POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erschemungsort Klagenfurt jj. jj , LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 27 CELOVEC, DNE 2. JULIJA 1970 CENA 2.50 ŠILINGA Znanstvena prizadevanja koroških Slovencev Dr. Reginald Vospernik Znanost — posebno prirodoznanstvena in tehnična znanost — je doživela v zadnjih desetletjih v vseh državah naše zemlje, še prav pa v Evropi in Ameriki, nepopisen razmah. Znanstveniki omogočajo danes lepše, udobnejše življenje. Njih misel služi vsemu človeštvu. Pri tem razmahu imajo tudi mali narodi svoj delež. Vse človeštvo se druži v eno veliko družino. Pri tem nikakor nočemo in tie moremo prezreti, da utegnejo znanstveni izsledki tudi tudi negativno vplivati na človeštvo, če imamo na primer pred očmi revolucionarne spremembe, ki so jih povzročila spoznanja o atomski energiji. Koroški Slovenci v tako širokih razponih seveda ne moremo pokazati svojih svojstvenih spoznanj. Brez dvoma pa imamo tudi mi na Koroškem znanstvena prizadevanja na področju tako imenovanih humanističnih ved. Mnogo je iniciativ, pobud in konkretnih prijemov glede naše ljudske kulture, našega slovensko-koroškega narečja, našega zgodovinskega razvoja in pisane besede od Freisinških spomenikov do danes. To so le nekatera področja. Kulturni dnevi v decembru lanskega leta so bili prvi resni poizkus sistematičnega znanstvenega prikaza naše stvarnosti. Ob teh kulturnih dneh — predavanja bodo izšla po vsej verjetnosti še letos v tiskani obliki — se je jasno izoblikovala misel o posebnem znanstvenem inštitutu, ki bi mogel brez dvoma obstoječe težnje znanstveno formirati in koordinirati. Mimo tega pa se je izkazalo, da potrebujemo koroški Slovenci tudi znanstvenih izsledkov, ki jih doslej še sploh nimamo. Sociologija na pri-nier je mlada znanost, ki proučuje družbena vprašanja ljudi. Ta znanost tudi pri večinskem narodu v deželi še ni dosti razvita. Vse to bi spadalo v delokrog takega tUanstvenega inštituta. Preteklo soboto se je sestalo v Celovcu Ua pobudo in povabilo proponentov okoli 20 zainteresiranih koroških intelektualcev (učiteljev, duhovnikov, profesorjev, študentov), da se pomenijo podrobneje o možnostih ustanovitve znanstvenega inštituta (ZI). Take iniciative in aktivnosti pozdravi j a-'Uo m jih zasledujemo z veliko pozornostjo. sestanek so vabili graški univerzitetni Asistent dr. Erik Prunč, profesor Janko Zer-/er iz Celovca ter dunajski univerzitetni lektor dr. Pavel Zdovc. Zbrani zainteresi-rani so poverili te proponente tudi z na- j njimi pripravami za ustanovitev ZI. Po našem mnenju morajo veljati za usta-Uovitev takega ZI sledeča načela: 1. Znanost je samosvoje področje človekovih kulturnih prizadevanj v najširšem Pomenu besede. Za znanost in pridobivanje toanstvenih izsledkov veljajo torej posebni Zakoni in kriteriji. 2. Zaradi tega je treba zagotoviti neovi-ton razvoj znanstvene misli in njenega nosilca — znanstvenika. Vsaka kakorkoli oblikovana znanstvenikova odvisnost lahko pomeni tudi relativnost njegovih izsledkov, faradi tega je treba omogočiti samostojni 3. Od človeka in njegovih teženj abstrahirane znanosti ni. Tako bi se moral tudi koroško-slovenski ZI ozirati na konkretne okoliščine koroškega Slovenca — zgodovin-ske, geografske, sociološke, psihološke. 4. Delo ZI koroških Slovencev bi zaradi !e£a moralo — ob vsem upoštevanju na- neodvisnosti — služiti težnjam koroških Slovencev, kot služi znanost vsepovsod svetu človeku in njegovi humanizaciji. Zadeva gradnje slovenske gimnazije Kakor smo pred kratkim poročali, je kongres Federalistične unije evropskih manjšin na Gradiščanskem sklenil nasloviti na avstrijsko vlado resolucijo glede čimprejšnje uresničitve lastnega poslopja slovenske gimnazije. Prejšnji prosvetni minister dr. Mock nam je pri razgovoru v dunajskem parlamentu decembra 1969 zago- tovil, da bodo Slovenci približno istočasno z Velikovčani dobili lastno poslopje; ker pa medtem niti natečaj za arhitekte še ni bil razpisan, smo nekoliko zaskrbljeni. Pismo zveznemu kanclerju Kreiskemu, ki sta ga dobila v prepisih tudi minister za prosveto in minister za gradnje in tehniko, se glasi: 24. 6. 1970 Ref. no.: 1-11-20-70 Foderalistisdhe Union Europaischer Volksgnuppen (F. U. E. V.). An die Regierung der Bumdesrepuiblik Osterreioh, z. H. des Bimdeskainzlers Harrn Dr. Bruno Kreisky, A-1010 Wien I., Ballhausplatz. Sehr geehrter Herr Bundeskanzler! Die am 20. KongreB der EoderaJistischen Union eurapaischcr Volksgmppen (FUEV) vam 6. bis 9. Mai 1970 iin Eisenstaidt im Burgenland versamme-lten Dele-gierten der europaischen Voltegruppen ersuchen Sie, sehr geehrter Herr Bundeskanz-ler, in den zustandigen Bundesiministerien fiir Unterricht und fiir Bauten 'und Tech-nik veranlassen, daB ein eigenes Anstaltsgeibaude fiir das Bumdesgymnaisiuim fiir Slo-wenen in Klaigeinfurt ehebaldigst reali-siert wird. Das im Jahre 1957 gegriindete Bundesgyimnasiuim fiir Slorvenen ist nooh immer provisorisdh untergelbraeht und hat seit 13 Jahren a-usschlieBlioh nachimittaglichen Unterricht. Daher erscheint die Errichtung eines eigenen Anstaltsgcbaudes dringendst ge-bote-n. Die FUEV bittet Sie, sehr geehrter Herr Bundeskamzler, das Anliegen ei-ner bal-digen Losung zuzufiihren. D-urchschriften: dem BM. fiir Unterricht, dem BM. fiir Bauten und Technik Mit voTzuglicher Hochachtung im Namen des Prasidenten der FUEV Senator Dr. Friedl Volgger POVE SKADEGARD, Genera-Isekretar. Primorski Slovenci s® proslavili 25-letnico osvoboditve V nedeljo, dne 28. junija, se je zbrala na Repentabru pri Trstu velika množica ljudi na že tradicionalnem repen-taborskem tabora. Tokrat so se tržaški in goriški Slovenci ter Slovenci iz Beneške Slovenije spomnili osvoboditve izpod fašizma in nacizma pred 25 leti. Prireditve na prostem, ki se je vršila v krasni kulisi repentabor-skih utrdb izza turških časov, se je udeležila vrsta odličnih osebnosti iz kulturnega, gospodarskega in političnega življenja primorskih Slovencev, med njimi deželni svetovalec dr. Drago Štoka in župan repenta-borske občine Mihael Guštin. Slovenski pisatelj Alojz Rebula je v svojem slavnostnem govora poudaril, da osvoboditev pred 25 leti nikakor ni bila porok za trajno učvrstitev slovenske narodne zavesti, ampak mora imeti svoje nadaljevanje v trajnem osvobajanju. Govornik je kritič- no ocenil narodnostno mišljenje v zamejstvu in v Sloveniji. Posamezne pokrajine, kjer živijo Slovenci, so predstavili njih zastopniki. Za koroške Slovence je prinesel tople in iskrene pozdrave predsednik NSKS dr. Reginald Vospernik. Poudaril je, da prav koroški Slovenci ob tej prireditvi slutimo z rojaki ob Jadranu, kajti tudi našemu narodnostnemu življu je zadal nacizem hude udarce. V kulturnem sporedu so nastopali pevski zbori s Tržaškega, z Goriškega in Postojne, recitatorji in