladu s predpisi o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati krajane.
7.
Ta sklep začne veljati z dnem objave, uporablja pa se od I. septembrt 1987 dalje.
Velika Polana, 19. 8. 1987
Predsednik skupščine KS Polana-Velika Polana Jože Jaklin
šport
M KASAŠKI ŠPORT  IMM HM MH
Zlati pokal Dueni MS z Markom Slavičem ®
Na dunajskem hipodromu Kreiau v Pratru so bile velike I  kasaške dirke, na katerih je sodeloval tudi Marko Slavič mlajši  z Dueno MS in dosegel velik uspeh. Štiriletna zmagovalka ju-Igoslovanskega kasaškega derbija Duena MS je namreč na va-  jetih mladega Marka Slaviča iz Ključarovec, ki se že nekaj ča-  sa uveljavlja na mednarodnih dirkah na Dunaju, zmagala in I prejela zlati pokal kasaškega športnega kluba. Zmagovalka je  1900 m dolgo progo pretekla s kilometrskim časom 1:19,6 in
PRL — moški
Mladinci
Kroga prvaki
V zaostali tekmi pomurske moške rokometne lige je Krog II premagal Krog veterani z 21:20. S tem je bilo sklenjeno tekmovanje jesenskega dela. Naslov prvaka je osvojilo mladinsko moštvo Kroga brez poraza.
premagala najhujšega tekmeca Laudona (G. Mayer) s tremi dolžinami in pol. Po sedmih dirkah na Dunaju seje tako Marko Slavič mlajši povzpel na četrto mesto, kar je velik uspeh. Z Dueno MS, ki mu je tokrat prislužila 32.000 šilingov, bo Marko Slavič mlajši zopet štartal v soboto, v nedeljo pa še z Adoni-som MS.
ROKOMET
Zmaga Kroga in remi Radgone
V devetem kolu tekmovanja v slovenski moški rokometni ligi so Bakovci gostovali v Ajdovščini in izgubili tekmo z domačo ekipo z 21:18. Gole za Bakovce so dosegli: Merčnik 7, Koželj 4, Lovenjak 3, Katona 2 ter Lebar in Smodiš po enega. V naslednjem, predzadnjem kolu igrajo Bakovci z Jadranom v Veliki Nedelji. V slovenski ženski rokometni ligi je Burja premagala Polano s 23:21. Strelke za Polano: Horvatova 5, Gamzetova 5, Viragova 4, Bačvičeva 4, S. Hozjanova 3 ter Vugrinčeva in Laslova po enega. V naslednjem kolu igra Polana z vodečim Kranjem v Čakovcu.
V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige vzhod je Krog premagal Šempeter s 25:24. Najučinkovitejši pri Krogu: Meolic 15, Titan 4, Prem 3, Varga 2 in Lukač 1. Rokometaši Radgone pa so v Ptuju igrali z Dravo neodločeno 22:22. Najboljši strelci pri Radgoni: Žalodec 7 ter Grah in Miljevič po 4.
—ODBOJKA—------------------------------------
Dvojna zmaga Pomurja
V nadaljevanju prvenstva v prvi republiški moški odbojkarski ligi je ekipa Agroploda Ljutomera gostovala v Topolšici in izgubila tekmo z 1:3. Zanimivo je, da so Ljutomerčani dobili prvi set in v drugem vodili. Po poškodbi najboljšega igralca Rajnarja pa so popustili in dovolili gostiteljem, da ob bučnem navijanju zmagajo. V naslednjem kolu igra Agroplod Ljutomer v soboto ob 18. uri v Križevcih z Brezovico.
Uspešni pa sta bili tokrat ekipi Pomurja v tekmovanju druge republiške lige vzhod. Moška ekipa Pomurja je premagala ekipo Franja Malgaja s 3:0. Ženska vrsta Pomurja pa je slavila nad ekipo Fužinarja z Raven prav tako s 3:0.
KOŠARKA
Pomurski derbi dobila Radgona
V prvenstveni tekmi slovenske ženske košarkarske lige je ekipa Induplati Mengeš v Murski Soboti premagala Metalservis Pomurje s-64:57. V ekipi Pomurja seje poznala odsotnost Korenove in Kardoše-ve. Strelke za Pomurje: Drožinova 20, Kolarjeva 18, Borčeva 13 in Broderjeva 6. V naslednjem kolu igra Metalservis Pomurje v gosteh z Odejo.
V tekmovanju druge republiške moške košarkarske lige vzhod je Radgona v pomurskem derbiju premagala Pomurje v Murski Soboti s 83:80. Najboljši strelci: Sakovič 23, Štihec 16 in Fridau 12 za Radgono ter Klemar 28, Tušar 18 in Banič 16 za Pomurje. V naslednjem kolu igra Radgona doma s Staršami, Pomurje pa gostuje pri vodečem Miklavžu.
Krog II	7	7 0	0 180:112 14
Krog-veterani	7	6 0	1 236:142 12
Bakovci II (-1)	7	4 1	2 172:131 8
Bakovci-veterani 7	3 C	4 180:185 6
Bistrica	7	3 0	4 158:199 6
Polana	7	2 1	4 176:192 5
Mladinec	7	2 0	5 140:185 4
Razkrižje	7	0 0	7 132:228 0
PNL		
Rezultati — 10. kolo		
Tišina:Odranci		4:2
Bakovci:Mladost		4:1
Beltinka:Oobrovnik		2:3
ČrenšovciJurnišče		2:2
HotizaVeržei		2:2
Renkovci:Dokležovje		1:4
Dobrovnik	10	7 2	1 24:10 16
Veržej	10	6 3	1 18:11 15
Bakovci	10	6 1	3 21:10 13
Turnišče	10	5 3	2 21:14 13
Beltinka	10	5 1	4 26:23 11
Mladost	10	5 1	4 18:15 11
Tišina	10	3 3	4 21:19 9
Črenšovci	10	2 4	4 18:23 8
Renkovci	10	3 2	5 18:24 8
Dokležovje 10	3 2	5 16:24 8
Hotiza	10	1 3	6 17:24 5
Odranci	10	0 3	7 10:29 3
1. MNL MS		
Rezultati — 10. kolo		
Čarda:Radgona		2:3
Filovci:Gančani		3:2
CankovaJžakovci		2:0
LjutomerRakičan		3:1
Tešanovcilipa		1:10
Tromejnik:Puconci		7:3
Ljutomer	10	6 4	0 22:13 16
Tromejnik	10	6 2	2 32:21 14
Lipa	10	5 3	2 36:20 13
Cankova	10	6 0	4 22:15 12
Čarda	10	5 1	4 19:13 11
Ižakovci	10	4 2	4 21:18 10
Radgona	10	3 4	3 22:23 10
Puconci	10	2 5	3 23:25 9
Filovci	10	4 1	5 20:21 9
Gančani	10	3 2	5 11:21 8
Rakičan	10	2 2	6 15:27 6
Tešanovci	10	0 2	8 8:34 2
Nogometaši Mure na srečanju z Vozili niso imeli sreče, saj žoga nikakor ni hotela v mrežo.	Foto: F. Maučec
II. MNL MS
Rezultati — 12. kolo
Hodoš:Apače	4:2
Bogojina:Romah	prek. Bratonci:Grad Križevci:Selo Vrelec:Šalovci Prosenjak.:Serdica	5:2 9:1 2:6 2:2 6:1
Rogašovci 11 9 2 0 40:10	20
Bogojina	12 9 1 2 45:23	19
Bratonci	11 8 2 1 40:13	18
Šalovci	11 6 3 2 43:26	15
Selo	11 6 1 4 37:26	13
Hodoš	11 6 1 4 34:24	13
Prosenjak. 11 5 1 5 26:31	11
Vrelec	11 4 3 4 25:30	11
Romah	11 4 1 6 30:42	9
Grad	11 4 0 7 29:50	8
Apače	11 2 0 9 17:30	4
Serdica	1111 9 17:36	3
Križevci	110 0 11 13:55 —ŠAH		0
NORŠINCI IN PANONIJA
V pomurski strelski ligi so odigrali tretje kolo. Vrstni red pa je naslednji: Noršinci in Panonija po 6 točk, Jovo Jurkovič Videm, Koloman Flisar Tišina in Mura po 4, SCT, Avtoradgona in Elrad po 2 ter Ljutomer in Štefan Kovač Turnišče brez točke. Med posamezniki vodi Branko Bukovec (Noršinci) s 1121 krogi pred Dragom Pertocijem (Tišina), 1099, Janezom Horvatom (Noršinci), 1094, Karlom Turnerjem (Panonija), 1089, ter Jankom Strgarjem (Videm) in Stankom Rojkom (Videm), po 1088 krogov.
VODIJO STRELCI TIŠINE
V tretjem kolu tekmovanja v drugi republiški strelski ligi — sever so bili doseženi naslednji rezultati: Tišina : Panonija 1463:1434, Ljuto mer : Jurkovič Videm 1463:1438, Kovinar Muta : Mura 1400:1414, Središče : SCT 1394:1430 in Turnišče pri Ptuju : Boris Kidrič 1390:1401 krogu. Po tretjem kolu vodita ekipi SD Koloman Flisar Tišina (4364) in Boris Kidrič Maribor (4225) s po 6 točkami pred Ljutomerom in Jovom Jurkovičem Videm po 4, Panonijo, Muro, SCT, Kovinarjem in Središčem po 2 ter Turniščem brez točke.
TESEN PORAZ NORŠINEC
V tekmovanju prve republiške strelke lige vzhod je ekipa Kovinarja iz Štor v Murski Soboti premagala Noršince s 1449:1445 krogov. Posamezniki pa so nastreljali naslednje število krogov: Branko Bukovec 370, Branko Balažič 363, Janez Horvat 360 in Marjan Madjar 352 krogov.
Zmaga Lendave
V tekmovanju druge republiške šahovske lige je Lendava premagala Gradis iz Maribora s 5:1. Zmage za Lendavo so dosegli: Žilavec, Vuk, Vida in Maričeva. Remizirala pa sta Gerenčer in Iva-nec.	J. G.
AKTUALNO V TELESNI KULTURI
Sonce, voda, zrak, svoboda —
razgibajmo življenje
Predsedstvi TKS in ZTKO občine Murska Sobota sta na zadnjem zasedanju obravnavali nekatera pomembna vprašanja o nadaljnjem razvoju telesne kulture v republiki in občini. O teh pa je tekla beseda tudi na seji skupščine TKS Slovenije. Gre za troje pomembnih vprašanj: L projekt propagandne akcije RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE; 2. opravljanje meritev šolske mladine in J. prilagajanje telesne kulture novemu obračunskemu sistemu.
Pred telesnokulturne delavce je tako postavljena zahtevna naloga — propagandna akcija RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE, v okviru katere se predvideva strateški čili, da naj postanejo Slovenci ŠPORTNI NAROD. V okviru te akcije naj bi v športno-rekreativno dejavnost vključili 100.000 novih udeležencev, dolgoročno pa zajeli okrog 70 odstotkov prebivalstva. S tem gibanjem naj bi dosegli množičnost, podobno kot je bila TRIMSKA akcija. V prvo obdobje propagandnih akcij, ki bi trajale okrog 15 mesecev, bi vključili 6 do 8 telesnovzgojnih filmov, oglase in sporočila na določenih osnovah. Simbol akcije je SONCE. VODA, ZRAK. SVOBODA z enotnim pojmom RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE. Za uresničitev projekta pa je potrebno zagotoviti finančna sredstva, nove profile kadrov in zainteresirati združeno delo, da te dejavnosti vključi kot element gospodarske propagande. Telesnovzgojni delavci soboške občine so te usmeritve podprli.
Drugo pomembno vprašanje, ki je bilo postavljeno pred teles-
HOKEJ NA TRAVI
Zmaga in poraz ABC Pomurke
V zaostali tekmi medrepubliške lige v hokeju na travi je Trešnjevka v Zagrebu premagala ABC Pomurko s 3:0. V zadnjem kolu pa je ABC Pomurka v Murski Soboti premagala Je-dinstvo iz Začretja z 2:1. Strelca golov za ABC Pomurko sta bila Casar in Cerpnjak. Tekmo v Murski Soboti sta sodila Karlovič iz Zagreba in Glavač iz Beltinec.
—‘KEGLJANJE-------------
Prepričljiva zmaga Nafte
V tekmovanju prve medžimurske kegljaške lige je lendavska Nafta visoko premagala Prosvetarja iz Čakovca s 4.781:4.672 podrtih kegljev. Najboljši posameznik je bil Žalik z 862 podrtimi keglji. Sledijo: Kopinja 807, Peric 802, Vučko 790, Kerman 753, Matko 387 in Levačič 380 podrtih kegljev.
L. Ž.
—ŠAH--------------------
v Puconcih zmagal Gerenčer Šahovska sekcija Partizana iz Puco-nec je pripravila turnir. Sodelovalo je 16 šahistov iz Pomurja. Zmagal je Gerenčer iz Lendave s 7 točkami pred j Sapačem iz Brezovec, 5, Kuharjem (Radenska), 5, Talianom (Puconci), 4, in Novakom (Moravci), 4 točke.
novzgojne delavce, je analiza merjenja gibalnih sposobnosti in morfoloških značilnosti prvih in petih razredov osnovnih ter prvih razredov šol srednjega usmerjenega izobraževanja, kar je po sklepu komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesne kulture v teh okoljih obvezno voditi. V tem šolskem letu bo razširjena meritev na prvi, drugi, peti in šesti razred osnovnih ter prvi in drugi razred šol srednjega usmerjenega izobraževanja. V soboški občini je bila stoodstotna udeležba pri izpolnjevanju telesnovzgojne-ga kartona, kar priča o resnosti pristopa k tej akciji. Nekoliko zaskrbljujejo rezultati meritve, saj je analiza pokazala, da v soboški občini zaostajajo za republiškim povprečjem. Predsedstvi TKS in ZTKO občine Murska Sobota sta menili, da nista pristojni za poglabljanje analize vzrokov, ker so rezultati posledica vrste dejavnikov, temveč naj to delo opravi aktiv telesnovzgojnih delavcev. Vseeno pa rezultati meritev lahko rabijo za vključitev v društva in klube tistih učencev, ki so imeli nadpovprečne rezultate meritev.
