Za poduk in kratek čas. Štirnajst dni širom sveta: (Dalje.) V izbi se z gospodom tovarišem lepo osaaživa iB očediva, predea sva se pokazala na ulici; a strežaiki obojega spola so aaju v Bajiaem delu podpirali. Dekla je doaesla vode, prtičev ia milja, a strežoik je brivca aaganjal ia najine črevlje študiral. Ne bilo bi namreč lepo za aaju, da bi po zlatej Pragi umazaBa hodila. Ko se je tovariš olikal, je široko ia pobosbo po izbi semtertje stopal ter me gledal. Rad bi meada slišal, da bi ga pohvalil, kako je danes ličen ia ,,fest", jaz pa Bavlašč Bisem hotel aobene ziaiti. Ko se tedaj prepriča, da jaz aimam aobeaega okusa za fia o osebo, me je na tihem omiloval ter prijel za kljuko, ia takoj ga je zmanjkalo med vrati. Počasi se tudi jaz zdevam po stopaicah doli na ulico. Toda svet se mi je celo zmešal. Nisem vedel, kje je jug, kje sever, kje je jutro ali večer. Ko zapazim po ulici železai tir, jo maham po ulici paprej, ia ko koaji privlečejo prvi voz za menoj, hop — skočim v fljega. V vozu je bilo vae polao ljudi. Takoj vpraaam svojega aoaeda, mladega gospodiaa, ki je tam še komaj mah imel, kjer mu bode aekdaj brada rastla: ,,Ali je to prava pot na Hradšia?" ,,Pane, je", mi odgovori. Na Hradšiau je Bamreč velik kos česke zgodoviae doma ia tamo so aakopičeae Bajdraže svetiaje českega aaroda, ia tje me je srce gaalo. Ko so v vozu iz meae poizvedli, da sem Sloveaec, ia da sem daaes prvikrat v Pragi, o kako prijazaa 80 bila hipoma^vsa lica in kako poalužai vsi jeziki! Bratje Čebi aaa res radi imajo. Vsak bi mi rad aekaj povedal ali pokazal, JB aaenkrat so vsi govorili ter mi razkazovali mesto, da aiaem vedel, komu bi odgovarjal ali skozi katero okao bi gledal. Iz te zadrege me je rešil vozBik, ki me je opomeBil, da je treba izatopiti, ako mi je mar iti aa Hradšin. Izatopil aem na desaem bregu reke Moldave, ki Prago razdeljuje v dve poloviai. Na levem bregu me čaka Hradšia; toda človek ne more kar vzleteti, kamor bi rad prišel, se pač zamudi. Meae sta Moldava ia pa tako imeaoBovaa Karlov moat zamudila. Stopim na moat ia pridem do arediae mosta ia gledam za valovi, kako hitro se žeaejo proti severu. Zdaj tedaj stojim aa blaženem mestu, kjer je aekdaj sv. Janez Nepomučaa stal, predea ga vržejo v Moldavo. Na mostai ograji sred mosta atoji visoko lepo razpelo, in aa desai straai razpela aa površju ograje je pozlaceaa plošča, ki zBaei tisto torišče, kamor so beriči sv. Janeza postavili, da so ga potetn aunili v Moldavo: na levi straai razpela pa je velika lepa podoba tega sv. mučeaika, pred katero svetilaica gori. Pozlačeao ploščo veraiki poljubujejo ia tudi jaz sem jo poljubil. Mičao je tudi opazovati, kako se vsak pred podobo sv. Jaaeza gotovo odkrije. Sv. Jaaez je rajši umrl, kakor govoril in grešil. Jezik brzdati je pač res dobro delo. Kdor umeje to. se lehko zveličal bo, kdor pa ae, tistemu gorjž. ,,Zakaj vsake sorte zveri ia ptice in lazeče ia druge živali se dajo ukrotiti ia so bile že vkročeae od človeka, jezika pa noben človek ae more vkrotiti. Z njim bvalimo Boga Očeta ia ž ajim prekliajamo ljudi, ki ao po božji podobi stvarjeai. Iz istih ust pride hvala ia kletev. Ni prav, moji bratje! da se tako godi." To 80 besede sv. Jakoba. Tedaj pa le jezik za zobe, ia žabo aa ustaice, tako veliko, kakor je Ba vratih viaske kleti! Koliko žab bi se veadar lehko prodalo ! Smešnica 2. Hiša tik hojčja je bojda zdrava, vaaj mestaa gospoda avali jib, da ao take. Pa pride tedaj neki den gospnd iz mesta h kmetu, ki ima tako bišo ter ga prosi, naj vzprejme za aekaj mesecev ajegovo družiao va-ajo. Kmet je pri volji ter vpraša goapoda, da mu jo lehko aahvali: ,,Imate-li" reee, ,,bolaika v svoji družiai?" ,,Nimam", odgovori gospod, ,,hvala Bogu, smo še vsi zdravi". — nŠkoda", šepne kmet bolj za-se, ,,škoda, moja hiša bila bi kakor navlašč za bolaika, aaj atoji tako blizu bojčja".