mlada glasbena skupina. Posebno posrečena gesta je bila podaritev šopka rož pesnici Ljubki Šorli—Bratuževi, ki so ji fašisti na grozen način uničili moža. Proslava je služila spominu bridkih dogodkov in učvrstitvi narodnega hotenja v Italiji živečih Slovencev. Poleg tega pa je utrdila tudi medsebojno vez, ki povezuje nas koroške Slovence z brati ob Jadranu. Ustavno sodišče razveljavilo volitve Avstrijsko -ustavno sodišče je sklenilo, da je treba v treh dunajskih volilnih enotah iin .silcer v 1. (notranji-vzhod), 3. (severozahod) iin 5. (jugovzhod) -ponoviti -pa-rlamen- 5. ZI bi moral iskati živo komunikacijo z vsemi institucionaliziranimi in dragimi znanstvenimi prizadevanji pri ostalih Slovencih, v Avstriji in vsepovsod v svetu. Po rešitvi teh načelnih vprašanj se bodo morali lotiti proponenti izdelave konkretnih predstav. Dr. Erik Prunč je na sestanku tudi že podrobneje prikazal svoje predstave o prvih nalogah in možnostih njih izpeljave. Prizadevanjem želimo uspešen potek. tairne volitve, ki; so- bile 1. -marca -letos. To je sklenilo ustavno sodišče v četrtek, 25. junija-, potem ko- se je pritožila Svobodnjaška stranka, -da- seznam -poslancev, ki ga je predložila NDP (Nacionalna demokratska stranka), -ni podpisalo 200 volivcev, kot bi bilo potrebno. Ponovitev volitev bo verjetno 27. sept. ali 4. oktobra 1970. Ta odločitev ustavnega sodišča je povzročila precejšnjo zmedo, Z -njegovim sklepom je razveljavljenih 16 sedežev poslancev, ki so bili izvoljeni 1. marca. Med njimi so -prvi in tretji predsednik parlamenta dipl. inž. Wa-ldbrunner in Prdbst (oba Socialistična stranka). Predsed- stvo parlamenta mora odslej voditi samo drugi predsednik dr. Alfred Maleta (Ljudska- stranka), ki pa nima pravice glasovanja. Strokovnjaki za usta-vo so -pojasnili, da avstrijski parlament lahko nadaljuje delo tudi- v takšnih okoliščinah. Razmerje sil v d-rža-vnem zboru pa sedaj ni več 81:79:5 (SPO, OVP, FPO), aimpa-k 72 : 72 : 5. Vse tri stranke ;so se zavezale, da do novih volitev ne -bodo izkoriščale nastalega položaja. Zvezni kancler dr. Bruno Kreisky pa je izjavil po televiziji, da odločitev ustavnega sodišča ne bi vplivala na dejavnost njegove vlade, ker tako in tako ni mislila iti na počitnice. Medtem ko so socialisti mnenja, da bodo obdržali dosedanje število mandatov, izražajo v Ljudski stranke bojazen, da bi mogla FPO dobiti še enega poslanca več v škodo Ljudske stranke; razmerje bi -bilo potem 81:78:6. Možno pa bi tudi bilo, da dobi OVP v volilnih enotah 3 in 5 svoj temeljni mandat, izgubi pa lahko svoj mandat dosežen s preseženimi glasovi; -potem bi bilo ra-zmerje: 80:79:6. Sl0¥en$kim učiteljem ¥ Italiji bedo ugodili! Iz Trsta poročajo, da je podpredsednik italijanske vlade De Martino -poslal tajništvu sindikata slovenskih šol brzojavko, v kateri napoveduje skorajšnjo rešitev vprašanj slovenske šole. Učitelji slovenskih šol s-o namreč stavkali in se niso- udeleževali aktivnosti ob zaključku šolskega leta. Tajništvo sindikata slovenskih šol je ocenilo, da so zagotovila podpredsednika vlade o bližnji rešitvi vprašanj slovenske šole -nedvoumna in upoštevanja vredna. Zato je prekinilo stavkovno gibanje in pozvalo učitelje in profesorje, da se udeležujejo ocenjevalnih sej iin zaključnih izpitov. Zgodovinski dan za gradiščanske Hrvate Kakor smo ob času že poročali (Naš tednik, 28. maja, štev. 22), so avstrijske oblasti zagotovile gradiščanskim Hrvatom za sedaj hrvaške vzporednice na srednji šoli v kraju Gornji Šica. Dne 10. junija so gradiščanski Hrvati dejansko dobili svojo gimnazijo in postaja ta dan zgodovinski dan za to slovansko nacionalno skupnost. Tega dne so namreč bili na gimnaziji v kraju Gornji Sici sprejemni izpiti za prvi razred hrvaške gimnazije. Na sprejemni izpit se je prijavilo 38 mladih Hrvatov. Od teh sta le dva prešla z ene srednje šole na drugo in jima ni bilo treba polagati izpitov, ostalih 36 kandidatov pa so vsi položili izpit in prvi razred hrvaške gimnazije je tako zagotovljen. Napet položaj v Severni Irski V Severni Irski, ki je bilo pretekle dni izredno napeto — divjali so siloviti poulični boji v Belfastu in Londanderryju —, je vladala v ponedeljek še zmerom zmeda. Britanski vojaki imajo ukaz, da -ustrale vsakogar, ki nosi orožje. Premier Heačh je ukazal, da pošljejo kot okrepitev še 3000 britanskih vojako-v. Doslej so neredi, ki trajajo že več d-ni, terjali šest življenj, aretirali pa so 200 demonstrantov. Neposreden povod za nerede je bila aretacija 23-letne poslanke parlamenta Bernadette Devlino-ve, ki so jo obtožili zaradi sodelovanja v avgustovskih demonstracijah. Devlinova je prevzela vodstvo boja irskih katoličanov za državljanske pravice. OD TEDNA DO TEDNA SPORAZUM MED EGS IN JUGOSLAVIJO POTRJEN Evropski parlament, posvetovalno predstavniško telo Evropske gospodarske skupnosti, je odobril na zasedanju v Strasbourgu nedavno sklenjeni trgovinski sporazum med EGS in Jugoslavijo. Hkrati je izrekel željo, da bi v okviru mešane komisije Jugoslavija — EGS, ki je predvidena s trgovinskim sporazumom, »naklonjeno« proučili preostale probleme v trgovinskih odnosih z Jugoslavijo in da bi sodelovanje postopoma razširili na tehnično, finančno in industrijsko področje. ŠVICARKE BODO SMELE VOLITI Spodnji dom švicarskega parlamenta je pred kratkim v Bernu soglasno sprejel spremembo zakonskega osnutka, s katerim so dobile volilno pravico tudi ženske v Švici. DUBČEK ODSTAVLJEN KOT POSLANIK V TURČIJI Češka tiskovna agencija je sporočila, da so Aleksandra Dubčka odpoklicali z mesta veleposlanika v Turčiji, da mu 'bo lahko predsednik Svoboda »podelil novo nalogo«. Gre za zadnji akt v odstranjevanju nosilca januarske .politike češkoslovaške partije, ko sedaj odstranjujejo Dubčka od zadnjih dolžnosti. Po zadnjih vesteh bi moral biti sestanek partije pretekli teden, vendar pa so se kasneje razširile vesti, da bo zasedanje Češkoslovaške partije morda šele ta teden. Na vsak način pa se je celo glede datu- ma sklicanja partije prešlo na stare čase, ko se vse vrši v naj večji tajnosti. Znano pa je, da se je o paltižaju Dubčka zelo dolgo razpravljajo v vrhovnih organih partije in da je konično prevladala skrajna skupina, ki je zahtevala njegovo izključitev in odstranitev z mesta veleposlanika v Turčiji. ČISTKA JE ZAJELA CELO ČEŠKOSLOVAŠKO Zasedanje centralnega komiteja in izključitev Dubčka predstavlja samo zaključek daljšega razdobja »čistke« v češkoslovaškem vodstvu. V zadnjih štirinajstih mesecih se ni namreč izpromenila samo vodeča struktura partije, temveč so po uradnih vesteh razpustili štiri tisoč partijskih organizacij, v katerih je bilo 120.000 članov. Po nekaterih skromnih ocenah je bilo izključeno okrog 300.000 članov. Tudi centralni komite je bistveno izpre-menjen. Avgusta leta 1968 je imel ta organ 193 članov, kasneje