Sprejet je bil zakon o celotnem prihodku in dohodku po določbah, katerega viri za financiranje telesne kulture v prihodnje bodo na osnovi dohodka. Ta oblika financiranja telesne kulture je nezanesljiva, hkrati pa tudi spreminja načelo združevanja sredstev, saj bodo imele prednost občine z visoko stopnjo zaposlenosti, migracijo in dobrimi poslovnimi rezultati ozdov. Praviloma se občan ukvarja s telesno kulturo, kjer živi, ne pa, kjer dela. Zato bi morali zagoto-
NAMIZNI TENIS
NEPRIČAKOVAN PORAZ
Prav so imeli tisti, ki so napovedovali, da bo tekmovanje v drugi zvezni ligi zahod v letošnji sezoni izredno izenačeno, kar že kaže podatek, da po tretjem kolu ni več neporažene ekipe. Prvi nepričakovani poraz so žal doživeli tudi Sobočani s Slogo v Doboju, ki so jo lani na kvalifikacijah premagali kar s 5:1, tokrat pa so jih domačini presenetili z izredno bojevito in dobro igro. Sobočani so povedli s 4:2 in potrebovali samo še eno partijo za končno zmago, vendar se je spet pokazalo, da igralsko še niso zrela akipa, saj so spet podlegli psihičnemu pritisku in zadnje tri partije izgubili. Po besedah trenerja Verena načrtovanega nista opravila Benko in Kuzma, posebno še preseneča poraz Benka v igri z mladim Mesanovičem. V naslednjem kolu igrajo v soboto doma verjetno s prvim favoritom lige Metalcem Oltom iz Osijeka, v nedeljo pa s Partizanom iz Bjelovarja.
Rezultati: SLOGA-SOBOTA 5:4 (Mulabdič—Kuzma 2:1, Me-šanovič—Benkovič 2:0, Jelič— Benko 0:2, Mešanovič—Kuzma 1:2, Mulabdič—Benko 1:2, Jelič— Benkovič 0:2, Mešanovič— Benko 2:1, Jelič—Kuzma 2:0, Mulabdič—Benkovič 2:1).
NOGOMET
Mura le remizirala
V predzadnjem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostila Vozila iz Nove Gorice in igrala neodločeno 1:1.
Sobočani so nastopili oslabljeni brez treh standardnih igralcev: Kar-doša in Kalaramarja, ki imata po dva rumena kartona, in Saviča, ki je bil za izključitev v Ljubljani kaznovan s prepovedjo igranja na treh tekmah. Nogometaši Mure so že na začetku tekme nesrečno prejeli gol, ko je žoga prevarala vratarja Šiftarja in se nepričakovano znašla v mreži. Zatem pa so bili ves čas tekme boljši nasprotnik in stalno napadali, vendar žoga ni hotela v mrežo. Samo sedem minut pred koncem je Jančar rezultat vendarle izenačil. Za kaj več pa je ostalo premalo časa. Pred okrog 500 gledalci je sodil Kolarič iz Maribora. V zadnjem jesenskem kolu gostuje Mura v Domžalah. V predtekmi so mladinci Mure premagali Nafto s 4:2.
. V zadnjem kolu območne slovenske nogometne lige je Kovinar v Mariboru premagal Nafto z 1:0.
viti prelivanje sredstev. Ta problem naj bi reševali s sistemom solidarnosti, ki je že narejen in po katerem se vadbeni skupini otrok priznajo stroški vadbe za 40 tednov po 2 uri tedensko. Ta minimalni program solidarnosti je predvsem namenjen za dejavnost športa mladih in za množični del. Ni pa še jasen način združevanja solidarnostnih sredstev. Po prvem predlogu bi bil solidarnostni program za pomurske občine takle: Murska Sobota (otroci od 4. do 6. leta 1092 in od 7—19 let 7398, kar znaša 103,277.618 dinarjev). Gornja Radgona (otroci od 4. do 6. leta 397 in od 7. do 19. leta 2464, kar je 34,786.502 dinarjev), Lendava (otroci od 4. do 6. leta 490 in od 7.—19. leta 3324 kar je 46,375.502 dinarjev) in Ljutomer (otroci od 4. do 6. leta 318 in od 7. do 19. leta 2226, kar znaša 30,940.666 dinarjev). Tak način zbiranja solidarnostnih sredstev bi bil po oceni telesno-kulturnih delavcev za pomurske občine ugoden, ker bi zagotavljal minimalni program redne vadbe mladih. To so prva predvidevanja, zaradi nekaterih nejasnosti pa bo svoje pokazala praksa.
Feri Maučec
Lestvica		
- SOBOTA	4 3 1 27:9	6
Radnik	5 3 2 26:19	6
Industrogradnja	5 3 2 25:20	6
Metalac-Olt	4 3 1 20:16	6
Partizan	4 2 2 23:13	4
Kvarner	3 2 1 15:12	4
Ilirija	4 2 2 18:18	4
Sloga	3 2 1 12:15	4
Jajce	5 1 4 9:36	2
Vitez	5 0 5 14:31	0
V republiški ligi A za moške so Radgončani na gostovanju proti najslabšima ekipama v ligi, Piranu in Vesni, visoko slavili in sta s 6 točkami na četrtem mestu. V ligi B pa so Sobočani slavili dvakrat, Beltinci pa so prvič zmagali. Sobočani so na tretjem mestu, Beltinci pa na osmem.
Rezultati: PIRAN—RADGONA 0:9 (Unger 3:0, Ori 3:0, Ži-tek 2:0, Rihtarič 1:0); VESNA— RADGONA 0:9 (Žitek 3:0, Rihtarič 3:0, Unger 2:0, Ori 1:0); PETOVIA—SOBOTA 2:7 (Smodiš 3:0, Gerendaj 3:0, Županek 1:2); POLJČANE—SOBOTA 0:9; POLJČANE—BELTINCI 2:7 (Tratnjek 3:0, Tkalec 3:0, Lenarčič 1:2); PETOVIA-BELTINCI 8:1 (Tkalec 1:2, Tratnjek 0:3, Lenarčič 0:3).
M. U.
--ROKOMET
Dva turnirja v Murskih Črncih
Ob 25-letnici ustanovitve Rokometnega kluba Mladinec iz Murskih Črnec je jubilant pripravil moški in ženski rokometni turnir. Na ženskem so sodelovale 3 ekipe. Rezultati — Mladinec:Bakovci 4:4, Bakovci:Beltinka 7:7 in Mladinec:Beltinka 4:2. Prvo mesto je pripadlo Mladincu pred Bakovci in Beltinko. Na moškem turnirju pa so sodelovale štiri ekipe. Zmagala je Bistrica pred Razkrižjem, Polano in Mladincem.
Nogometna ekipa OŠ Dane Šumenjak iz Murske Sobote je letošnji republiški pionirski prvak. Stojijo od leve: Kološa, Rogan, Casar, Sabotin, Drvarič, Benko, Cirkvenčič in Bavčar (vodja ekipe). Čepi- I jo: Šarkezi, Zver, S. Cener, Barbarič, Škedelj in I. Cener.
VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1987
STRAN 15
dopisniki so zabeležili
LOKAVCI
Priprava ceste za asfalt
Cesta Lokavci—Negova je te dni deležna obilnega gramozenja. Obrtnik Slavko Lončarič, ki s svojimi prispevki skrbi za ureditev te vaške ceste, je dal navoziti nanjo večje količine gramoza, tako da je sedaj cestišče dovolj trdno za položitev asfalta. Tega letos še ne bodo položili, kajti za to bi potrebovali veliko sredstev. Ker v krajevni skupnosti za te namene nimajo denarja, bo moral obrtnik Slavko Lončarič počakati, da se mu bo nabralo kaj več ficka. Seveda pa so krajani zadovoljni z vzornim vzdrževanjem več kot dva kilometra makadamske ceste.
L. K.
POKOJNINE ZA NAZAJ
Po hitrem postopku sprejet predpis o izplačevanju pokojnin za nazaj tudi tistim upokojencem, ki so doslej prejemali pokojnino za naprej, je pri upokojencih povzročil veliko slabe volje, kajti tisti, ki prejemajo pokojnino za naprej, bodo v prehodnem obdobju prejeli eno pokojnino manj kot sicer.
Neuradna razlaga nekaterih, češ da so upokojenci, ki prejema-
BENEDIKT
Nova mrtvašnica
V krajevni skupnosti Benedikt so si več let prizadevali, da bi ob pokopališču zgradili novo mrtvašnico. To jim je uspelo že lani, a je zmanjkalo sredstev za ureditev okolice. Malo pred dnevom mrtvih so uredili okolico in pred mrtvašnico položili asfalt. Odslej bodo lahko pogrebne slovesnosti ob mrtvašnici, saj je ploščad dovolj velika.	L. K.
DOLG KORENČEK
Letošnja lepa jesen se je na pomurskih poljih že prevesila v drugo polovico — pospravljanje pridelkov. Da je narava včasih radodarna, priča naslednji posnetek. Skoraj meter je dolg tale korenček, ki ga je na svojem vrtu izkopal Ivan Boštnar iz Kobilja.
foto: K. Ščavničar
Rešili so težave
Že vrsto let je potok, ki teče skozi Kobilje, povzročal težave. Voda ob velikih nalivih je naraščala in odnašala rodovitno zemljo. Ob grmičevjih pa seje nabirala vsa mogoča navlaka. Tudi taki že dotrajani mostički so bili nevarni — predvsem za otroke.
V poletnih dneh je vse težave začelo reševati vodno gospodarsko podjetje Mura iz Murske Sobote. S stroji so izravnali potok, podrli drevje in grmičevje ter položili kamenje. Vrednost vseh del pa znaša 147 milijonov dinarjev. Dela bodo potekala še do sredine novembra.
K. Ščavničar
Malo nenavadno je, da rastlina s toplih zemeljskih območij uspeva tudi pri nas; bananovec, ki ga je Anton Pertoci dobil pred tremi leti, je letos obrodil. Banane so sicer majhne, dobro voljo je drevo le pokazalo, čeprav je klima pri nas celinsko ostra. FRKU
jo pokojnino za naprej ob upokojitvi prejeli pokojnino za naprej in za nazaj, morda za nekatere primere velja, ker je tako nanesel čas od izdaje odločbe do prvega nakazila pokojnine. Res pa je, da v enem letu nihče ni dobil več kot dvanajst mesečnih pokojnin.
Usklajevanje pokojnin med letom za posamezna časovna obdobja pa niso mesečne pokojni
GORNJA RADGONA
V GLASBENI ŠOLI 182 OTROK
V Glasbeni šoli v Gornji Radgoni še vedno ne morejo sprejeti vseh otrok, ki bi radi svoje znanje s tega področja izpopolnjevali. Tako so v tem letu morali odkloniti nad 30 otrok. Toda kljub temu jih imajo v šoli 182. Šola ima svoje oddelke v vseh krajih v občini kjer je osnovna šola. Na ta način se je šola približala terenu.
Poseben problem namreč predstavlja pomanjkanje ustreznih kadrov, kajti še vedno manjkata najmanj dva učitelja. Sedaj dela v Glasbeni šoli v Gornji Radgoni 8 učiteljev.
Šola ima določene materialne težave, saj je bilo potrebno v zadnjem času vložiti veliko sredstev za lepši videz stavbe, ki je v središču Gornje Radgone.
Delno prispevajo za materialne stroške starši s šolnino otrok, ki znaša do 7.000 din mesečno za učenca. V šoli pa zaenkrat same šolnine bistveno ne upajo podražiti, ker menijo, da bi na ta način mnogim mladim onemogočili šolanje pri njih.	F. KI.
Na začetku vasi so krajani Noršinec ob sodelovanju Graditelja iz Beltinec postavili sodoben vaško-gasilski dom. Opravili so prek pet tisoč šeststo prostovoljnih ur, material pa so kupili s prostovoljnimi prispevki. Dom je že uporaben. V njem so velike garaže, sejna soba, kuhinja, dvorana in sanitarije. Naložba je znašala 20 milijonov dinarjev, ki so jih zbrali s krajevnim samoprispevkom. V okolici doma so mladi zasadili že dvaindvajset drevesc. Naslednje leto bodo
uredili še fasado.
K. Ščavničar
BELTINCI
Odslej tudi pevci
Pri Društvu upokojencev Beltinci že 5 let uspešno deluje skupina pevk ljudskih pesmi. Poleg neštetih nastopov doma so imele več nastopov drugje. Posnete so bile tudi kasete pri radiih Maribor in Ljubljana ter za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Njihov namen je ohranjati ljudske pesmi, ki sojih v naši bližnji preteklosti pele naše babice, matere, dedki ob raznih priložnostih, kot so: ličkanje koruze, česanje perja, svatbe itd. Pred kratkim pa so se odločili, da bodo odslej ljudsko pesem ohranjali in peli ženske in moški skupaj. A. H.
Strelci spet aktivni
Občinska strelska zveza Lendava je organizirala tekmovanje v streljanju za občinski pokal. Nanj se je prijavilo šest strelskih družin, ki se bodo pomerile v streljanju z zračno puško za prvaka občine. Tekmovanje bo potekalo v novembru in decembru. Zmagovalec bo prejel pokal strelske zveze, priznanja pa bodo dobili tudi najboljši strelci. Strelstvo se v lendavski občini čedalje bolj širi, vsako leto se ustanovi novo društvo, pri tem pa pomagajo komiteji za SLO in DS v krajevnih skupnostih in občinska strelska zveza ter občinski, štab teritorialne obrambe.	Jani D.
ne, marveč poračuni za nazaj glede na porast osebnih dohodkov delavcev. Pokojnine so namreč vezane na rast osebnih dohodkov v SRS. Ker povečanje ni hkrati s porastom OD mesečno, so upokojenci glede na stalno naraščanje cen in inflacije tudi oškodovani.