so pritegnili 29 članov, izključili pa 69. Najostreje je iizpremenjeno predsedstvo, v katerem je ostal samo en star član Vasili Bilalk. Spremembe v državni upravi se še izvajajo. V zadnjih 22 mesecih so zamenjali 118 ministrov zvezne in obeh federativnih držav. Istočasno je prišlo tudi do bistvenih iz-prememb v vseh družbenopolitičnih organizacijah, v združenju umetnikov, akademiji znanosti, na univerzi, v redakcijah časopisov, v radiu in televiziji. Čistka je zajela tudi delavce, saj. so pričeli odstranjevati z vodilnih mest ljudi, ki so se preveč »umazali« z aktivno podporo Dubčkov! politiki. Glasilo partije »Rude pravo« v tej zvezi piše, da je iz vodilnih in odgovornih položajev treba odstraniti vse tiste delavce, ki »niso imeli toliko poguma, da bi se opredelili za sedanjo politiko partije«. ČERNIK ODSTOPIL Nekdanji češkoslovaški ministrski predsednik Oldrih Čennik je te dni odstopil s 'položaja ministra-predsednika vladnega odbora za tehniko in investicije. Predsednik republike Ludvik Svoboda je odstop sprejel in postavil na njegovo mesto Ladislava Supka. ROMUNI V PARIZU ... Nedavni obisk romunskega predsednika Ceausesca v Parizu sodi med živahno romunsko diplomatsko aktivnost v duhu jasno razloženih načel, ki se zavzemajo za sporazumevanje in sodelovanje z vsemi deželami sveta na podlagi neodvisnosti, suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih. Obenem predlagajo v Bukarešti nove oblike dogovorov, ki naj bi zmanjšali napetoist v svetu in odstranili dosedanje blokovske meje. V tem duhu je treba ocenjevati1 tudi romunski obisk v Moskvi in Pekingu. Romu nsko-f rancoski (pogovori v Parizu so 'potrdili tradicionalno prijateljstvo obeh dežel, četudi sta različni po družbenem, 'političnem in gospodarskem sistemu. Fran-cija je ponovno potrdila, da želi dobre odnose z Vzhodom kakor tudi z Zahodom. Ta-ko je francoski predsednik Geoiges Pom-pidou v zdravici med drugim poudaril, da ni nujnejše in koristnejše naloge kot odstranjevati ovire med Vzhodom in Zahodom, odpravljati nevtralnosti blokov, naperjenih drug iproiti drugemu, in slednjič uresničevati temelje varnosti. ... IN V BONNU Kot prvi vladni voditelj kake komunistične dežele je bil pretekli teden pet dni na državniškem Obisku v Bonnu romunski ministrski predsednik Georgij Maurer. Romunija je druga država Varšavskega pakta, za Sovjetsko zvezo, ki je pred približno tri in pol leti navezala diplomatske stike z Bonnom. Zahodna Nemčija spada namreč k najvažnejšim trgovinskim partnerjem Romunije. Maurer je z zalhodnonemškim kanclerjem Brandtom pretresal poleg gospodarskih vprašanj tudi probleme vzhodnoevropske iniciative bonnske vlade nasproti Moskvi, Varšavi in Vzhodnem Berlinu kot važen korak v sedanji fazi popuščanja napetosti. HRUŠČOV RESNO BOLAN Nekdanji ministrski predsednik Sovjetske zveze Niki ta Hruščov je resno zbolel in se njegovo zdravje slabša. To je sporočila francoska tiskovna agencija iz Moskve. Dodaja pa, da še ni vse izgubljeno in da bo morda ozdravel. Obolelega, sedaj 76 let starega Hruščova so pred kratkim prepeljali v moskovsko kliniko. Nekdanji vodja češkoslovaške partije Aleksander Dubček, tako imenovani reformator „praške pomladi". Izraelska artilerija strelja s 160 milimetrskimi granatami v bojih na Golanskem višavju, ki so divjali med Izraelci in Sirci v četrtek, 25. 6. mMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimBiiiiiiiiiiimiii TEDENSKO OGLEDALO — KOMENTAR — REPORTAŽA — TEDENSKO OGLEDALO — KOMENTAR — REPORTAŽA — KOMENTAR — TEDENSKO OGLEDALO STALINOVE SENCE Po slovitem Hruščevovem govoru na 20. partijskem zasedanju leta 1956 so odstranili njegovo truplo iz Leninovega mavzoleja, kamor so ga položili kot najsvetejšo relikvijo leta 1953. Hruščov je razkrinkal njegove zločine, pognal v politično puščavo njegove najožje sodelavce in somišljenike. Dolgotrajni (politični zimi je sledila odjuga. Ljudje so se nekoliko sprostili, pisateljem in umetnikom so privolili nekaj več ustvarjalne svobode, ki je nekateri gospodje na odločilnih stolčkih niso hoteli sprejeti ne razumeti. Videli so v njej, nevarnost, celo ogrozitev ,za obstoječi družbeni red. Stari aparatčiki, in drugi zvesti služabniki oblastnega monopola so zaradi tega ovirali svobodno delovanje pisateljev, umetnikov, pesnikov, zatirali svobodoljubna gibanja med preprostim ljudstvom ter (pripravljali pot novim gospodom, ki so se zgledovali pri svojem velikem voditelju v očetnjavski vojski, velikem Leninovem sobojevniku in voditelju proletarskih množic, Josifu Visa-rionoviču Stalinu. Ponovna čast Pred kratkim so mu dali postaviti nasledniki ob 'kremeljskem zidu soho, njegovega počivališča odslej ne bojo več krasile samo cvetlice, ki jih je .polagal tja najbrž kak nastavljenec kitajskega veleposlaništva. Soha, ki stoji olb Stalinovem grohu, je dovolj, jasna slika za trenutno politično stanje v Sovjetski zvezi, Ne, da bi se ponavljale grozote v isti nasilnosti kot poprej, ampak splošno vzdušje meri v isto smer: zatiranje neprijetnih izobražencev, čedalje večja oblast politične policije, vse ostrejše postopanje proti osvobodilnim gibanjem med narodi, ki so v manjšini; zapiranje po Ukrajini, Beli Rusiji, baltskih deželah, sodnij-ski postopki proti Tatarom, jezikovni imperializem v prid ruščini. Ukrajinci, eden naj večjih evropskih narodov z izredno bogato kulturo, morajo gledati, kako se umika njihov jezik po državnem pritisku iz javnega življenja. V mestih Kijevu, Har-kovu in drugih prevladuje ruščina. Ponavlja se stanje, kot je bilo za časa carjev, ki so z n-ajstir ožjimi kaznimi prepovedali rabo ukrajinščine in drugih jezikov. Pisatelji -GinZburg, Amalrik, Daniel in drugi so ali v političnih norišnicah ali pa v koncentracijskih taboriščih daleč na severu ali v Sibiriji. Antisemitizem, eden najgnusnejših izrodkov belega Evropejca v zadnjih letih, ta najibolj primitivni primer zavisti in priznanja lastne nezmožnosti ter manjvrednosti, je postal prav tako državna ideologija, kot je bil že nekoč; prekaša ga samo še antisemitizem za časa ponorelega desetnika iz gornjeavstrijskega Brau-naua. Antisemitizem je seveda zdaj utemeljen kot boj proti mednarodni cionistični zaroti, kot podpora »pravičnim ciljem zati-mih arabskih narodov proti cionistične- mu imperializmu«. Ruskemu narodu v čast se mora priznati, da se že zbuja odpor proti temu hujskanju, ki se včasih opira le preočitno na zglede nemških nacistov. Dubčkova senca Brežnjevu in njegovim, zlasti pa njegovemu poslušnemu hlapcu "VValterju U1-brichtu iz Vzhodnega Berlina, je pihal veter svobode prenevarno okoli oblastnih stolčkov. Vdrli so na češkoslovaško, uničili tam napredno gibanje, ki ga je započel slovaški komunist Aleksander Dubček, ter pognali narod nazaj pod tatarsko igo suž-nosti, ki ne pritiska le na ruski narod. Lani aprila so pognali Dubčka ‘kot voditelja KPČS, pozneje so ga izključili iz partijskega vodstva, nato ga ponižanega odrinili kot veleposlanika v Ankaro, odkoder so ga pozvali zopet nazaj v domovino, da ga tudi še formalno izključijo iz partije; kajti sam ni hotel napraviti novim oblastnikom tega nadvse zaželenega koraka, da bi v Ankari odskočil ter pobegnil na Zahod, s čimer bi bil dal Strougalu in njegovim nadvse ljub dokaz temu, da j:e -bil že od vsega začetka imperialistični agent. Odkar je sledil Slovaku Dubčku Slovak Husak, je čedalje močneje izginjala politika praške reforme. Tovariši, ki so sledili Dubčku samo iz političnega oportunizma, so takoj začeli brizgati strup proti naprednim komunistom. Bivšega veleposlanika v Ankari je sprejel ob vrnitvi strupen 'pozdrav v praškem partijskem listu. Husak sicer zatrjuje, da ne 'bo .političnih procesov. Sam mogoče misli to celo iskreno, ker je bil žrtev takega političnega procesa. Toda v partijskem vodstvu je v večini skupina, ki ima še stare obračune s političnim nasprotnikom, ki se je zbral okoli Dubčka, Smrkovskega, Cislfa, Kriegla io drugih. Mogoče bo le prevladala Husi.kova srednja pot, preti pa resna nevarnost, da bo prav zaradi klavrnega gospodarskega stanja prišla na oblast radikalna struja, ki že pridina zlbira svoje orožje. Nekateri domnevajo, da ga bojo politični prijatelji tako dolgo begali v politični samomor, kot so pred’ več kot enim letom njegovega slovaškega rojaka. Dubčku so .ponudili neko podrejeno *■'&*. Ob številni asistenci je opravil pogrebne svečanosti krški škof dr. Jožef Kostner. V lepo zasnovanem poslovilnem govoru je prevzvišeni hvalil vrline in odlike pokojnega generalnega vikarja ddr. Josefa Kadrasa ter se mu hkrati zahvalil za njegovo življenjsko delo v krški škofiji. Sprva bi moral rajni prelat postati učitelj, pozneje se je odločil za duhovništvo. Svojo teološko znanje je poglobil v Rimu, kjer si je pridobil doktorat iz filozofije in teologije. Pozneje je bil profesor verouka na gimnaziji v Celovcu, nato škofijski tajnik in kancler, nazadnje pa je postal generalni vikar krške škofije. vikarja k večnemu počitku. Navzoč j.e bil vrh javnega političnega in -gospodarskega življenja, naj višji oficirji zvezne vojske, policije, žandarmerije, dalje vrh katoliške in protestantske Cerkve ter mnogi drugi. Potem ko je prelat ddr. Bugel-nig blagoslovil pokojnikove zemeljske ostanke pri hiši žalosti, se je pogrebni -sprevod, pri katerem je bilo navzoče mnogo mladine, med njimi skavtsko odposlanstvo, -podal v stolnico. V stolnici, kamor so položili truplo ddir. Josefa Kadrasa v grobnico kanonikov, mu vi-ka-rj-u za njegov vzgled žive vere, za njegovo pogumno zadržanje in za njegovo nenehno in neutrudno delo. Generalni vikar ddr. Jo-sef Kadras je bil izredno- izobražen -mož. Njegovo teološko in vobče znanje je bilo vsestransko. Posebno v šolstvu je bil strokovnjak in mu do dna duše vdan. Povsod je pokazal celega človeka-: v upravi krške škofije, bil je velik -molivec, navdušen pridigar i-n strežnik bolnikov, z eno besedo, -bil j-e duhovnik z vsem srcem in dušo. Koroška bo dobila dve avto cesti Prvi del avto ceste ob Vrbskem jezeru bo v bližnji prihodnosti predam prometu — Načrt južne avto ceste predvideva gradnjo skozi Rož — Grla na glavnih cestah bodo razširjana. -Pod gornjim naslovom piše dunajska »Wiener Zeitung« preteklo nedeljo o velikih gradbenih načrtih v zvezi s prometom na Koroškem in o uspešnem poteku nekaterih začetih del na posameznih odsekih avtoceste ob Vrbskem jezeru: Dne 31. julija bo izročen prometu prvi del 30 kilometrov -dolge avto ceste ob Vrbskem jezeru, namreč 14 kilometrov dolgi odsek med Vemberkom in Wallerwirto-m-S tem bo rv -drugi polovici glavne sezone razbremenjen en odsek tržaške zvezne ceste v osrčju Koroške. Poleti 1972 bo avtocesta izgotovljena -do Celovca i-n na drugi strani do Beljaka in Marije na Zilji. Nadaljnji razveseljivi datumi za avtomobiliste, za ‘katere je promet posebno v počitnicah na Koroškem vprašanje posebne vrste, sta 2. julij, ko bo izročena prometu obvozna cesta jugozahodno od Beljaka, i-n 11. julij, ko bodo dokončana dela na cestnem delu Bistrica/Paternio-n v Dravski dolini, železniški prehod v Rotemthumu in razširitev dravske zvezne ceste do Spittala-Letos bo dokončan tudi ovinek okrog St-Pavla v Labotski dolini. Več drugih velikih del vidno napreduje: izhodna cesta v Wolfsbergu v smeri proti Ttvimbergu, izgradnja zvezne ceste v Soboto do štajerske meje in obvoz pri Feld-kirchnu na cesti na Ture. V jeseni bodo pričeli z gradnjo železniškega podvoza na Roža-n-ski cesti v Celovcu, kar -bo predstavljalo začetek izgradnje ljubeljske ceste od Celovca proti jugu. V gradnji je severna vpa-dna cesta v St. Vidu ob Glini, kj-er bo dobila tržaška cesta novo smer. V bližini Vrat je dobila cesta pred mejo širše cestišče in je bila tu-di sicer modernizirana. Za novo cestno vozlišče na Suhi, kjer se bodo sešle tri avto ceste (jezerska, južna in turska), je bilo porabljenih 40 milijonov šilingov. Jezerska avto cesta je stala doslej skupno 1352 milijonov šilingov, od tega je šlo le za odkup zemljišč 244 milijonov. Nova cesta Celovec—Beljak -ne bo predstavljala odseka južne avto -ceste, kajti ta bo potekala skozi Rož južno od Celovca-Na ta način bo v bodoče tisti promet, ki nima za svoj cilj Celovca ali krajev ob Vrbskem jezeru, potekal mimo tega področja: Celovec bo priključen na novo avtocesto tako na vzhodu kot na zahodu. Južna avto cesta bo potekala južno od Vrbskega jezera in vodila preko Pake, Grebi-n j a, Graibšta-nja, Vet-rinja in Bil-čo-vsa do Suhe. Za asana-cijo glavnih cest na področju Celovca bodo v prihodnjih treh letih izdali 220 milijonov šilingov. Tako bodo dobile štiri krožne ceste in vrsta dovozov n3 avto cesto po štiri vozne širine. Pri načrtovanju predvidevajo namreč, da bo osrednjo koroško področje (Št. Vid—Beljak—Celovec) do leta 1980 doseglo 260.000 prebivalcev-Zgraditi nameravajo tudi številne parkirno prostore in podzemeljske garaže. QLEPALI$CE V CELOVCU ^ Celovško Mestno gledališče Ibo tudi letos čez ipoletje uprizarjalo predstave: TOREK, 7. julija, ob 20. uri Frederick Loewe: My Fair Lady (musical). — SREDA-8. julija, ob 20. uri: My Fair Lady. — čE" TRTEK, 9. julija, ob 20. uri Emmericb Kalma,n: Čardaška kneginja (Die Csardas-fiirstih) — opereta. — PETEK, 10. j-ulij3’ ob 20. uri: Čardaška kneginja. — SOBOTA’ 11. j-ulija, ob 20. uri Franz Lebar: Carjevič — opereta. TEDENSKI SPORED 21. POLETNIH IGER V BREŽAH PETEK, 3. julija, ob 20. uri Geo-rg65 Feydeau: Monsieur Chasse ali Kako se lovi zajce. — SOBOTA, 4. julija, ob 20. ud Peter Luke: Hadrijan VII. — SREDA, 8-julija, ob 20. u-ri: Monsieur Chasse ali Kako se lovi zajce. — ČETRTEK, 9. julija, ob 20' uri: Hadrijan VH. - PETEK, 10. julij3’ ob 20. uri: Monsieur