To, da se bodo pokojnine izplačevale za nazaj, samo po sebi ne bi bilo tako hudo, če ob tem ne bi bili upokojenci ob eno mesečno pokojnino. Prehod izplačevanje pokojnin za nazaj bi bil za večji del upokojencev glede na njihov sedanji gmotni položaj boleč, če bi bil brez izpada ene pokojnine. Sedaj pa bo kot vemo, izpadla pokojnina za november in bo izplačan le poračun za nazaj, praktično tisto, kar bi upokojenci že morali dobiti.
A. H.
Iz bližnje
preteklosti
gorenjewoW©?
Industrija in montaža n. so/, o. Lendava Industrijska cesta
Na Ravenskem, predvsem v vaseh Renkovci, Gomilica in Ne-delica, je bilo v bližnji preteklosti veliko odkupovalcev, ki so po hišah odkupovali piščance, kokoši in jajca. Danes teh odkupovalcev — kopinarov ali piitarjev ni več. Ostale so samo gajbe, v katerih so prevažali in prenašali nakupljeno blago. Za prevozno sredstvo so v glavnem uporabljali kolo, nekateri pa so od hiše do hiše hodili kar peš in nosili gajbe na hrbtu. Odkupovalci, ki so imeli kolo, so vozili gajbe na prtljažniku.
Svoj prihod v vas so najavljali s »trompeto« in tako so imele gospodinje dovolj časa, da so po dvoriščih nalovile kokoši piščance kar je bilo namenjeno za prodajo. Za tehtanje so uporabljali tehtnico, ki so jo imenovali »vlečnica«. Odkupljeno blago pa so takoj plačali. Za denar — kovance so imeli usnjene vrečke, ki so bile pripete na hlačnem pasu.
S prodajo so se večinoma ukvarjale gospodinje in je veljalo pravilo, da je bil to njihov denar, uporabljali pa so ga za nakup petroleja, sladkorja proje ali div-ke in druge kuhinjske potrebščine, tudi za kak »fiirtov« ali robec na glavo je včasih ostalo. Nakupljeno blago pa so putarji prodajali veletrgovcem.
In kako je danes? »Putarjev« ali »kopinarjev« ni več. Kokoši, piščancev in jajc pa organizirano nihče ne odkupuje. Najbrž pa bi se odkup jajc splačal, kajti v nesnih sezonah je jajc po vaseh dovolj.
A. H.
Delavski svet tozda VARIS razpisuje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti dela in naloge
POMOČNIK DIREKTORJA
TOZDA VARIS
Pogoja:
— višja ali srednješolska izobrazba ekonomske ali tehniške smeri,
— nad 5 let delovnih izkušenj s področja vodenja in koordiniranja dela v tozdu.
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 leta.
Kandidate prosimo, da v roku 8 dni po objavi pošljejo prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: GORENJE VARSTROJ, kadrovska služba, Lendava. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka prijavnega roka.

ABC POMURKA Veletrgovina POTROŠNIK Tozd Veleprodaja Murska Sobota razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih motornih vozil:
1.	TAM 2001, letnik 1972 — neregistriran
2.	TAM 5000, letnik 1972 — neregistriran
3.	TAM 5500, letnik 1972 - MS 110-67
4.	IMV kombi, letnik 1977 — MS 283-20
5.	Moped Tomos, trikolo, letnik 1975
Javna dražba bo v sredo, 18. 11. 1987, ob 11. uri na dvorišču delovne organizacije POTROŠNIK Murska Sobota, ul. Arh. Novaka 2.
Ogled vozil ie možen pred začetkom javne dražbe na dvorišču DO POTROŠNIK.
Servis motornih škropilnic
v Gaberju
Pomurje je kmetijska regija. Tu obrodijo žita, obrodi pa tudi vinska trta. Veliko je kmetovalcev, predvsem v lendavski občini, ki se ukvarjajo predvsem z vinogradništvom.
Zadnje leta smo priča hitri mehanizaciji kmetijstva, in prav je tako. Mehanizacija kmetijstva pomeni, da stroji oz. naprave opravljajo težaška dela namesto človeka. To funkcijo opravljajo dokler se ne pokvarijo. Tu se pa ponavadi začnejo težave. Popravilo oz. servisiranje oz. nabava rezervnih delov za malo kmetijsko mehanizacijo pa ni tako enostavno.
Pred kratkim je Silvijan ČIVRE v Gaberju odprl servis za Stihlove, Tomosove in druge znamke motornih škropilnic. Silvijan, ki je sicer inženir strojništva, se je specializiral samo za popravilo motornih škropilnic, da je tako opravljeno strokovno delo boljše in hitrejše. Za opravljeno servisiranje daje tudi garancijo.
K. S.
Pred začetkom na dan dražbe, med 10. in 11. uro, morajo inte-
resenti plačati 10% varščino. Prometni davek plača kupec.
Odprt je nov kozmetični in pedikerski salon v Moravskih Toplicah, pri avtobusni postaji.
Delovni čas od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Cenjene stranke vljudno vabi SALON VIOLETA!
LESNINA LJUBLJANA
TOZD NT PRODAJNA MREŽA
POSLOVALNICA MURSKA SOBOTA
objavlja
na podlagi sklepa delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osnovnega sredstva
DOSTAVNI AVTO FURGON IMV tip 2200 D s povišano streho, letnik 1979, prevoženih 86000 km, vozen, registriran, izklicna cena 2.250.000,— din.
Dražba bo v soboto, dne 14. 11. 1987, ob 9. uri v prostorih poslovalnice Lesnina M. Sobota, Bakovska cesta 1. Ogled vozila je možen v petek, 13. 11, 1987, in uro pred dražbo. Interesenti morajo plačati pred začetkom javne dražbe pri blagajni poslovalnice 10% polog od izklicne cene vozila. V izklicno ceno ni. vračunan prometni davek in tega plača kupec. Nakup na dražbi bo po sistemu ogledano-kupljeno.
LENDAVA
Varstrojevci ocenjujejo svoje delo
Ko so pred dvema letoma v delovni organizaciji Gorenje Varstroj Lendava ustanovili mladinsko organizacijo, si niso predstavljali, koliko je problemov, ki zadevajo mlade, teh pa je v Var-stroju okoli 200. Vključili so se v delo vseh samoupravnih organov in tesno sodelovali s sindikati, ki so jim veliko pomagali. V začetku so želeli spoznati vse probleme, s katerimi se srečujejo mladi na delovnem mestu in doma. Zanimala jih je politika štipendiranja, stanovanjska politika in predvsem to, kako mladi vplivajo na aktivnost v okolju, v katerem živijo. Po začetni zagnanosti za delo je le-to dobilo svoj normalni tok in te dni se v delovni organizaciji pripravljajo na letno konferenco, na kateri bodo ocenili dosedanje delo in izvolili novo vodstvo. V Varstroju si mladi želijo, da bi bili bolj upoštevani ne le pri sindikatih, temveč tudi pri vodstvu in samoupravnih organih.
Jani D.
DO SOBOTA, TOZD OBRTNIŠTVO
Murska Sobota, Kopališka ul. 2 objavlja po sklepu delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1.	kamionet IMV 220 D, leto izdelave 1976, izklicna cena 750.000 din;
2.	kamionet IMV 220 D, leto izdelave 1976, izklicna cena 600.000 din;
3.	kamionet IMV 220 D, brez motorja, leto izdelave 1979, izklicna cena 400.000 din;
4.	kombi zastava tip 850, leto izdelave 1981, vozen, registriran do aprila 1988, izklicna cena 550.000 din;
5.	školjka za wartburg, letnik 1985, izklicna cena 350.000 din;
6.	motor za vozilo FAP 13 K, letnik 1972, izklicna cena 300.000 din.
Vozila, navedena pod zaporednimi številkami 1, 2 in 3. niso vozna in ne registrirana.
Javna dražba bo v soboto, 21. novembra 1987, ob 9.00 na dvorišču DO Sobota, Murska Sobota, Kopališka u1. 2.
Ogled osnovnih sredstev, ki se bodo prodajala na javni dražbi, je možen na dan dražbe od 8.00 do 9.00.
Udeleženci morajo pred začetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Plačana varščina se kupcu všteje v kupnino, drugim udeležencem pa se vrne.
Kupec je aolžan plačati kupnino takoj oziroma ob sklenitvi pogodbe. Poleg kupnine plača kupec še predpisani prometni davek.
STRAN 16
VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1987
Radijski in televizijski spored od 13. do 19. novembra
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno 16.55 — Obvestila, 17.00 — Turistična oddaja, 17.30 — Glasba — reklama — glasba, 18.00 - »21-232« - pro-pagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 — Glasba-reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenske-
TV LJUBLJANA
10.00 Tv mozaik. 12.20 S. Lagerlof: Gosta Berling, ponovitev 1. dela švedske nadaljevanke. 14.34—00.25 Teletekst rtv Ljubljana. 14.50 Video strani. 15.05 Mozaik — ponovitev. 17.25 Pisani svet: 1555 Igorjevih dni. 17.15 Super stara mama, 2. del angleške serije. 18.15 Pred izbiro poklica: Gasilska šola 19.00 Obzornik. 19 '5 Zrno, vreme. 19.30 Tv dnevnik in poročilo s seje skupščine SFRJ. 20.25 J. Jakes: Sever in Jug, 6. del ameriške nadaljevanke. 21.15 Planet Zemlja, L del dokumentarne serije. 22.10 Tv dnevnik. 22.35 Noč poguma, ameriški film
Oddajniki II. Tv mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 »Fore i fazoni«, otroška oddaja. 18.00 Znanost: Žive hipoteze. 18.30 Risanka. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Alpski večer, 8. oddaja (samo za Lj 2). 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabava vas Oliver Dragojevič. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Sence pozabljenih prednikov, sovjetski film. 22.35 En avtor, en film.23.00 Šahovski komentar.
ga sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
do
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega siovenske-
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno,16.55 — Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Glasba — Reklame — Priporočajo vam..., 18.00 — Iskanje-znanje-ustvarjanje, 18.15 — Jazz .. .jazz .. .jazz, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno,16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo..., 17.30 — Glasba — reklama — glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
|TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
Prvi program
8,55 Tv v šoli, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika reških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zakon v Los Angelesu (film), 21.05 Kvizkoteka, 22.05 Kultura srca, 23.35 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Vrnitev pa otok zakladov, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari (nadaljevanka), 21.20 Moda, 22.05 Šport, 22.30 Umetnine
Drugi program
16.45 Cena moči, 17.30 Konec igre, 17.30 Konec igre (dok. film), 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nove raziskovalne poti, 21.20 Jeklarji, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Zgodba o Belle Starr (film), 0.00 Branilec po dolžnosti (film),
TV MADŽARSKA
9.00 TV telovadba. 9.05 Telovadba za invalide. 16.00 Tretji kanal. 17.10 TV spored za 3 dni. 17.15 Spored za upokojen-
ce.
17.45 Teka, informacije.
18.00 Okno, služnostni program. 19.00 Za boljši jezik.
19.30 TV dnevnik. 20.05 Muhasti letni časi, zabavni magazin.
21.20 Umetnina tedna, Leonhard Kern: Tri gracije. 21.25 Si-njebradec, z. nemški TV film.
22.55 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Dnevni spored — pregled. 14.15 Tv novice. 14.20 Veronica — telenovela. 15.15 Pickwickovci — 4. del. 16.15 Program za otroke. 18.00 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Mary Hartman — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Koncerti iz doma kulture Ivana Cankarja v Ljubljani. 22,15 TVD Vsedanes. 22.30 Cou-steaujeva amazonka — dokumentarec. 23.00 Nenavadne zgodbe Edgarja Alana Poa.
ga sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 13.00 (telefon: 21-232)
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba — reklame — glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanje, 18.30 — Lepo je v naši domovini biti mlad, mladinska oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
do
LTV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno,16.55 — Obvestila, 17-00 — Oddaja o kulturi, 17.30 — Glasba — Reklame — glasba, 18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — Miš-maš, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
7.45- in 15.55-23.50 Teletekst Rtv Ljubljana. 8.00 Video strani. 8.10 Kljukče-ve dogodivščine, 12. del. 8.25 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja, 5. del. 8.55 Marko na belem konju jase. 9.10 Šola za kovne, 5. del oddaje Tv Skopje. 9.40 Ex libris M&M. 10.30 Republiška revija MPZ — Zagorje 86,14. oddaja. 11.00 Mesta, ponovitev dokumentarne serije. 11.30 Omizje. 16.10 Video strani. 16.25 Ciklus Freda Astairea: Zgodba o Vernonu in Irene Castle, ameriški film (čb). 18.25 Na zvezi. 19.00 Knjiga. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Velika Rdeča
TV LJUBLJANA
divizija, ameriški
film.
22.05 Tv dnevnik. 22.25 Al-pe-Jadran, informativno-mozaična oddaja. 22.55 M.
Laurence: diž, 3. del Ijevanke
Oddajniki
Vrnitev v para-avstralske nada-
11. Tv mreže:
14.45 Kako biti skupaj. 15.15 Kurir, sovjetski film. 16.45 V registraturi, ponovitev nadaljevanke. 17.40 Lutkovna predstava na festivalu v Bugojnu 87. 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Glasbeni večer v soboto. 21.45 Poročila. 21.50 Feljton. 22.20 Jazz. 22.50 Športna sobota.
8.35-23.15 Teletekst Rtv Ljubljana. 8.50 Video strani. 9.00 Živ žav. 9.55 Super stara mama, ponovitev 2. dela angleške nadaljevanke. 10.20 M. Laurence: Vrnitev v paradiž, ponovitev 3. dela ameriške nadaljevanke. 11.05 Domači ansambli. 11.35 Na zvezi, ponovitev. 12.00 Kmetijska oddaja tv Beograd (kar znaš, to veljaš). 14.35 Video strani. 14.50 J. Janicki—A. Mularczyk: Hiša, 2. del poljske nadaljevanke. 16.15 Življenje je lepo, italijanski film. 19.00 Kino. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 M. Vitezo-vič: Vuk Karadžič, 2. del nadaljevanke tv Beograd. 21.10 Zdravo. 22.30 Mesta, 5. oddaja dokumentarne serije.
Oddajniki II. Tv mreže:
8.55 Poročila. 9.00 Danes za jutri in igrani film. 12.00 Anglunipe, oddaja v rom-ščini. 12,15 Opoldanski koncert. 16.00 Zlata pirueta, prenos. 18.45 Izviri, dokumentarna serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Avtomanija, poljudnoznanstveni film. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Strindberg, 3. del
10.00 Zrcalo tedna. 10.20 Bledomodra ženska pisava, 1. del avstrijskega filma. 16.35-23.15 TELETEKST RTV LJUBLJANA. 16.50 Video strani. 17.05 Tv mo-
zaik
ponovitev. 17.25
Radovedni Taček: Pismo, 7. oddaja. 17.40 Pamet je boljša kot žamet, 7. oddaja. 17.45 Šola za klovne, 6. del serije TV Skopje. 18.15 20 let »Emone«, 2. del folklorne oddaje. 19.00 Obzornik. 19.25 Zrno, vreme. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Y. Courrie-re: Kuharske zvezde, 6. del francoske nadaljevanke —zadnji. 21.10 Aktualno. 21.50 Tv dnevnik. 22.05 Jugoslovanska teveteka: Lice ob licu, 2. oddaja.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroci, pojte z nami, otroška oddaja. 17.45 Otroška oddaja. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja. 20.30 Mali koncert. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Biti ali ne biti, ameriški film. 22.35 Znanost in mi. 23.20 Šahovski komentar.
10.00 Tv mozaik — Šolska tv: Kemija: Nafta in njeno pridobivanje. Naravoslovje. Zobozdravstvo III. Jezikovni utrinki. Tuji jeziki. 11.05 Angleščina XXIV. 11.35 Francoščina VIL 16.10-22.55 TELETEKST RTV LJUBLJANA. 16.25 Video strani. 16.40 Tv mozaik — Šolska tv, ponovitev. 17.45 Srečanje na festivalu v Šibeniku. 19.00 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Večer Vali-žanske tv: Rebeka in divje račke, otroška oddaja. 20.10 K. Francis: Srečni alkoholik. 22.05 Tv dnevnik. 22.20 Koncertni večer v Gradu Cadwyn, glasbena oddaja.
Oddajniki II — Tv mreže:
17.30 Angleščina XXIV.
18.00
18.30
Francoščina VIL
Mostovi—Hidak.
19.00 Rezervni čas. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije — Danes posavski muzej Brežice. 20.35 Žrebanje lota. 20.40 Manjšine — Bogastvo Evrope: Turki v Makedoniji, 5. del dokumentarne serije. 21.10 Narodna glasba — vključitev. 21.50 Humoristična serija.
TV ZAGREB
švedske
nadaljevanke.
TVUUBLJANA
TVUUBLJANA
TV ZAGREB
22.00 Revolucija, ki traja, dokumentarna oddaja. 22.45 Mali koncert. 23.00 Poezija.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 14.00 Ponovitve, 15.30 Narodna glasba, 16.00 Tedenski tv spored, 16.45 Tv koledar,
TV ZAGREB
17.00
Košarka: Crvena
zvezda—Iskra Delta Ježica, 18.30 Prisrčno vaši, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Concertino, 20.15 Boljše življenje, 21.10 Mestni kavboj (film), 22.40 Dnevnik, 22.55 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
10.30 Otroška matineja, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Znanje — imetje, 14.00 Grizly Adams, 14.50 Sestanek brez dnevnega reda, 16.50 Mesta: Titograd, 17.25 Nočni dogodek (film), 17.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vuk Karad-žič, 20.15 Pesem je ženska, 21.45 Dnevnik, 22.05 Športni pregled, 22.50 In noč in dan.
Prvi program
8.35 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika varaždinskih in bjelovarskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.15 Manjšine — bogastvo Evrope, 21.45 Dnevnik, 22.05 In noč in dan.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika reških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dokler minevajo in leta in dnevi (nadaljevanka), 21.05 Kontaktni magazin, 22.35 Dnevnik, 22.55 In noč in dan.
TV AVSTRIJA
tv Avstrija
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 14.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Nogomet, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasbena oddaja, 21.55 Da, minister, 22.20 Šport, 23.20 Jazz, 0.25 Rožnata serija
TV MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke. Naš ekran, pon. 14.25 Csepel, rokomet. 16.10 zemne železnice sveta,
11.45 Baja-Pod-San
Francisco. 17.20 Razstava male plastike. 17.45 Telerama. 18.45 Družina Smola, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pesem za vsakogar. 20.05 Lajos Aprily, ob 100-letnici pesnikovega rojstva. 20.55 Pojoče filmske kocke, Zgodba Buddy Holly, ameriški glasbeni film. 22.45 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Dnevni spored — pregled, 14.15 TV novice, 14.30 Ve-
ronica
telenovela, 15.15
Film: Komisar X, 16.50 Program za otroke: risanke in lutke, 18.00 Mama Vittoria — telenovela, 19.00 Arhiv umetnosti — dokumentarec, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Mary Hartman — telefilm, 20.25 TV novice, 20.30 Življenje se nadaljuje — 7. del, 22.00 TVD vsedanes, 22.15 Sence preteklosti — telefilm, 23.15 Zdravnik in pacient — ponovitev oddaja o medicini, 23.15 Zgodovina odkritij — dokumentarec.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Bele sanje, 9.50 Dogodivščine ob Amazonki, 10.35 Tednik, 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev 12.00 Hallo Avstrija, 13.00 Družinski magazin, 14.50 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Gozdna hiša, 21.15 Matere, 22.00 Baden-ski sprehodi, 23.00 Spektru m
TV MADŽARSKA
8.20 Za otroke. 9.20 Gotični Budim. 10.00 Varstvo pred požarom, kviz. 11.00 Glasbeni butik. 11.50 TV kviz. 14.10 Tajna zgodba nafte, pon. 15.15 Zgodovina madžarskega filma. 16.10 Družabna igra. 17.10 Delta. 17.40 Oglejmo si skupaj. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Stari, kriminalka. 21.10 Resna glasba. 21.15 Telešport. 22.45 Poročila.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Vrnitev na otok zakladov, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami Vice, 22.00 Frankenburška igra s kockami, 23.30 Slehernikovo ogledalo, Drugi program
16.00 Program po željah, 17.30 Fizika, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.15 Schwarzwaldska klinika, 21.15 Schilling, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Duh Juana Topocha (film), 23.55 Orkester
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Vrnitev na otok zakladov, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dogodivščine ob Amazonki. 21.07 Dallas, 21.55 Superflip, 22.22 Trije tujci (film), 23.55 High Chaparral
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Srečni Luka, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zveneča Avstrija, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Spomini, 23.25 Bogati in mogoči (dok oddaja),
TV MADŽARSKA
TV KOPER
14.00 Dnevni spored — pregled, 14.20 Veronika — telefilm, 15.15 Film: Ljubezen na snegu — komedija, 16.45 Življenje znanstvenikov — dokumentarec, 17.15 Zdravila — sovražnik ali prijatelj človeka, 17.35 Film za otroke: Avanture na konju, 19.00 Dobra letina — I. del, 20.00 Dve strani Jadranske obal? — dokumentarec, 20.30 Sedem dni — tedenski zunanje—politični pregled, 21.00
Film: Charlotte
drama.
22.45 Umetnostno drsanje: Zagreb: Zlata pirueta.
/o jubQanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
NI SPOREDA
TV KOPER
14.00 Dnevni spored — pregled, 14.15 TV novice, 14.20 Veronica — telenovela, 15.15 Pickwickovci — 5. del TV nanizanke, 16.20 Program za otroke: risanke in telefilm, 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Športni pregled, 20.25 TV novice, 20.30 Film: Charlotte — ponovitev, 22.20 TVD vsedanes, 22.35 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini, 23.15 Predzadnji tabuji — Ločitev.
8.45 Šolska TV. 9.50 TV loto. 10.00 Stari, pon. kriminalke. 11.00 Delta, pon. 11.25 Telovadba za invalide. 16.25 TV spored za 3 dni. 16.30 Šolsko berilo, Čehov. 17.40 Objektiv. 18.40 Mini studio '87. 18.45 Zajček Bunny, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sjaj Saške, slava Prusije, nemška serija. 21.10 Lepi madžarski plesi. 21.15 Studio ’87. 22.15 Pokazatelj, gospodarski magazin. 23.00 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Dnevni spored — pregled, 14.15 TV novice, 14.20 Veronica — telenovela, 15.15 Pickwickovci — 6. in zadnji del, 16.20 Program za otroke: risanke in telefilm, 18.00 Mama Vittoria — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Mesto danes, 19.55 Mary Hartman — telefilm, 20.20 Loto — žrebanje, 20.25 TV Novice, 20.30 Potovanje v Italijo — 3. in zadnji del: »Katera Sardinija«, 21.40 Časovni stroj,' 22.30 TVD vsedanes, 22.45 Gledališče: Hvaležnost.
10.00 Mostovi. 10.30 Srečni alkoholik. 15.30-00.05 TELETEKST RTV LJUBLJANA. 15.45 Video strani. 16.00 Tv mozaik — ponovitev. Tuji jeziki, ponovitev. 16.30 Angleščina XXIV. 17.00 Francoščina VIL 17.30 Kljukčeve dogodivščine: Zdravnik v hiši, 12. del. 17.45 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja — Doma, 6. del. 18.15 Puberteta in adolescenca—L: Izkušnje identitete, izobraževalna oddaja. 19.00 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Film tedna — Ciklus brazilskega filma: Tigipio. 21.30 Tv jutri, informativno kontaktna oddaja. 23.10 Tv dnevnik. 23.55 Video strani.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška serija. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.30 Risanka. 18.45 Številke in črke, kviz. 19.00 Tv koledar. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbena dogajanja. 21.30 Včeraj, danes, jutri. 21.45 umetniški večer.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika karlovških, siških in gospiških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Hišni kino, 22.30 Dnevnik, 22.50 In noč in dan.
Četrtek 19. novembra 1987
ZO ljubljanska banka
Pomurska bank*
ITVAVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Vrnitev na otok zakladov, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Grenka sladkost življenja (film), 21.55 Nogomet, 23.30 Nočni studio Drugi program
16.00- Program po željah, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Franz Xaver Brunnmayr, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrija I, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Vikingi (film), 0.15 Petrocelli
TVMADŽARSKA
9.05 Usoda kontinenta, pon. 10.00 Studio '87. 15.25 Tretji kanal. 16.40 Jezikovne uganke. 17.20 Cicm cim, literarne uganke za otroke, Karinthy-Rejto. 17.50 Nogomet, Madžarska— ZR Nemčija, prijateljska tekma. 20.00 TV dnevnik. 20.35 Moja grešna pot, ameriška serija; Legenda Errola Flynna. 21.20 Umetnina tedna. 21.25 Voščilo Elizabetam, prenos iz Vigada. 22.55 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Dnevni spored — pregled, 14.15 TV novice, 14.20 Veronica — telenovela, 15.15 Zvezde gledajo z neba — L del, 16.50 Program za otroke: risanke in telefilm, Dokumentarna oddaja, 18.00 Mama Vittoria — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Mary Hartman — telefilm, 20.25 TV novice, 20.30 Pod zvezdami — variete, 22.00 TVD vsedanes, 22.15 Košarka: Benetke: Hitachi—Cibona turnir Alpe Adria, 22.50 Nogomet: Radnički :CZ,
10.00 Šolska tv. Umetnostna zgodovina. Glasbena vzgoja. 11.00 Raj za morske pse, ponovitev avstralsko-
ameriškega
filma.
15.40-23.15 TELETEKST RTV LJUBLJANA. 15.55 Video strani. 16.10 Tv mozaik — Šolska tv, ponovitev. 17.10 Zbis: Regrat lučka. 17.30 Bilo je ... (Levstik). 18.00 Pisma iz tv klobuka. 18.15 Čas, ki živi. 19.00 Obzornik. 19.30 Tv
dnevnik. 20.05
Tednik.
21.05 Vegetina kuhinja. 21.15 S. Lagerlof: Gosta Berling, 3. del švedske nadaljevanke. 22.15 Tv dnevnik. 22.30 Manjšine — Bogastvo Evrope: Turki v Makedoniji, ponovitev 5. dela.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Soba 405, otroška oddaja. 18.00 Družinski magazin, izobraževalna oddaja. 18.30 Risanka. 18.40 Števlke in črke, kviz. 19.00 Tv koledar. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Narodna glasba — Večer za tamburico. 20.45 Poročila. 20.50 Dokumentarni večer. 22.20 Knjige in misli.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika splitskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 20.55 Miniature, 21.05 Identifikacija neke ženske (film), 23.10 Dnevnik, 23.30 In noč in dan
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Vrnitev na otok zakladov, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Show Petra Aleksandra, 21.55 Šport, 22.22 Opica pozimi (film), 0.00 Equalizer
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.15 Falklandi, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.05 Brezmejneži (dok. film), 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2 
[TVMADŽARSKA
9.05 TV doktor, bolezni jeter.
9.15 Nočni randevu, pon. TV igre. 10.20 Menica, svetovno gospodarsko tekmovanje. 16.40 Najstniški zakon, češki film. 17.55 TV borza. 18.05 Tele-šport. 18.40 Miki in Donald, risanka. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Sosedje, TV roman, 15. del. 20.45 Ozadje vesti. 21.30 Resna glasba. 21.35 Mrtvi v luči svečk, TV film. 22.30 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Dnevni spored — pregled, 14.20 Veronica — telenovela, 15.15 Zvezde gledajo z neba — 2. del, 16.45 Program za otroke: risanke in telefilm, Dokumentarna oddaja, 18.00 Mama Vittoria — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Mary Hartman — telefilm, 20.25 TV novice, 20.30 Film: Madame Bovary sem jaz — psihološki igrajo: Jandwiga Kan-kovska, Tomaž Kromcinski, re žija: Z. Kaminski, 22.00 TVD vsedanes, 22.15 Anina zgodba: 3. del TV nadaljevanke, 23.20 Koncerti pod zvezdami — glasbena oddaja.
VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1987
STRAN 17
Kino
KINO PARK M. SOBOTA
13.	nov. ob 17. in 19. uri amer, western SILVERADO ATRAKTIVEN POVRATEK WESTERNU! FILM JE BIL USPEŠNO PRIKAZAN NA MNOGIH SVETOVNIH FESTIVALIH! PREDLAGAN PA JE BIL ZA DVA OSCARJA!
15.	nov. ob 15. uri amer, western SILVERADO
15.	nov. ob 17. uri amer, glasbeno -akc. film ZADNJI ZMAJ
Režija: Michael Schultz, igrajo: Taimak, Vanty, Chris Murneu SIMPATIČEN SPOJ KUNG-FU VEŠČINE IN DISCO-GLASBE (S. Wonder, V. deBarge, Smokey Robinson)! FILM ZA STARO IN MLADO!
15.	nov. ob 19. uri domači film OFICIR Z VRTNICO.
OTVORITEV DNEVOV DOMAČEGA FILMA!
16.	nov. ob 17. uri amer, akc.-glas-beni film ZADNJI ZMAJ
16.	nov. ob 19. uri domači film V IMENU LJUDSTVA
17.	nov. ob 17. uri amer, glasb.-akc. film ZADNJI ZMAJ
17.	nov. ob 19. uri domači film ANGEL VARUH
18.	nov ob 17. uri amer, glasb.-akcijski film ZADNJI ZMAJ - ZADNJIKRAT!
18.	nov. ob 19. uri domači film KRALJEVA KONČNICA
19.	nov. NI KINOPREDSTAV!
Prodam
ŽAGAN LES ZA OSTREŠJE, nov, dolžina 18 m, prodam. Anton Pozvek, Bodonci 63. M-370
TRAKTOR URSUS 360 prodam. Vi-donci 69. M-508
ZASTAVO 850, letnik 1982, odlično ohranjeno, prodam. Ivan Hajdinjak, Šratovci 11, p. Radenci. M-511 ZASTAVO 101 MEDITERAN 1300 prodam. Rakičan, Tomšičeva 8. M-FH
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1985, in barvni televizor prodam. Telefon popoldne: 74-361. GR-13671
TOVORNI AVTO TAM 5000 MERCEDES 230 S, pet mladih pavov in obračalnik SIP V PAJK prodam. Roj, Zg. Velka 74. GR-13673
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, staro štiri leta, ugodno prodam. Telefon: 25-522. M-513
HIŠO z gospodarskim poslopjem, zemljo in gozdom prodam. Franc Barber, Peskovci 29, telefon: 78-065. M-515
PLEMENSKO TELICO in dve kravi, visoko breji, kontrola A, prodam. Rankovci 14. M-516
TRAKTOR URSUS 335 prodam. Gančani 90. M-517
BREJO KRAVO ali brejo telico in komate za vprežno živino prodam. Petanjci 124 ali telefon: 46-233. M-518 JUGO 55 L, letnik 1985, in CERA-DO ZA TAM 2001, komplet z ogrodjem primerno za začasno garažo, prodam. Franc Grah, Cernelavci, Zadružna 8, telefon: 23-109. M-520
MALE PUJSKE PRODAM. Tropov-ci 22 b. M-521
GOLF, letnik 1977, registriran do maja 1988, ugodno prodam. Informacije po telefonu: 24-707. M-512
TRAKTOR 1MT 533, v dobrem stanju, in bočna kosa DUBRAVA naprodaj. Jerič, Dokležovje 63. M-524 TRAJNOŽARNO PEC MAGMA 10 prodam. Hauko, Krog, Plečnikova 55. M-525
BARVNI TELEVIZOR GORENJE in motorno žago 0,41 prodam. Kobilje 9 a. M-526
BREJO SVINJO PRODAM. Dolnja Bistrica 27 a. M-527
TELICO, brejo devet mesecev, prodam. Gančani 26. M-528
MOPED APN 6 prodam. Murski Cmci 65 a. M-529
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI, šivalni stroj husquarna, kopalnico v omari, komplet, pony avtomatic MO-FA in kosilnico BCS prodam. Jožef Raduha, Gaverje 97. M-530
ŠKODO CUPE. karambolirano, letnik 1977, v celoti ali po delih prodam. Renkovci 52. M-531
ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, prodam. Telefon: 74-557. M-532
DRVA (trda) prodam. Telefon: 70-279. M-533
JUGO 45, letnik 1982, karamboliran, prodam. Strehovci 26. M-534 REZERVNE DELE ZA RENAULT 10 prodam po ugodni ceni. Informacije po telefonu : 76-684 — dopoldne. Viktor Jug, Gornji Cmci 32, p. Cankova. M-535
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-sko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 7.000 din, naročnina za delovne organizacije 15.000 din, letna naročnina za tujino: 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 350 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
KOMBAJN ZMAJ 780 prodam. Ko-lotnan Cahuk, Fokovci 51. M-539 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 10. M-540
OTROŠKO POSTELJICO prodam. Telefon popoldne: 23 932. M-54I strešnike Mediteran, 42 101. M-543
TRAKTOR STEYR, 30 KS, s koso in jermenico prodam. Lipovci 94, telefon: 71 132. M-547
AVTO ZASTAVO 1500, kasonar, letnik 1981. prodam. Telefon: 70 139. M-548
RAZTEGLJIV DVOSED prodam.
Kroška 32 a, telefon: 24 072. M-551 FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965. generalno pregledan motor, registriran do februarja 1988, prodam. Telefon po 15. uri: Horvat, 74 409. M-553 TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, in mešani gozd, 40 arov, prodam. Telefon: 23 094. M-554
KOMBAJN CLAS EVROPA z zabojem prodam. Naslov v upravi lista. M-555
TRAKTOR 1MT 558. letnik izdelave 1980, prodam. Viktor Kuzma, Bez-novci 76, telefon: 76 979. M-556 KRAVO, brejo sedem mesecev s tretjim teletom, prodam. Lipa 71. M-558 VIDEOREKORDER JVC HR-D 725 EG in zvočnike goodmans, 2 x 150 W, prodam. Informacije: telefon 23 887. M-559
SADIKE SADNEGA DREVJA, OKRASNEGA GRMIČEVJA IN VRTNIC ŽE NAPRODAJ V DREVESNICI STANKA ŠPURA V SATA-HOVCIH 52. ZA OBISK SE PRIPOROČAJO!
FIAT 126 P po ugodni ceni prodam. Karel Kreslin, Babinci 14, p. Ljutomer. IN-18546 VINOGRAD (na žici), brajde, gozd in podkleteno hišo prodam. Senčak, Juršinci pri Ptuju. Informacije: Slavko Mavrič, Logarov-ci 38 a, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18542
FORD GRANADA, letnik 1978, ugodno naprodaj. Milenko Do-večar, telefon do 14. ure: (069) 75 201. LE-13063
KATRCO, staro pet let, 54.000 km, prvi lastnik, garažira-no in zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon: 75 301, interna 248 in 70 192 po 20. uri. LE-13064
OSEBNI AVTO LADO 1200 S, letnik 1983, prevoženih 35.000 km, prodam. Štefan Cuk, Dobrovnik 26. LE-13065
TELEVIZOR GORENJE 105 (črno-beli) prodam za 220.000. Vlaj, Rakičan, Cvetkova 67. M-560
MALE PUJSKE PRODAM. Melinci 18. M-561
FORD ESCORT, letnik 1973, prodam za 1,2 milijona. Telefon: 26 644. M-562
PLUGE ZA FERGUSON, skoraj nove, poceni prodam. Boda-nec, Rankovci 50. M-563 MOTOKULTIVATOR s frezo, plugom in avtomobilsko prikolico prodam. Zemljič, Rihtarovci 20, p. Radenci. M-564
NOV OKVIR ZA DRUŽINSKI GROB poceni prodam. Telefon: (062) 37 316. M-565
TRAKTOR IMT 577 prodam. Lipovci 123. M-566
ŠKODO 1100, starejši letnik, vozno, prodam. Ferčak, Lendavska 51. M-567
MALE PUJSKE PRODAM. Petanjci 91. M-570
PLINSKO NAPRAVO ZA AVTO PRODAM. Ogled po 19. uri. Pucko, Lendavska 4. M-573 ZASTAVO 101, letnik 1980, ohranjeno, prodam. Filovci 22. M-574
TRAKTOR ZNAMKE TV 420 s priključki, star dve leti, prodam. Karel Brus, Žepovci 63, p. Apače. M-575
OVES IN AVTO WARTBURG, letnik 1974, neregistriran, prodam. Tešanovci 111. M-576
LESONIT, 32 m2, prodam. Jožica Duh, Cezanjevci 20 c, Ljutomer. IN-18553
STAVBNO ZEMLJIŠČE SREDI TIŠINE, približno 24 arov, s staro zgradbo površine 300 m2, primerno za obrt, prodam v enem, dveh ali treh delih. Informacije po telefonu: 21 021, dopoldne, in popoldne 70 012. M-577

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
ŠKODO 110 L, letnik 1972, prodam. Flisar, Murska Sobota, Staneta Rozmana 8, po 15. uri. M-578
PLANIRNO DESKO ZA ODSTRANJEVANJE SNEGA z ulic in planiranje zemlje, novo, prodam. Ivan Dravec, Turnišče, Poljska 4, telefon: 70 234. M-579 MOLZNI STROJ VIROVITI-CA, enofazni, malo rabljen, prodam. Krajna 36. M-580
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (2, 2), skoraj nov, s plinsko jeklenko, ugodno prodam. Horvat, Kidričeva 18, telefon: 22 631. M-581
AVTO CITROEN GS in prenosni barvni televizor, ekran 38 cm, prodam. Blaževič, Borejci 50. M-582
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, 18 KS, malo rabljen, prodam. Ogled v četrtek in petek med 16. in 18. uro. Kurbus, Radenski Vrh 43, p. Radenci. M-583
KOMBI ZASTAVA 850 AK, star štiri leta, prodam. Strukovci 43, telefon: 76 883, od 18. do 19. ure. M-584
TELEVIZOR PANORAMA ugodno naprodaj. Stanko Cigut, Murska Sobota, Arh. Novaka 19.
M-585
ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika) in razne gobeline prodam. Vrabl, Murska Sobota, Titova 22. M-586
TRAKTOR URSUS 35, prikolico, 3 t, fiat 126 P, oboje novo, prodam. Rucmanei 64, Tomaž pri Ormožu. Kokol. M-587 Avto WARTBURG CARAVAN, letnik 1982, prevoženih 39.000 km, prodam. Feliks Martin, Mekotnjak, Ljutomer. M-588
Menjavamo vse vrste barvnih ekranov za TV po konkurenčnih cenah. Določene tipe menjamo takoj, druge pa do enega tedna. Popravljamo tudi vse vrste barvnih. in črno-belih TV sprejemnikov. Priporoča se RTV SERVIS, MARJAN ZEMLJIČ, LJUTOMER, GLAVNI TRG I.
TV, ČRNO-BELI, in pralni stroj gorenje, rabljeno, prodam. Telefon: 24 063. M-589
RENAULT 4 GTL, 1982, zaleten, primeren za rezervne dele, poceni prodam. Informacije tel: 069 81 794. M-590
MLATILNICO, dobro ohranjeno, prodam. Hermina Buček. Serdica 125, Rogašovci. M-591 FORD TAUNUS XL 1,6 prodam. Ignac Tratnjek, Brezovica 44. M-592.