Chasse. Prva pomoč pri zastrupitvah ZASTRUPITEV S POKVARJENO HRANO Zastrupitev s hrano je naj pogostejša v toplih poletnih mesecih. Krivo je tega nepravilno spravljanj e in konserviranje hrane. Največkrat je pokvarjeno: meso (sveže in posušeno ter konservirano meso, ribe in ostrige), mleko in mlečni izdelki (smetana, maslo, skuta, sir). Ta jedila so pred kuhanjem ali pečenjem ali potem predolgo na toplem zraku in na neprimernem mestu, ki je dostopno muham in drugim živalim. V hrani omenjenih vrst (redkeje v rastlinski hrani, kot npr. v krompirju, fižolu, grahu, sadju itd.) se zaredijo in razvijejo strupene kužne klice ali bakterije. Ravno te zastrupijo človeka, ki takšno hrano za-užije. Zato nastopajo zastrupitve te vrste cesto v skupinah. Znamenja zastrupitve s hrano: — huda slabost in bljuvanje, hkrati nar stanejo večkrat močne driske. Pojavi se glavobol, včasih tudi bolečine v mišicah; — splošna huda oslabelost, hiter in slaboten pulz; — včasih nastopi visoka vročina, drugič Pa je telo (zlasti roke in noge) mrliško hladno. Če ni nagle in ustrezne pomoči, se takšna zastrupitev tudi lahko konča s smrtjo. Prva pomoč: čim hitrejši prevoz v bolnišnico. Če takojšnji prevoz v bolnišnico ni mogoč in če ni zdravnika: — poskušaj izzvati bljuvanje in daj. prizadetemu piti velike količine mlačne slane vode (dve veliki žlici soli na liter mlačne vode) ali mlačne vode z jedilno sodo (štiri velike žlice jedilne sode na liter vode). Obenem mu draži jeziček na mehkem nebu. Izzivati bljuvanje je umestno le kmalu po zaužitju sumljive hrane, torej kadar od obroka še ni poteklo več kot 6 ur. — ko se bolnik izbljuva, mu daj dve polni žlici ricinovega olja za odvajanje ali pa dve žlici grenke soli v pol skodelice tople vode ali kamiličnega čaja. Takšno odvajalno- sredstvo mu -daj, tudi če ima že drisko! — bolnik naj mirno leži. Za žejo mu daj le -močnega ruskega čaja brez sladkorja (saharin je dovoljen). Žganje ali črna kava ne 'bosta- pomagala! če imaš pri roki živalsko oglje v prahu ali tabletah, ga -daj, večkrat po dve -mali žlički. Kako preprečimo zastrupitev s hrano? — Z osebno- čistočo ljudi, ki ima-jo opravka s hrano, .posebno pa s čim večjo snago rok. — Zavaruj hrano pred vročino, muhami in insekti,. Spravljaj jo na hladnem mestu, najbolje v hladilniku. — Kuhana hrana naj bo vroča le, dokler jo stjjpžemo, zatem pa jo ohladimo in ohlajeno denemo v -hladilnik. ZASTRUPITVE PRI OTROCIH Nesrečni primeri zastrupitve zaradi zaužitja strupene tekočine ali snovi so pogostni -pri malih otrocih, ki ne ločijo strupenih tekočin od tistih, ki so užitne. Otroci pojedo ali popijejo včasih stvar, ki je izrazito- sl alb ega okusa. Strupe, ki jih ljudje zaužijejo po pomoti, lahko razvrstimo v dve skupini: Srbski speleolog leto dni v jami Dne 23. junija je bilo leto dni, odkar živi v jami Samar pri vasi Kopajkošare v zahod-nem delu S vrijiških planin beograjski -speleolog Milutin Veljkovic. Že oktobra lani Je Milutin Velj kovic zrušil svetovni rekord bivanja v jami, ki so ga do tedaj imeli francoski speleologi (raziskovalci jam). Velj kovic, ki je vzel s seboj v jamo mačko, kozo, kokoši in kanadske race, je iz j a-vil sredi oktobra novinarjem, da bo ostal P°d zemiljo- 463 dni, kolikor je eno hidrološko leto. V zvezd z obletnico bivanja v jami se je Milutin Velj kovic .pogovarjal s predstavniki domačega in tujega tiska po telefonu, ki' ga ima za, vsak primer, če bi se mu kaj nepredvidenega pripetilo. — Razna- zdravila v obliki tablet, zrnc, praškov in tekočin za notranjo in zunanjo uporabo. Dandanes je mnogo zdravil v zrnih ah dražej.ih, ki imajo oblogo iz sladkorja ali čokolade. Le-ta še posebej lahko zapelje malega otroka. Ne pozabi, da so vsa zdravila v preveliki količini strupi — celo najbolj, vsakdanja. — Razna gospodinjska in tehnična sredstva za čiščenje, .razkuževanje in uničevanje mrčesa; gorljive tekočine (npr. gorilni špirit, bencin, -terpentin, detergent, kisline in lugi). Tudi zdravniki včasih težko- doženejo vzrok in način zastrupitve. Prvi pomagal ec naj v vseh primerih, ko je količkaj, sumljivo, da gre za zastrupitev, skrbno preišče sobo, posteljno omarico, predale, omare m shrambo v kuhinji. Vsako sumljivo steklenico, škatlo ali zavitek is praškom ali tabletami naj izroči zdira-vnilku, S tem -mu utegne včasih zelo pomagati pri zdravljenju. Pri vseh zaužitih strupih veljajo za pomoč splošna pravila. Če je zastrupljeni pri zavesti: — mu daj piti veliko količino tekočine (vode ali mleka), — izzovi itn pospeši -bluva-nje. To je prepovedano le pri zastrupitvah z j edlkoviinami — pri teh -ne pozabi na proti-s-redstvo. — daj mu močno odvajalo. Če je zastrupljenec nezavesten, mu -ne skušaj vlivati tekočine v usta niti ga ne draži na bruhanje. V obeh primerih se ti utegne zadušiti. V vsakem primeru je čim hitrejši prevoz v bolnišnico najboljša in najbolj varna pomoč! Gospodinjam svetujemo za preprečevanje nesrečnih zastrupitev naslednje ukrepe: — vsa zdravila hrani na posebnem mestu, Dekle, kam v novem šolskem letu? Morda vam bo izbiranje lažje, če zveste, kakšne možnosti obstajajo za vas pri šolskih sestrah v Št. Jakobu v Rožu in Št. Rupertu pri Velikovcu. V Št. Jakobu v Rožu lahko obiskujete: 1. ENOLETNO GOSPODINJSKO ŠOLO, katero lahko obiskujete kot obvezno deveto šolsko leto, pa tudi, ko ste 9 let že končale (absolvirale). Za obisk te šole je potrebno znanje nemščine, ker je ves pouk dvojezičen. Pouk se prične kot na vseh drugih šolah. 2. KMETIJSKO GOSPODINJSKO ŠOLO, ki se začne 15. oktobra in konča 15. maja. Izmed praktičnih predmetov je v obeh šolah največ časa določenega za pouk kuhanja in šivanja. Kuhanje se poučuje v prav za šolo urejeni kuhinji. 3. ŠIVALNI ODDELEK gospodinjske šole, kjer se poučuje predvsem šivanje. V Št. Rupertu pri Velikovcu je možnost šolanja v kmetijski gospodinjski šoli, ki se začne prav tako, kot v Št. Jakobu, 15. oktobra. Z obiskom vseh teh šol zadostite tudi šolskim predpisom, po katerih morate obiskovati do dovršenega 17. leta, nadaljevalno šolo, in se obenem naj lepše pripravite za svoj poklic. Za natančnejša pojasnila pišite na naslov Konvent der Schulschwestern ali KlosterstraBe 2 9184 St. Jakob im Rosental 9100 Volkermarkt dobro zaprta, zaklenjena in nedostopna o-tro-kom. Najbolje v posebni omarici- ali predalu, ki je varno zaklenjen. — Uniči vsako zdravilo, ki na vrečici, škatlici ali steklenici mirna dovolj jasne označbe. — Ko jemlješ ali daješ zdravilo, trikrat poglej, če je res -pravo in v pravšnji količini. Ne spravljaj strupenih tekočin in snovi v shrambi, kjer so pijače im hrana. Ne imej jih na mestih, ki so do-stppna otroku! Za nevarne tekočine ne raibi steklenice od olja, kisa, vina ali mineralne vode — posebno ne z nqpravim napisom. Na steklenice z nevarno in strupeno vsebino nalepi poseben listek