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, 150 x 250 cm, prodam. Bertalanič, Pertoča 98. M-593 MOTORNO KOLO JAWA, 350 m2, prodam. Vladimir Benko, Neradnovci 4, G. Petrovci. M-597
DVODELNO SEDEŽNO GARNITURO in globok otroški voziček prodam. Tel. 23 869. M-598 TRAKTOR STEYR, 45 KS, TIP 288, s koso in kabino, prodam. Bauman, Tešanovci 53, Martjanci. M-601
KORUZO na storžih prodam. Smodiš, G. Petrovci 89. M-602 KRAVO, kontrola A, brejo 7 mesecev, dobra mlekarica, in puhal-nik za seno prodam. Markišavci 23. M-595
GOLF DIZEL, letnik 1985, prodam. Beltinci, Panonska 97. M-607
STANOVANJSKO HIŠO v M. Soboti, prodam. Tel. 24 338. M-608
DIANO, letnik 1980, prodam. Kuhar, Košarovci 26, Križevci v Prekmurju. Telefon: 78 085 do 14. ure. M-603
PEVSKO OZVOČENJE FBT plus EHO prodam. Telefon: 71 105, zvečer. M-604
ZAŠTAVO 750, letnik 1978, registrirano do septembra 1988, prodam. Kuzma 19 b, Brigita Recek. M-606
ZASTAVO 101 prodam. Ludvik Šebjanič, Vanča vas. M-609 PUHALNIK ZA SENO z motorjem prodam ali zamenjam za drva. Telefon: 78 275. M-610 TELEVIZOR, ČRNO-BELI, na daljinsko upravljanje, star eno leto, in smučke (205), vezi in smučarske čevlje ugodno prodam. Telefon: 25 183, popoldne, Hakl, Lendavska 37 c. M-611 KOMBI PEČ, rabljeno eno leto, prodam, Kozlar, Trnje 156. M-612
PUJSKE, stare 7 tednov, prodam. Rankovci II. M-613 OKNA, 2 kosa TERMOPAN 120 x 120 in 3 kose 100 x 90, malo rabljena, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 26 738, popoldan. M-615 60-BASNO HARMONIKO HARMONIJA in 2 KW električni radiator prodam. Telefon: 21 144, po 20. uri. M-616
ŠKODO 100 L, z rezervnim motorjem, prodam. Ogled popoldan. Ludvik Duh, Grabe 2 a, p. Križevci pri Ljutomeru. (IN-18554
ENOOSNO PRIKOLICO, domače izdelave, prodam. Drakov-ci 5, p. Bučkovci. IN-18556 KATRCO, starejšo, poceni prodam. Darko, telefon: 25 533 ali 25 005. M-617
ZASTAVO 101, letnik 1981, dobro ohranjeno, prodam. Milan Makoter, Nade Rajh 6, Ljutomer. M-18557
WARTBURG CARAVAN, letnik 1978, ter dve žagi stihi 048 in 0,38 prodam. Franc Trajbar, Pristava 41, Ljutomer. GR-18558 ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do oktobra 1988, prodam. Tišina 24. M-618
RENAULT 5 ALPINO, letnik 1978, prodam. Melinci 104 a. M-619
PRALNI STROJ CANDY, termoakumulacijsko peč elind 5, vozička — globoki in športni — uvožena, prodam. Todorovič, Finžgarjeva 27, telefon: 22 330, int. 39. M-620
OPEL KADET, starejši tip, zelo dobro ohranjen, prodam. Žižki 31. M-621
OMARO s posteljo prodam. Se-donja, Ob kanalu 12, telefon: 26 571. Ogled po 16 uri. M-622 MERCEDES 200 D, letnik 1969, dobro ohranjen, prodam. Bra-tonci 166. M-624
OPEL KADETT 1,3 - LIMUZINA, letnik 1987, prevoženih 7.000 km, srebrnokovinske barve, dobro ohranjen, prodam. Telefon: (069) 23 697. M-625 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, prodam. Telefon: 76 832. M-627
BARVNI TELEVIZOR GORENJE z novim ekranom prodam. Horvat, Murska Sobota, Cvetkova 18, telefon: 15 196, po 10. uri. M-628
ENOOSNO PRIKOLICO, tip farmer, prodam. Telefon: 062 771 715. M-629
MLADO KRAVO, staro tri leta, brejo osem mesecev, prodam. Pečarovci 42. M-631
VW — K 70 L, letnik 1973, obnovljen, registriran do julija 1988, prodam za 900.000 din. Opaka, Gerlinci 107. M-632
PEUGEOT 305 SR, letnik 1980, prevoženih 86.000 km, prodam. Telefon: 069 48 570. M-630 MLADO KRAVO s prvim teletom prodam. Borejci 5. M-633 LADO 1300 S, letnik 1983, ugodno prodam. Gostilna Majda, Apače. M-634
Nismo dovolili, da bi te izgubili, ali usoda rekla je tako, da to, kar najbolj ljubili smo, za vedno je odšlo.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube žene, mame, sestre, tete, babice in prababice
Ane Belec
iz Železnih Dveri 15
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam v trenutkih žalosti izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in govorniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Anton, sinova Tonček in Alojz, hčerki Mimica in Angela z družinami, brat Herman in sestra Micka z družinama, stric Alojz z družino, vnuki: Vlado, Marjana, Manica, Sonja, Brigita, Renata, Miran in Dušan ter pravnuki: Daniel, Matej, Uroš, Boštjan in Martinček
ZASTAVO 101, obnovljeno, letnik 1978, prodam. Cena po dogovoru. Gerenčer, Dobrovnik 218. M-635
SUPERMAL IN MINERALFAS ugodno prodam. Pintarič, Martjanci 34. M-636
SEDEŽNO GARNITURO prodam. Karaš, Murska . Sobota, Prekmurske čete 4. M-637
ZASTAVO 750, letnik 1982, prevoženih 26.000 km, prodam. Tomaž Škraban, Tropovci 51 f, telefon: 46 318. M-638
RENAULT 4 PRODAM. Murska Sobota, Mladinska 62. M-640
PRIKOLICO FURGON, nosilnost 750 kg, prodam. Vučja vas 58, Križevci pri Ljutomeru. M-641
KRAVO prodam. Dobrovnik 280 b. M-643
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (plin, elektrika), rabljen, prodam. Martin Sabotin, Murska Sobota, Zvezna 1. M-644 TRAKTOR ZETOR, 25 KM, prodam. Lipovci 59. M-645 ZASTAVO 750, letnik 1976, obnovljeno, nujno prodam. Anton Baša, Melinci 13. M-646
HRASTOV IN TOPOLOV (JA-GNJED) LES prodam. D. Bistrica 37, Črenšovci. M-648
RENAULT 4, v voznem stanju, neregistriran, prodam. Ivan Varga, Strehovci 3 d. M-649
DRVA (jelša) in male pujske, prodam. Palatin, Na bregu 38. Moravske Toplice. M-650 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO KRANJ 340 L, novo, še nerabljeno, ugodno prodam. Lukač, Bakovci, Prečna 18. M-651 100 I ŽGANJA, prodam. Telefon: 21 980. D. Sumenjaka 7, M. Sobota, M-652
POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO, rabljeno, prodam. Telefon: 26 298. M-653
101 GTL, letnik 1985, 25.000 km, prodam. Noršinci 16 e, M. Sobota, Telefon: 48 221. M-654 TRDA DRVA (akacije), prodam. Sebeborci 104. M-655
TRAKTOR STEYR, 18 KM, novejši tip s koso in plugom, v odličnem stanju, prodam. Voroš, Pordašinci 139. M-656 ZASTAVO 101, letnik 1985, ugodno prodam. Ficko, Radenci, Tel. 73 565, popoldne. M-OP GOLF, letnik 1977, registriran do maja 1988, ugodno prodam. Informacije: Koles, St. Rozmana 6, M. Sobota, Telefon: 24 707. M-658
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK, 4 + 2, prodam. Telefon: 23 432. M-659
KRZNEN PLAŠČ ugodno prodam. Telefon 23 311. M-660 ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, prodam. Milan Mir, Aškerčeva 4, M. Sobota. M-661
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK 4 elektrika, 2 plin, pečica na elektriko, peč na trda goriva, in zamrzovalno skrinjo prodam. Telefon 26 342. M-662
FIAT 126 P prodam. Telefon 76 131. M-663
FIAT 126 P prodam. Telefon: 76 131. M-663
BARVNI TV SPREJEMNIK GORENJE prodam. Ljubomir Deškovič, Trstenjakova 67, M.
Sobota. M-664
CITROEN GS 1,3, prodam. Rakičan, Št. Kovača 17. M-665 Prodam rezervne dele za VAUXHALL VIVO, tel. 24-873.
Kupim
STREŠNO OPEKO (zareznik) kupim. Štefan Džuban, Sodišinci 19, p. Tišina. M-550
SEDLO ZA JAHANJE, dobro ohranjeno, kupim. Telefon: 24 130 — popoldan. M-NE
Zaposlitve
PRODAJALKO ZA PRODAJANJE ŽENSKEGA TEKSTILA NA MIKLAVŽEVEM SEJMU v Murski Soboti iščem. Telefon: (069) 71 458. M-522 AVTOKLEPARJA - AVTOLIČARJA ALI DELAVCA ZA PRIUČITEV takoj zaposli AV-TOKLEPARSTVO — AVTOLI-ČARSTVO Jože Kuzma, Črenšovci 61 c. M-599
Sobe
OPREMLJENO SOBO V VE-ŠČICIdam v najem fantu, dekletu ali ženski z otrokom. Banfi, Veščica 8. M-509
SOBO V MURSKI SOBOTI nujno išče samski fant. Naslov v upravi lista. M-549 GARSONJERO NUJNO IŠČE MAMICA z 8-letnim otrokom. Ponudbo pošljite na upravo lista. M-626
OPREMLJENO SOBO v Murski Soboti išče mlado dekle. Telefon: 78 645. M-657
Razno
ENO SEZONO RABLJEN OL-TOV PLUG, 12-colni, menjam za 10-colnega. Neuporabno jermenico za IMT 533 kupim. Miran Mauko, Plitvički Vrh 28, p. Gornja Radgona. M-GR-13670 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice 51910-601-10521, št. 042192, izdane pri ABC Pomurki, KK Gornja Radgona. Jožefa Pukšič, Janhova 14, Apače. GR-13672
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za L in II. letnik SCTPU, M. S. izdanega za šolski leti 1984/85 in 1985/1986. Katarina Škaper, Serdica 39. GR -514
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost listka za vpis v hranilno knjižico št. 23265-2, izdanega pri H KS ABC Pomurka, tozd Predelava. Marjana Meolic, Dokležovje 34 a. M-544
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 12193-9, izdane pri HKS KZ Panonka Murska Sobota. Franc Semen, Gornja Bistrica 153, p. Črenšovci. M-552 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 32383/2, izdane pri HKS KZ Panonka Murska Sobota. Pavel Gjerek, Bukovnica 26, p. Bogojina. M-569
23.	novembra 1987 ob 9. uri bo v sobi št. 12 Temeljnega sodišča v Murski Soboti, enota v Murski Soboti, prodaja ŽITNEGA KOMBAJNA ZNAMKE JOH DEERE - LANZ, tip MD 150 S, z izklicno ceno 2,850.000 din. M-594
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost diplome SKŠ Ruše, št. I KP-48, izdane za šolsko leto 1983/84. Jože Horvat, Dolgovaške Gorice 159, Lendava. LE-13062 PREKLIC!
Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla o Marti Zmazek in Mariji Semenič iz Precetinec, ter se jima zahvaljujem, da odstopata od tožbe. Antonija Košti, Precetinci 40. IN-18555
KOLINE
GOSTIŠČE GAJ M. SOBOTA vabi 13., 14. in 15. novembra na DOMAČE KOLINE. Vabljeni! M-605 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Srednje kovinarske šole, izdanega na SCTPU v Murski Soboti, za šolsko leto 1982/1983. Ludvik Kerman, UL Janka Serneca 55, Razvanje. M-623 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 424336-0, izdane pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Franc Gostanj, Mostje 97, p. Lendava. M-639
STRAN 18
VESTNIK, 12.NOVEMBRA 1987


za gradnjo kirurgije
ABC Pomurka, Tovarna mlečnega prahu, M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame Ingrid Buček, Serdica) — 10.000.— din; Koloman Pintarič, Noršinci 19 (namesto venca na grob pok. Nikolaja Kumina) — 5.000.— din; Krajevna skupnost Bogojina (namesto venca na grob pok. Janeza Vugrinca iz Bogojine) — 15.000,— din; DO Agromerkur OOS M. Sobota (namesto venca na grob pok. matere sodelavca Vendela Kepeja, Murska Sobota) — 5.000,— din; OOS delavcev Skupnosti strokovnih služb družbenih dejavnosti občine M. Sobota (namesto venca na grob pok. Aleksandra Šiftarja, očeta sodelavk Erike in Babike) - 20.000,- din; Slatinarska šola, Radenci (namesto venca na grob Franca Mohorka, Radenci) — 26.500,— din; OOS Potrošnik TO Izbira M. Sobota (namesto venca na grob pok. upokojencu Aleksandru Šiftarju) — 5.000.— din; Mura TOZD Perilo, 115 Brigada, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Rudiju Senčarju) — 19.500,— din; Družina Samec M. Sobota (namesto venca na grob pok. Irinke Titan, Cernelavci) — 15.000.— din; Franc in Anica Erjavec, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Terezije Kolbl, Bučečovci 53) — 4.000.— din; ABC Pomurka OOS Agromerkur, M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame sodelavke ing. Marije Starčevič) — 5.000.— din; »Mura« DE Petrovci — sodelavci (namesto venca na grob pok. očetu Štefana Celeča) — 24.800.— din; Štefan Zver, St. Rozmana, M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Marije Gerič) — 7.000.— din; Geza Lepoša, Sercerje-vo nas. M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Marije Gerič) — 10.000,— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Abrahama iz Šalovec 92) — 1.500,— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Verone Vinkovič iz Rakičana 122) — 1.500,— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ane Zorger, Kruplivnik 50) — 1.500.— din; Društvo upokojencev Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Julijane Tomori, Grad 186) — 1.500,— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Janeza Sambta, Dol. Slaveči 110) — 1.500,— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Marije Kološa, Trstenjakova 34, M. Sobota) 1.500. — din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok Marije Kočar) — 1.500,— din' Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Aleksandra Šiftarja, Kocljeva 4, M. Sobota) — 1.500,— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Rudolfa Bučeka, Sotina 76) — din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Otilije Bunderla, Matjaševci 7) — 1.500.— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok, Štefana Škaperja, Dolič 75) — 1.500,- din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Terezije Ružič, Kroška 7, M. Sobota) — 1.500,— din; Ladislav Šebok, Graz, Schumangasse 15 (namesto cvetja na grob pok. Aleksandra Šiftarja, Murska Sobota) — 5.000.— din; Družine, Farič, Vučkič, Roudi (namesto cvetja na grob pok. Irene Titan, Cernelavci) — 15.000.— din; Družina Kovač, Murska Sobota, Titova I (namesto cvetja na grob pok. Irene Titan, Cernelavci) — 20.000,— din; Družina Evgena Škrabana, M. Sobota, Trstenjakova 1 (namesto cvetja na grob pok. Irene Titan, Cernelavci) — 5.000,- din; Družina Kranjec, Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Lovra Cajnkarja, Gornja Radgona) — 5.000,— din; Družina Vrečič, Moravske toplice (namesto venca na grob pok. Marije Železen, Puconci) — 10.000.— din; Družina Škrilec-Horvat, Markišavci 7, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Helene Rituper, M. Sobota) — 3.000.— din; Štefan Pavel, Polana 8, Puconci (namesto cvetja na grob pok. Marije Železen, Puconci) — 5.500,— din; Bela Pavel, Cernelavci, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Marije Železen, Puconci) — 5.500.— din; Franc Pintarič, Noršinci 46, Martjanci (namesto cvetja na grob pok. Nikolaja Kumina, Cernelavci) — 5.000.— din; Marta Kerčmar z družino, Št. Kovačiča 24, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Irene Titan, Cernelavci) — 10.000.— din; Jože Marič, Polana 14, Puconci (namesto cvetja na grob pok. Irene Titan, Cernelavci) — 10.000,— din; Anica dr. Gregorc-Kastelic, St. Kovača 2, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Irene Titan, Cernelavci) — 10.000,— din; Družina Sečko, Tešanovci 56, Martjanci (namesto cvetja na grob pok. Alfreda Fujsa, Tišinska 2, M. Sobota) — 10.000.— din; Finančno-knjigovodski sektor SGP Pomurje, M. Sobota (namesto cvetja ha grob pok. brata Jožeta Martinuzija, M. Sobota) — 14.000,— din; Družina Erniša, Tešanovci 65, Martjanci (namesto cvetja na grob pok. Alfreda Fujsa, Tišinska 2) — 5.000.— din'Irena Cepregi, Fizine 10, Portorož (namesto cvetja na grob pok. Irene Titan, Cernelavci) — 5.000,— din; Bela Hodošček, Zenkovci 67 (namesto cvetja na grob pok. Ide Skledar) — 5.000,— din; Ciril Bunderla, Šulinci 2b (namesto cvetja na grob pok. Franca Benčec, Petrovci ) — 5.000,— din; Družina Evgena Kakaša, Cikečka vas 2 (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Mlinariča) — 3.000,— din; Olga Lainšček, Berkov-ci 28 (namesto cvetja na grob pok. Aleksandra Horvata) — 5.000,— din; Družina Harkai, Puconci 101 (namesto cvetja na grob pok. Karoline Bilkvič, Moščan-ci) — 5.000.— din; Družina Zj-inski-Glavač, Puconci 102/a (namesto cvetja na grob pok. Mihaela Gubič, Rakičan) — 5.000,— din; Družini Zrinski-Glavač Puconci 102/a (namesto cvetja na grob pok. Marije Železen, Puconci) — 500,— din; Družina Benkič, Puconci 84 (namesto cvetja na grob pok. Franca Benkiča, Puconci — 2.000.— din; Pavla Janža, Brezovci 33, Puconci (namesto cvetja na grob pok. Karoline Bukvič, Moščanci) — 2.000,— din; Družina Geze Šoštarec, Puconci 74 (namesto cvetja na grob pok. Irene Titan, Cernelavci ) — 5.000,— din; Družina Ferija Slavic, Puconci 47/a (namesto cvetja na grob pok. Marije Železen, Puconci ) — 5.000,— din; Lojze Sinko, Ljubljana (namesto cvetja na grob pok. Marije Hajdinjak, Jurij) — 15.000,— din; Jože Šinko, Ljubljana (namesto cvetja na grob pok. Marije Hajdinjak, Jurij) — 15.000.— din; Jurij Hajdinjak, Rogašovci 3/a (namesto cvetja na grob pok. Marije Hajdinjak, Jurij) — 15.000.— din; Viktor Hajdinjak, Zagreb (namesto cvetja na grob pok. Marije Hajdinjak, Jurij) — 5.000.— din; Štefan Sinko, Rogašovci 16 (namesto cvetja na grob pok. Marije Hajdinjak, Jurij) — 20.000.— din; ~
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO!
Prispevek nakazujte na žiro račun: 51900-763-30297
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI TER ORGANIZACIJE, KI BODO NAKAZOVALI PROSTOVOLJNE PRISPEVKE NAMESTO VENCEV, MORAJO NA SPOROČILO O VPLAČILU POLEG NAMENA NAKAZILA NAVESTI TUDI NASLOV ŽALUJOČE DRUŽINE, KI JI BODO POSLALI SO-ŽALNICE.
Eno leto te že zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
N SPOMIN
18. novembra 1987 mineva eno leto, odkar nas je za vedno tragično zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Barbara Matjašec
iz Renkovec
Ohranili te bomo v lepem in trajnem spominu!
VSI NJENI, KI SMO JO IMELI RADI
V mojem srcu si se vpisal, čas ne bo te nikdar izbrisal, tudi če spokojno spiš, za mene kakor prej živiš.
V SPOMIN
9.	novembra je minilo 10 žalostnih let, odkar se je mnogo prerano končalo življenje ljubega moža
Janeza Flisarja
iz Veščice
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem poslednjem domu.
Spomin nate bo živel v naših srcih do konca naših dni.
ŽALUJOČA žena
Mama, v sebi čutim del tebe, zato je moja bol, ker te več ni. toliko večja.
V SPOMIN
Mariji Jaušovec
iz Hrastja-Mote
25. 3. 1902 - 21. 11. 1986
Ko je žalost prevelika, se tudi solza posuši, le duša preveč trpi. Dan, ki mi je zarezal bolečino, ki je naredil med nami praznino, ta jesenski dan, bo za vedno ostal v mojem spominu.
Vsakemu za dobro misel nanjo — iskrena hvala!
Z BOLEČINO V SRCU HČERKA Z DRUŽINO
V SPOMIN
10.	novembra so minila tri leta od najtežjega slovesa, ki ga spomin ne bo nikoli izbrisal. Posloviti smo se morali od tebe, dragi mož in oče
Anton Sapač
iz Topolovec
Dolgo je že, odkar te ni več, toda še vedno si z nami. Živiš in večno boš živel v naših srcih.
Žalujoči: žena Gizela in otroci z družinami
Vigred se povrne, vse spet oživi, a naš oče se ne vrne.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi oče, stari oče, sin in brat
Karel Časar
iz Čepinec
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govornici KS za poslovilne besede ter kolektivu ABC Pomurke, Mesna industrija — mesnica I in mesnica III.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Čepinci, 22. oktobra 1987
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki bolezni je dotrpel naš dragi mož, oče in dedek
Alojz Kuplen 1910-1987 in Adrijanec
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje.
Hvala dr. Kiršnerju, Danici in Srečku za medicinsko pomoč med njegovo boleznijo.
Posebna hvala g.- duhovniku za čustven pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS za ganljive besede ob odprtem grobu, gasilcem za spremstvo na poslednji poti in kolektivoma Carinarnice Gornja Radgona in Inštituta za varilstvo SR Slovenije iz Ljubljane.
Žalujoči: žena Terezija, hčerka Marija z možem Miranom, Ksenijo in Mirčijem, hčerka Anica z možem Janezom in drugo sorodstvo
ZAHVALA Ob smrti
Terezije Dončec
se iskreno zahvaljujemo zdravnikom, patronažni sestri, sorodnici, sosedi in prijateljem, ki so nam pomagali med njeno boleznijo.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem ter vsem, ki so našo orno pospremili k njenemu poslednjemu domu, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
HČERKA IN VNUKINJI
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
V SPOMIN
7. decembra mineva eno leto, polno žalosti, odkar ni več med nami naše drage mame, stare mame in prababice
Ane Zorger
iz Kruplivnika
Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu.
V TIHI ŽALOSTI VSI VAŠI NAJDRAŽJI
V SPOMIN
16. novembra bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga stara mama
Gizela Kerčmar
iz Križevec v Prekmurju
Naš dom je prazen, ostala sta tiha žalost srca in spomin nanjo.
Hvala vsem, ki se je še spominjate in obiskujete njen grob.
ŽALUJOČI: VSI NJENI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
Po krajši bolezni nas je v 73. letu starosti zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
Geza Hari
iz Andrejec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika spremljali na zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede, GD Andrejci in DO Mura.
VSI NJEGOVI
Noč jesenska te je vzela, tiho si odšel od nas.
pa čeprav v hladnem grobu spiš, med nami živ si, kot si bil, saj vso dobroto in ljubezen si za nas izlil.
ZAHVALA
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi dragega moža in svaka
Štefana Kardoša
šoferja iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku, pevcem, kolektivu SGP, AMZ M. S. in zdravstvenemu osebju za hitro prvo pomoč ter vsem govornikom.
Žalujoči: žena Marija ter nečak Anton z ženo Marijo ter otrokoma Simono in Simonom
VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1987
STRAN 19
v besedi in sliki
Slovesnost s knjigo v
Muri
V tovarni oblačil in perila Mura v Murski Soboti je bila v ponedeljek slovesnost ob prazniku knjige. Iztekla se je namreč bralna akcija v največjem pomurskem delovnem kolektivu, kjer poteka že nekaj let, letos pa je kulturnoumetniško društvo spet nagradilo svoje najaktivnejše bralke in knjižničarke s knjižnimi nagradami.
NAJUSPEŠNEJŠE BRALKE
Rekorderka med bralkami r Muri je Olga Horvat, iz ljutomerskega tozda Oblačila, ki je prebrala 105 knjig, obenem pa je tudi vestna knjižničarka. Prejemnice prve nagrade, za petnajst prebranih knjig v času bralne akcije so: Slavica Balažič. Alenka Lazar. Marika Pregar. Jože Gazdak /edini moški predstavnik in obenem tudi predsednik
Mura). Majda Hakl. Svetlana Sumandl. Jožica Zareč. Slavica Meglič. Emilija Horvat. Regina Kolman. Marija Tratnjek. Pavla Donša. Marjana Gombač in Elizabeta Šebjanič: Drugo nagrado za deset prebranih knjig so prejele: Sonja Madjar. Maja Flegar in Erika Vogrinčič. Tretjo nagrado za pel prebranih knjig pa je predsednik kul-turnoumetniškega društva vročil: Sonji Ritlop, Miri Zver. Mileni Jerič. Silviji Fister in Štefaniji Rojk.
Na slovesnosti je imel krajši koncert mešani pevski zbor Mure pod vodstvom Marije Rituper, v goste pa so ob tej priložnosti povabili pesnika in pisatelja mlajšega rodu — rojaka Ferija Lainščka. Pogovor z njim je vodil urednik Pomurske založbe Ludvik Sočič, srečanje'pa je bilo tudi priložnost za napoved knjižne novosti Razpočnica. Izšla bo v kratkem in njena predstavitev bo na knjižnem sejmu v Ljubljani, pogovor z avtorjem pa bomo zabeležili na Kulturnih obzorjih.
bb
LENDAVA
V lendavski banki ne bo več gneča
Poslopje sedanje enote Ljubljanske banke v Lendavi so zgradili pred petnajstimi leti. Za takratne razmere je bila velika in sodobna, danes pa je postala pretesna za množico varčevalcev. Ze pred dvema letoma je bilo ugotovljeno, da poslovanje poteka v slabih razmerah, da je pri bančnem okencu potrebno dolgo čakati, zlasti-v jutranjih urah in po končanem delovnem času v delovnih organizacijah. Varčevalci in ustanovitelji so zahtevali, da se poslovanje izboljša, to pa je bilo mogoče doseči le z zidavo prizidka. Konec maja letos so začeli z gradnjo in te dni je prizidek končan. Varčevalcem bo na voljo več bančnih okenc, pri katerih lahko v miru in nemoteno opravijo svoje posle. Gneče torej več ne bo, poslovanje se bo posodobilo, občani bodo lahko hitro opravili svoje zadeve. Novi prizidek je dal 173 kvadratnih metrov poslovne površine, na katerih so število okenc podvojili. Naložba je-stala 76 milijonov dinarjev.
V enoti Ljubljanske banke v Lendavi je tačas 18 350 vačrevalcev, ki imajo v banki 1,2 milijarde dinarjev. Tekočih računov je 5700, žiroračunov pa 13 956. V banki v Lendavi je tudi 13 956 deviznih hranilnih vlog. Zanimivo je, da število varčevalcev raste. Na slovesnost ob otvoritvi prizidka so povabili tudi najstarejše varčevalce ter pripravili razstavo o razvoju bančništva v Lendavi.
Jani D.
VSAK PETEK IN SOBOTO
LOGAROVC!
HOLIDAY
Mednarodno priznana plesna skupina STIL
Otvoriter v petek, 13. novembra ob 20.00
DEVETMESEČNI REZULTATI POSLOVANJA RADGONSKIH OZDOV
Presenetljivi rezultati
Na četrtkovi seji Izvršnega sveta SO Gornja Radgona je podpredsednik Jože Farič seznanil preostale člane z rezultati poslovanja radgonskih ozdov v obdobju od januarja do septembra 1987. Bistvene značilnosti so, da je količinski obseg proizvodnje večji za 5,8 odstotka, izvoz za 40 odstotkov, uvoz manjši za 40 odstotkov, ter da so se osebni dohodki povečali bolj kot pa dohodki. Vendar to ni vse!
Za neljubo presenečenje je poskrbel Elrad, ki je zaradi prevelikih zalog ostal brez sredstev za akumulacijo (vzroki so še drugi). Stalna zgubarja sta znana, to sta Elektro in Tovarna polnilne opreme. katere izguba se je povzpela že na 840 milijonov.
Glede fizičnih rezultatov poslovanja so lahko zadovoljni, so menili na seji izvršnega sveta, slabše pa je s finančnimi, za kar sta poskrbela predvsem dva kolektiva. Posledice novega obračunskega sistema prihajajo na dan, še več jih bo konec leta, ko se bo pojavila marsikatera nova izguba.
Čeprav so osebni dohodki v radgonski občini eni najnižjih v Sloveniji, pa je ta kršitelj, saj so delovne organizacije izplačevale več, kot pa so ustvarile.