in nanj z velikimi- -črkami napiši: Strup! (Iz knjige: Mirko Derganc, »Osnove prve pomoči za- vsakogar«) Čebelarji razglasili leto Antona Janše Na skupnem sestanku slovenskih in avstrijskih čebelarjev v Ljubljani so predstavniki zvez ter čebelarskih društev Slovenije, društva Avstrije: Koroške in posebej Dunaja, sestavil skupen program za proslavo 200-letnice rojstva Antona Janše. Ime Antona Janše našim bralem, posebej pa čebelarjem ne more biti neznano, saj predstavlja pojem tudi na mednarodnem področju. Strokovne spise, ki jih je napisal ta slovenski čebelar pred več kot 200 leti, objavljajo še dandanes ne samo v Avstriji, kjer je Janša večji del živel in delal, marveč tudi drugod. Tako so pred nekaj leti izšle njegove razprave o rojenju čebel tudi v Angliji. Ob 200-letnici smrti Antona Janše in pripravi na proslavo te obletnice sta obe društvi našli simbol v osebnosti Antona Janše, ki je delal za skupno kulturo obeh narodov. Organizaciji sta sprejeli skupen program proslav, ki naj bi bile leta 1973 na Breznici v rojstnem kraju Antona Janše in na Dunaju, v kraju njegove smrti. Medtem ko bo del proslave na slovenskih tleh bolj vedrega značaja, s pisanimi družabnimi sporedi, bodo v Avstriji skušali ponatisniti čimveč strokovnih Janševih del. Ob priliki spominske proslave na Breznici se bosta obe društvi, čebelarsko društvo Radovljica in čebelarska zveza mesta Dunaj pobratili. Poleg tega sta obe čebelarski zvezi sklenili proglasiti leto 1973 za leto Antona Janše: med letom bodo številni natečaji za čebelarje, strokovni izleti, ogledi in izmenjave čebelarjev ter tekmovanja najboljših vzgojiteljev matic itd. Zmagovalcem pri različnih natečajih bodo podelili v obeh deželah bronasto spominsko plaketo Antona Janše. Nagrade bodo razdeljene na Breznici ob spominski proslavi, ko bo hkrati odprta tudi spominska soba s prikazom vseh spominskih listin, risb in čebelarske literature Antona Janše, v vseh jezikih, v katerih je doslej izšla. 14 elektrarn na obeh straneh meje Draiva ilma velik ip-amen za avstrijsko e-lektrogospo-darstvo. V kratkem bo Drava dajala vodlno silo za sedem elektrarn. V Avstriji izvaja to -delo- posebna delniška družba z kn-elnom »Ostcrreich ische Drau-kiraftwerke A. G.« (Avstrijske dravske elektrarne), ki je izvršila že nekaj velikih del in ki ima velik pomen za avstrijsko elektrogospodarstvo. Družba je bila ustanovljena leta 1947 z namenom, da bi prevzela in upravljala obe dotedanji draiviski elektrarni Žvabek (Schwa:beck) in Labot (Lavamund), obe prav blizu slovenske dravske elektrarne v Dravogradu. Leta 1948 je d-ružba prevzela obstoječo -termoelektrarno Voitsberg na Zgornjem štajerskem. V času naglega -industrijskega -razvoja v Avstriji po letu 1949 (Marshallov plan) je potreba po električni energiji tako narasla, da -se je družba v letih po 1950 posvetila gradnji -termoelektrarn. V teh letih je družba Avstrijske dravske elektrarne povečala termoelektrarno Voitsiberg; zgradila nove termoelektrarne št. Andraž (St. A-ndra) I in II, Voitsberg II in kot svojo naj večjo termoelektrarno obrat v Z el tw egu (Zgornja štajerska). Nato je -prišlo na vrsto naj večje delo, gra-dmja velikega jezu in naprav za zname- nito gorsko .zbirno jezero- Reissack-Kreuz-eck -na koroško-tirolski meji v višini 1772 metrov nad morjem. Šele nato se je začelo delo za projektirane nove dravske elektrarne (na Koroškem). Prva je leta 1962 začela obratovati hidroelektrarna Edling (Kazaze) (70 MV, 375 milijonov kilovatnih ur), -ki skupaj z elektrarnama S-chwabeck (Žvalbek) in Lavaimiind (Labot) tvori skupino Spodnja Drava, Od te elektrarne ob Dravi navzgor do Beljaka so bile v načrtu še štiri hidroelektrarne, ki bodo združene v skupino- Srednja Drava. Od teh dela že leta 1968 zgrajena elektrarna Bistrica v Rožu (Feistritz-Ludmanns-dorf — Bistrica-Biilčovs), ki premore 80 MV (meigavolt = milijon voltov) iin daje 390 milijonov kilovatnih ur. V izgradnji pa so še tri hidroelektrarne približno -iste moči, v Rože-ku (Rožek—Št. Jakob), v Borovljah (Ferlach) in Anna-briicke. Ko bodo začele obratovati še te tri elektrarne, jih bo ob avstrijskem toku Drave sedem, s skupno- zmogljivostjo 465 MV in 2,35 milijarde kilovatnih ur. Tako se jie družba Avstrij-ske dravske elektrarne v dobrih 20 letih razvila v podjetje, 'ki je od - leta 1947, 'ko je začelo z dvema obratoma, ki sta zmogla le Stolp skozi oblake Kmalu tudi letališča na visokih stebrih? V uredništvu leksikonov rišejo grafiki najvišje stolpe sveta. Stari stolpi se umikajo novim, višjim, Eiffelov stolp na primer, ki je bil dolga desetletja najvišja stavba te vrste, že ni več rekorder. Skoraj vsako leto se pridruži prejšnjim kak nov, še višji stolp. Vsaj videz je tak, da hoče imeti vsako večje mesto med drugim tudi visok stolp. Marsikje so ti orjaki tehnične nujnosti: antene televizijskih in ultrakratkih oddajnikov m-o-rajo biti visoke, zakaj visokofrekvenčni valovi se širij-o le v ravni črti. Dober sprejem je mogoč le na tistih točkah, ki so teoretično v »vidnem polju« oddajnika. Francoski inženirji zdaj pripravljajo načrte za stolp, ki ga sestavlja okoli 15.000 železnih delov. Predvsem Parižanom ta nova višinska konkurenca ni všeč, zakaj dolgo so bili ponosni na Eiffelov stolp, ki s kasneje postavljeno televizijsko anteno dosega višino 320 metrov. Inženir Eiffel, »čarovnik z železom«, je -bil potreboval za graditev manj kot štiri leta. Dve leti so inženirji in risarji pod Eiffelovim vodstvom pripravljali načrte za sloviti Eiffelov -stolp. Graditelji so Darujte za tiskovni sklad! porabili med drugim 2,5 milijona zakovic. Z-daj so Parižani prepričani, da bodo čez štiri leta .spet imel-i rekorderja. V grobem so že pripravili načrte za televizijski stlop, ki bo s 725 metri vsaj nekaj časa najvišja stavba na svetu. Sedanji rekorder med televizijskimi stolpi je tisti v Moskvi, -ki dosega višino 508 m. Velikanska stavba ima v temeljih premer 65 m. Navzgor se postopno zožuje, v višini 250 meri počez dvajset, do vrha pa se zoži na sedem metrov. Kljub tej zajetnosti bo stolp po mnenju konstruktorjev prenesel sunke tudi najhitrejšega vetra. Snovalci načrtov so preračunali, da se bo vrh stolpa pri močnem vetru nagnil za meter na to ali ono stran; -to so tudi upoštevali pri statičnih računih. V spodnjem delu stolpa je devetnadstropna stavba moskovske televizije. Zdaj kaže, da je sedanji sovjetski rekord spodbudil Američane k višinski tekmi. Ameriški inženirji pripravljajo letališča na visokih stebrih. Upajo, da bodo s tem močno približali letalski promet ožjim središčem velemest. Spričo zelo gostega prometa potrebuje zdaj potnik za vožnjo na letališče in za pot z letališča na cilj pogosto več časa kakor za polet z reaktivnim letalom. 