Bernarda Peček
Za varovance in enakovreden odnos
Na razširjeni seji sveta Vzgojno-varstvene organizacije Murska Sobota je uvod v letni delovni načrt podala ravnateljica Ivanka Šeruga, uspešno poslovanje te organizacije posebnega pomena pa so potrdile tudi številke v periodičnem obračunu za devetmesečje letošnjega leta, ki ga je pojasnila računovodkinja Kristina Kerec.
V razpravi po obeh obravnavanih točkah pa so sodelovale tudi nekatere vzgojiteljice in varuhinje ter starši. Vsi so zahtevali, da je v skrbi za dobro otroka treba razmišljanja udejanjati. Tako tam, kjer zaradi nege otroka in bolniških dopustov v ženskem kolektivu prihaja do nadomeščanj in združevanj skupin, ukrepati, tako, da vzgojno varstvo ne bo moteno za dalj časa in mali varovanci zaradi prenapetih normativov ter prostorsko utesnjeni tega ne bodo občutili. Pa tudi, da prepoved investicij in nepriznavanje dejanskih materialnih stroškov ne bo pomenila blokade za izvedbo nujnih del. Med drugim predelne stene, ki bi iz paviljona v enoti Štefana Kovača odpravila prepih, ureditve stopnišča in ostalega v vrtcu na Prešernovi, snegolovov tam, kjer je to nujno za obvarovanje otrok, staršev in zaposlenih v vrtcih, ko bo bela odeja na strehah debela in odjuga preteča nevarnost.
Poleg konkretnih pa je bila beseda, tudi o širše zastavljenih nalogah. Predvsem družbe do otroka, ob ilustrativnem podatku, da je 77.000 otrok deležnih le 1,84 odstotka družbenega proizvoda v republiki. v občini, kjer je v vzgojno-varstveni organizaciji Murska Sobota 1463 otrok, pa je kljub prizadevanjem skupnosti otroškega varstva odnos do te (pa tudi drugih družbenih dejavnosti) neprimeren. Taka je tudi usmeritev, da se je potrebno pri določanju stopenj (tudi za otroško varstvo) odločati na osnovi gospodarske uspešnosti ali neuspešnosti. To pa povzroča razlike že pri vstopu v življenje in neenakovreden odnos do otrok, ki se potencira in je torej zelo pomembno ne le to, katerim staršem seje novorojenček rodil, ampak tudi v kateri občini.
Brigita Bavčar
Praznik KS Turnišče
V znamenju napredka
Letošnji praznik krajevne skupnosti Turnišče so krajani proslavili z novimi delovnimi zmagami, ki bodo vplivale na podobo vseh štirih vasi, ki jo sestavljajo. V Nedelici so asfaltirali vaške poti, v Renkovcih gre h koncu urejanje vaško-gasilskega doma, gradili pa bodo še zbiralnico mleka, v Gomilicah bodo uredili vodovod, v Turnišču pa so uredili okolico kulturnega doma, gradijo prizidek k šoli in se pripravljajo na gradnjo novega vodnega zajetja. Upajo, da bodo v kratkem lahko začeli graditi tudi telovadnico. Vse to so dosegli z nesebično pomočjo občanov in s krajevnim samoprispevkom, ki je bil v tej krajevni skupnosti uveden med prvimi v občini. Pomemben delež pri razvoju krajevne skupnosti ima tudi tovarna Planika, ki je najboljši izvoznik v lendavski občini. Na slovesni seji, ki so se je udeležili predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij, so podelili priznanja za dolgoletno uspešno delo v organih krajevne skupnosti. Priznanja so prejeli: Jože Pucko iz Turnišča, Geza Felbar iz Renkovec, Štefan Horvat iz Nedelice in Štefan Draškovič iz Gomilice.
Jani D.
BADMINTON
Sekereš peti
V Ljubljani je bil drugi republiški A turnir v badmintonu za posameznike člane. V moški konkurenci je zmagal Šepec (Olimpija), Lenda.čan Sekereš je bil peti. Pri ženskah je bila prva Mikličeva (Olimpija), Korenova iz Lendave je bila sedma. Med moškimi dvojicami sta Sekereš in Šendlin-ger, oba iz Lendave, zasedla drugo mesto.
F. M.
POKRAJINSKI MUZEJ
O usmeritvi Pokrajinskega muzeja in posebnih muzejev v Pomurju v okviru nove muzejske mreže v Sloveniji je na svoji zadnji seji razpravljalo predsedstvo Pomurskega medobčinskega sveta Socialistične zveze. Predstavniki štirih pomurskih občin v njem so soglašali, da omenjena kulturna inštitucija v okviru Kulturnega centra Miško Kranjec še naprej opravlja svoje poslanstvo in ima status matičnega muzeja za regijo, v kateri pa so v občin-
Izvoljena nova vinska kraljica
Marina Rajh je letošnja vinska kraljica Katarina I. Tako se je glasilo sporočilo žirije, ki je v soboto zvečer v ljutomerskem hotelu Jeruzalem izbirala in odločala o novi vinski kraljici. V svetovno znanih vinskih središčih je izbor vinske kraljice tradicija, ki se ponavlja že stoletja, v Ljutomeru
Izbor nove vinske kraljice Katarine I. je po navadi v vinorodnih krajih potrebno proslaviti s kozarcem pristnega vina. Kraljica seveda iz zlatega keliha, drugi pa ... Kraljico je kronal direktor Franc Žličar.
pa so se odločili to tradicijo šele začeti. Že lani je bilo pobudnik turistično društvo in takrat so izvolili Martino I. — ime kraljice se vsako leto po-posebnem ključu spreminja. Naloga vinske kraljice je, da spremlja vino iz vinorodnega okoliša na vseh sejmih
“—------Čudno letalo v filmu Neka čudna zemlja
Prvo zasebno letalo v Pomurju
Vsestranski športnik Stanko Denko, zasebni gostilničar iz Murske Sobote, seje doslej preizkusil v vrsti športov. Od leta 1974 je bil aktivni kolesar. Tekmoval je za kolesarski klub Bled in Savo iz Kranja. Po odluženem vojaškem roku je tekmoval za kolesarski klub Beltinci. Tri leta je tudi aktivno igral nogomet v slovenski conski ligi.
Da pa je Denko vsestranski ljubitelj športa, priča njegov odnos do vseh zvrsti športa, saj je znan snemalec športnih prireditev. Posnetke pa občinstvu predvaja na videorekorderju v svojem gostinskem lokalu Pizzeria.
Na aeromitingu v Ptuju pred dvema letoma pa seje navdušil tudi za letenje. V lanskem letu je že opravil izpit za jadralnega pilota. Tačas pa je eden od treh lastnikov zasebnega ultra lahkega letala.
Na fotografiji pilot Stanko Denko s pilotom-mehanikom in kontrolorjem izdelave letal Francem Broderjem pred lastnim amatersko narejenim letalom. Letalo je izdelal po načrtu italijanskega konstruktorja Bagalinija pilot Edi Lorenzin iz Ajdovščine. Eliso enosedežnega letala, ki vzleta s 100-metrske steze, poganja trabantov avtomobilski motor, ki na uro porabi med 5 in 7 litri mešanice, doseže pa višino 2000 metrov.
Denko, Broder in drugi člani Aerokluba Murska Sobota so z letalom doslej opravili že okoli 40 poletov.
Tačas pa se Broder in Denko pripravljata na odhod v Makedonijo, kjer bosta z letalom sodelovala pri snemanju nadaljevanke Neka čudna zemlja, ki ga bo v Štipu, na Zlatiboru in Surčinu snemala RTV Beograd.
Boris Hegeduš
Delavci Cestnega podjetja Maribor — tozd Vzdrževanje cest Murska Sobota so že v ponedeljek, 9. novembra, začeli postavljati kole, ki označujejo cesto, ko sneg prekrije robove le-te. Na začetek zime se bodo letos lažje in hitreje pripravili, saj so že poleti kupili nov univerzalni mercedesov unimog za vzdrževanje cest. Nanj je mogoče priključiti delovne stroje za 100 operacij, od kosilnice bankin. obrezovalnik vej, snežni plug in frezo . .., z njim pa postavljajo tudi kole, ki jih bo letos v Prekmurju na bankinah prek 4.000.
B. H.
skih središčih ohranjene posamezne muzejske zbirke. Tako v Ljutomeru zbirka NOB in taborska gibanja, v Lendavi poleg bogate likovne tudi stalna etnografska zbirka v gradu in v Gornji Radgoni zbirka NOB. Varovanje kulturne dediščine je v domeni vseh, za organizacijsko povezavo in strokovno sodelovanje bodo poskrbeli v Pokrajinskem muzeju, posamezne zbirke, za katere je odgovoren muzej revolucije v Ljubljani in Mariboru, pa se bo-
in razstavah in ga s svojim šarmom in znanjem tudi ponuja obiskovalcem. Zato je izbor vinske kraljice vključeval tudi preskus znanja o vinogradništvu, vinskih sortah in serviranju vin. Vse kandidatke so ta del izpita opravile z odliko, odločale pa so le malenkosti.
Spremljevalki letošnje Katarine L, sta Milena Cimerman in Mira Kranjc, saj sta dobili naziv vinski princesi. Po izboru vinske kraljice so v ljutomerskem hotelu, ki je bil soorganizator, krstili tudi vino, saj je bila to Martinova sobota.	D. L.
do še naprej navezovale nanj. Posegov vanje, kar je bila osnovna pripomba, in bojazni, da bi ; to pomenilo širitev, obenem pa zahtevo po višjih materialnih obveznostih, tako ne bo, skupna bo le sprotna skrb za varovanje premične dediščine. Potrebno jo bo natančno finančno ovrednotiti, dokončno pa se do vprašanja matičnosti Pokrajinskega muzeja (in Pokrajinske ter študijske knjižnice, kot je opozoril predsednik soboške občine) opredeliti na skupnosti pomurskih občin.
Dobršen del petkove 34. seje predsedstva frontne organizacije, na kateri so se vendarle uspeli pogovoriti tudi zaposleni v Pokrajinskem muzeju, pa je veljal družbenopolitičnim aktivnostim do konca leta in kadrovanja v lastnih vrstah. Ker so pred vrati programsko-volilne konference, sd jih časovno določili in se obenem dogovorili o zasedbi funkcij, pa tudi, da bodo 25. tega meseca v Lukavcih ob navzočnosti strokovnjakov obravnavali problematiko domov ostarelih.
LENDAVSKA OBČINA
Telefoni prihajajo
S 4,7 telefona na 100 prebivalcev je lendavska občina na dnu telefonske razvitosti, zato so pred časom sprejeli celo občinski samoprispevek, da bi tako spodbudili razvoj tega komunikacijskega sredstva. Denar pa zbirajo tudi na druge načine, največ seveda od bodočih naročnikov. Kaže, da so povečani napori, pri čemer ima veliko zaslug tudi lendavski izvršni svet, pripomogli k hitrejšemu razmahu telefonije.
Predvidoma do konca leta bodo urejeni prenosni sistemi med lendavsko pošto in glavno avtomatsko centralo v Murski Soboti. Obljubljajo boljšo slišnost in hitrejše vzpostavljanje zvez.
Ker poštna centrala v Lendavi nima več prostih številk, interesentov za telefon pa je veliko (v sosednjih krajevnih skupnostih praktično ni telefonov), je bil nakup 1000-številčne centrale več kot nujen. Stala bo 210 milijonov, od katerih so 53 milijonov prispevali bodoči naročniki (vsak po 63 tisoč dinarjev). Predvidoma do konca prihodnjega leta bo montirana, tako da bodo v začetku 1989. leta lahko priključili okrog 800 novih naročnikov. Dotlej bodo namreč zgradili krajevna omrežja v krajevnih skupnosti Hotiza, Gaberje, Lakoš, Dolga vas, Gorice, Mostje ...
Krajevne skupnosti Črenšovci, Polana, Odranci in Bistrica so se z vso resnostjo odločile za razširitev telefonije na svojem območju. Pred tem (pred nekaj leti) so namreč dobili le po nekaj številk. Vrzel je bila na črenšovski pošti, saj je imela centrala premalo številk. Namesto 200-števil-čne centrale bodo v krajšem času montirali 750-številčno in tako zadostili vsem potrebam. Še prej pa bodo v Črenšovcih zgradili poštno-stanovanjski objekt, velik 520 kvadratnih metrov. Predračunska vrednost centrale je 95 milijonov dinarjev, občani — bodoči naročniki — pa so prispevali po 100 tisoč dinarjev. Nova centrala bo začela delovati v prvi polovici prihodnjega leta. Dotlej pa bodo seveda zgradili tudi krajevna omrežja. V Veliki Polani, na primer, že imajo kable.
V Dobrovniku se prav tako ubadajo s problemom telefonije. Zanjo so žrtvovali celo del kulturnega doma. Poštno podjetje naj bi v krajšem času uredilo centralo za 220 priključkov, ki bi jih dobili v okoliških vaseh.
Kar zadeva telefonijo, pa so že precej daleč tudi v delu krajevne skupnosti Lendava in v krajevnih skupnostih Dolga vas, Gorice in Mostje-Banuta, saj so kabli za tako imenovano poštno kanalizacijo od lendavske pošte do Dolge vasi že kupljeni. Glavnina sredstev je sicer šla iz občinskega referendumskega programa (50 milijonov), vendar je zelo pomemben tudi delež posameznih (bodočih) naročnikov, ki so prispevali po 150 tisoč dinarjev. Na tem odmočju bo treba občane še bolj spodbuditi za sodelovanje, kajti potrebno bo še več sredstev.
Na primeren način rešujejo problem telefonije tudi v krajevni skupnosti Orešje-Dolina, pa tudi v Dolini naj bi dobili že v kratkem vsaj en telefonski priključek.	Š. s.