76 M V, dala -avstrijskemu gospodarstvu 17 odstotkov vse električne energije im- ki je za svoje termoelektrarne porabila 20 odstotkov vsega v Avstriji izkopanega rjavega premaga. Na jugoslovanskem toku reke Drave, od mejnega Dravograda navzdol do Zlatoličja pod Mariborom pa obratuje že sedem hidroelektrarn, med njimi (kot zadnja zgrajena elektrarna Srednja Drava I, ki prva dela s pomočjo pretočnega kanala iz rečnega jezera; to se zbira za jezom v samem mariborskem mestu. Dve zmagi moštev Avstrijske nogometne zveze v interkupu Avstrijski zastopniki nacionalne lige so začeli tekmovanje za mednarodno ‘klubsko nogometno prvenstvo različno. Največje presenečenje je postregel innsbruški Wacker, ki je premagal favorizirano zvezno .moštvo RW Essen z visokim rezultatom 4:1 (1:0). Pri Wackru so se odlično vpeljale nove pridolbitve igralcev Slovenca Frančeškina, prej ipri ljubljatoski Olimpiji, in Dunajčana Grausama, prej pri Rapidu. Oba imenovana igraka sta zaigrala, da jih je bilo veselje gledati, zlasti Slovenec Frančeškin je pokaizal z dvema efektnima goloma, da je odličen nogometaš. Dunajski Sportklub je premagal na Dunaju sijajno švedsko enajstorico IFK Norr-kdping s tesnim rezultatom 3:2 (1:0). Hala (Sportklub) je zatresel trikrat švedsko mrežo, tako da se v tej igri nikakor ni poznala Kaltenbrunnerjeva odsotnost, ki je odšel ■v Francijo, kjer bo igral pri klubu OGC Nice, ki se j e ponovno uvrstil v naj viš ji razred. Sportklub je namreč prodal Kalten-brunnerja imenovanemu francoskemu klubu za 1,2 milijona šilingov. Zadovoljivo storitev je pokazala salzburška Avstrija, ki je v Kopenhagnu dosegla proti istoimenskemu klubu neodločen rezultat 1:1 (1:1). V tej igri so Salzburžami prvič preizkusili novinca Thalerja iz Tull-na. Ta je sijajno realiziral Grosserjevo žo- go, ki je prišla s strani, in dosegel za vijoličaste prvi gol. Tudi novinec Sinnhofer (Henlndorf) je igral dobro pri salzburški Avstriji. Slabo pa je začel v tekmovanju za mednarodno klubsko nogometno prvenstvo LASK iz Linza, ki ga je celo doma premagal Osters IF kar 1:4 (1:2). Pri LASK se je poznalo, da manjka Kurt Leitner, kajti brez njega je napad izgubljen. Tudi Wattens ni pokazal doma nič, nasprotno bil je celo poražen; igral je z Ba-nikom iz Ostrave in podlegel 0:2 (0:2). Sesti zastopnik avstrijske nacionalne lige Vienna se je v Ženevi še nekako izmotala iz zadrege, izgubila je tekmo proti Servettu iz Ženeve 0:1 (0:1). SENZACIJA BREZ PRIMERE - RADENTAJNSKI ČUDEŽ Poročali, .smo že v prejšnji številki našega lista, da so radentaj.nske sanje, da bi prišel v nacionalno ligo, splavale po vodi. Toda sanje so .postale resnica. To kar ni nihče 'pričakoval, je gladko nastopilo. Dejali smo, če Radenthein v zadnjem kolu regionalne lige — sredina premaga Honigs-berg s sedmimi goli razlike, potem je lahko se prvak v tej ligi. In vprav s tem rezultatom so Magnezitovci na tujem porazili Ho-nigsibeng katastrofalno 7:0 (2:0). S tem imajo s Fohnsdorfom enako število točk: 36, a m kjer se je Ivanhoe zgrudil na zemljo, Se je zdaj vrnil. »Hrabri vitez menda ne bo več delal vaši visokosti posebnih -preglavic,« le dej-al, »niti ne bo motil Front de Boeufa ' mirnem uživanju dobljenih ugodnosti. Njegova rana je nevarna.« »Karkoli bi se zgodilo z njim,« je rekel Princ John, »zmagal je na današnjem tur-nt'rju; in da je desetkrat -naš sovražnik in ydani -prijatelj našega brata, kar je nemara isto — treba je preiskati njegove rane. Naš ^stni vrač naj ga zdravi.« Okruten nasmeh je igral princu na ustnicah, ko je govoril te -besede. Waldemar 'itzurs-e je takoj odvrnil, da je Ivanhoe že v oskrbi svojih prijateljev, ki so ga odnesli z borišča. yKar nekam težko se mi je storilo^« je , ejal, »ko sem videl žalost kraljice lepote m ljubezni; ta dogodek je izpremenil njeno ;n°dnevno gospostvo v bridko -bol. N-isem človek, ki bi ga ga-nilo žensko tarnanje za ljubimcem, a lady Rovvena je tako dostojanstveno krotila svojo tugo, da so priče- vale o nji samo sklenjene roke in suhe oči, ki; -so trepetaj-e strmele v onesveščenega junaka.« »Kdo je ta lady Rovvena, ki smo že toliko slišali o nji?« je vprašal princ John. »I-movita saška deklica,« je odvrnil prior Aymer; »roža ljubeznivosti, dragulj 'bogastva; najlepša med tisočerimi, šopek iz mire, kafrni grozd!« »Utolažiti hočemo njeno bol,« je rekel princ John, »in da ji zboljšamo kri, jo omožimo s kakim Normanom. Videti je, da še ni -polnoletna; naša kraljevska pravica je, da razpolagamo z njeno roko. — Kaj praviš, de Bracy? Bi li hotel pridobiti lepa imetja in 'bogate dohodke s tem, da se po zgledu Zavojevalčevih bojevnikov oženiš s Saško?« »Ako so imen j a po mojem okusu, gospodar,« je odvrnil de Bracy, »me ibo težko oplašiti z nevesto; -globoko 'bom hvaležen vaši visokosti za to dobroto, s katero se -izpolnijo vse obljube, ki ste jih blagovolili dati svojemu služabniku in vazalu.« »Mislili bomo na to,« je dejal princ John; »in da se takoj poprimemo dela, ukažemo svojemu dvorniku, da neutegoma -pozove spremstvo in družbo lady Rowene, to je, surovega kmetavsa, ki je njen -varuh, in pa tistega Sasa, ki ga je črni vitez pobil na turnirju, na drevišnjo pojedino. — De Biigot,« je pripomnil dvorniku, »glej, da sporočiš to naše drugo vabilo z vljudnimi 'besedami, ki se 'bodo- -laskale ošabnim Sasom in jim ne bodo dale odkloniti, čeprav je vljudnost nasproti njim podo-ben greh — tako mi Becketovih kosti! — kakor metati bisere svinjam.« Princ John je ravno hotel dati znamenje za odhod z borišča, ko so mu položili majhno pisemce v roko. '»Odkod?« je vprašali princ John, -mereč dvorjana, ki -mu ga je predal. »Iz tujih krajev, gospodar, to je vse, kar vem,« je odvrnil plemič. »Prinesel ga je Francoz, ki je jahal ponoči im podtnev-i, da bi iga položil v roke vaši visokosti-.« -Princ je pazno gledal napis in iza-tem pečat, ki: je spajal svileno -nit, s katero je bilo povezano pisanje; na pečatu so bili vtisnjeni -trije lillijmi -cveti. John je od|pr,l pismo z vidnim razburjenjem, iki je še naraslo, ko je prebral vsebino. Glasila se je takole: »Čuvajte -se, vrag je ušel iz verige!« -Princ, bled kakor smrt, je -najprej pogledal v tla in nato proti nebu, kakor človek, ki je prejel vest, -da so izrekli nad njim za-glavno obsodbo. Ko se je oddahnil po prvem strahu, je odvel Waldemarja Fitzursa in de Bracyja v stran ter jima zaporedoma pokazal pismo. »To pomeni,« je dodal z drhtečim glasom, »da je moj brat Rihard -na svobodi.« »Strah j-e nemara prazen ali -pa je pismo ponarejeno,« je rekel de Bracy. »Roka in pečat sta francoskega -kralja,« je odvrnil princ John. »Tedaj je čas, da zberemo svojo stranko v vojno moč, 'bodisi v Vor.ku ali- v kakem drugem osrednj-em -kraju,« se je oglasil VValdemar Fitzurse. »Še malo dni, pa bo res prepo-zno. Vaša visokost mora takoj ustaviti to burko.« »Svobodnjakov in prostakov,« je rekel dc Bracy, »ne gre odsloviti nezadovoljnih, češ da so ukanjeni za svoj delež pri igrah.« »Saj še ni pozno,« je -dejal Waldamar; »lokostrelci naj, ustrele nekajkrat v tarčo in potem naj se prisodi nagrada. To bo obilna izpolnitev prinčevih obljub, kolikor zadevajo to čredo saških sužnjev.« »Hvala ti, Wal-demar,« je rekel princ; »spomnil si me hkrati, da se moram oddolžiti nesramnemu kmetu, ki je včeraj žalil našo osebo. Tudi nocojšnja pojedina ostane, kakor smo določili. Posvetimo to -uro zabavi in maščevanju, pa -najsi je poslednja moje oblasti! Nove skrbi naj -čakajo do jutrišnjega dne.« Zvok trobent je kmalu priklical tiste izmed gledalcev, ki so že odhajali s pozori-šča. Razglasili so, da je -princ John, -ki- ga kličejo važni in nujni opravki, primoran odjMvedati jutrišnjo slavnost; ker -pa noče, OROSLAV OZARNIK: Čas o kresu Čas, ko v senožetih mrva se sušeča v vas diši v odsevih sončnega sijaja, ki se v svet razdaja v rožnikovih dnevih; čas, ko prazna vreča, kašča je na kmetih in se praznost veča ob slabo zajetih žlicah tudi v črevih; čas, ko v krogu kraja z nežnostjo smehljaja ob poteh in hlevih češnjam v dneh razgretih že so lica rdeča; čas, ko božji volek gode v dol čez njivo in je bob v razcvetu med krompirjem poleg zrelega ječmena; čas, ki prva klena, zrela zrna kmetu nudi, da pomaga vreči mu prek praga v hramu ždečih sivo zbranih dnevov molek z lakoto vsiljivo. »Ne, ta trenutek ga ni doma.« »Sem si kar mislil! Kajti — naslonite se ob steno, gospa — malenkost, ki vam jo moram sporočiti, vas utegne spraviti- malo iz ravnotežja. Zgodila se je nesreča, zunaj- na mojem voziu leži stari sodnik. Če si ga natančneje ogledate, se lahko prepričate, da se tu ne da storiti nič drugega, kot da pride mrliški oglednik.« MaUk Twain Nekemu slavnemu pesniku je mlad pesnik prišel pokazat in brat svoji dve pesmi. Ko je prvo prebral, jo je ocenil slavni pesnik in rekel, da je druga pesem boljša. — »Kako?« se je začudil mladi pesnik, »saj niste druge pesmi še niti slišali.« — »Dragi gospod, druga je gotovo vsaj malo boljša, ker nobena ne more biti slabša od prve.« da bi toliko vrlih svobodnjakov izgubilo priliko, pizkusiti svojo spretnost, jih vabi, naj se zdaj, pred odhodom, udeleže strelske tekme, ki je bila prvotno določena- za jutrišnji -dan. Najboljši lokostrelec dolbi v nagrado lovski rog s srebrnimi okovi in 'bogato okrašen svilen obramnik z medaljonom svetega Huberta, zaščitnika lovcev. Več kot trideset svobodnjakov se je iz-prva javilo na tekmovanje; nekateri izmed nj-ih so -bili gozdarji in pazniki v ncechvood-skiih in charnwoodskih kraljevskih šumah. Ko pa so lokostrelci -zvedeli, s kom naj se poizkusijo, jih je odstopilo preko dvajset, ki niso hoteli siliti v malone gotovo osme-šenje; zakaj spretnost vsakega glasovitega strelca je slovela tiste -dni mnogo milj naokoli. Tako se je skrčilo število tekmovalcev za lovsko slavo; ostalo jih je še osem. Princ John je stopil z vladarskega sedeža, da bi si bolje ogledal te izbrane svobodnjake, med katerimi jih je nekaj nosilo kraljevsko livrejo. Ko je utešil radovednost, se je ozrl po predmetu svoje osvete; ugledal ga je na istem -mestu in prav tako mimodušnega kakor prejšnji dan. -»-Čuj, dečko,« je rekel princ John, »že včeraj sem slutil- po tvojem -predrznem čenčanju, da nisi pravi prijatelj loka; in kakor vidim, se res ne upaš kosati- z možmi, ki čakajo tamle.« -»Oprostite, gospod,« je odvrnil svobodnjak, »mimo strahu -pred' porazom in sramoto imam še drugi vzrok, da se vzdržim streljanja.« »In kakšen je ta drugi vzrok?« je vprašal princ John, čutieč, kako ga obhaja- bolna, njemu samemu neumrljiva radovednost do tega- človeka. i»Takšen,« je odvrnil logar, »da ne vem, ali so ti svobodnjaki vajeni streljati v enako tarčo kakor jaz, in da se vprašujem, kaj poreče vaša visokost, če dolbi tudi tretjo nagrado- tekmec, ki si je nehote nakopal vašo nevoljo.« (Dalje prihodnjič) RADIO CELOVEC NEDELJA, 5. 7.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 6. 7.: 13.45 Informacije — Glasbena lojtr’ca od nas do vas. - TOREK, 7. 7.: 13.45 Informacije — Koroške ljudske pesmi v priredbah j>ojejo Mitja Gregorač in Ženski vokalni kvartet — športni mozaik. — SREDA, 8. 7.: 13.45 Informacije — Poper in sol. - ČETRTEK, 9. 7.: 13.45 Informacije — Sodobni ritmi in popevke („Slovenska popevka 70”) — Našim mladim poslušalcem. — PETEK, 10. 7.: 13.45 Informacije — Po sledeh starih šeg in navad — Cerkev in svet. — SOBOTA, 11. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Koroška poje (Posnetki koncerta zborov SPZ 31. 5. v Celovcu). AVSTRIJSKA TELEVIZIJA SOBOTA, 4. julija: 15.45 Vožnja z ladjo in ljudsko glasbo — 16.30 Za otroke od 5. leta dalje: »Hišica” — 16.55 „Vsi pomagajo Petru”, risarski film — 17.10 Otroška vzgoja na robu skale — film — 17.35 Za družino: Ida Rogalski „Mihael’' — 18.00 Tedenski magazin — 18.25 „Slonove zgodbe”, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — aktualno — 18.50 Dober večer ... reče Heinz Conrads — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki s tedenskim komentarjem Huga Portischa — 20.06 šport — 20.15 „Dolg konec tedna”, ljudska igra Carla Borra Schtverle — 21.45 Športni žuraal — 22.15 Cas v sliki — nočna izdaja — 22.30 Aktualni prizor — 320 sekund morja — 22.35 „Neizprosni”, film iz življenja na Divjem zahodu. NEDELJA, 5. julija: 16.30 Za mladino od II. leta dalje: Flipper — 16.55 Kap Kennedy, dokumentarni film ameriške televizije — 17.15 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 17.35 Za družino: Seržant Preston „Na napačni sledi” — 18.00 Iz moje knjižnice: Axel Corti bere Kurta Tucholskega: ,,Grad Grips-holm” — 18.25 „Slonove zgodbe”, lahko noč za najmlajše — 18.S0 Eggenbergerjev glasbeni koledar „Julij” — 19.00 Cas v sliki z vprašanjem tedna — 19.30 Športni pregled — 20.10 Beseda v nedeljo zvečer — 20.15 »Ščinkavec in holerjev grm”, komedija Arthurja Schnitzlerja — 21.40 Rapsodija v modrem — 22.05 Cas v sliki — nočna izdaja. PONEDELJEK, 6. julija: 18.00 Znanje — aktualno — 18.25 »Slonove zgodbe”, lahko noč za najmlajše— 18.30 Avstrija — slika — 18.50 Družina Feuerstein: »Taščina hišica” — ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki - 20.06 Šport - 20.15 Mož s kovčkom »Most” — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.15 Svetovno nogometno prvenstvo in Avstrija — 22.15. Cas v sliki — nočna izdaja. TOREK, 7. julija: 18.00 Finske črtice — 18.25 »Slonove zgodbe”, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — aktualno — 18.50 Pustolovščine Cheva-liera de Reccija »Blainvillska vojvodinja” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Prosim, odložite. Portret osebnosti — 21.15 »Pozna poroka”, veseloigra v štirih dejanjih Jurgena Bremerja — 22.45 Čas v sliki — nočna izdaja. SREDA, 8. julija: iO.OO Televizija v šoli: Kuvajt — 1830 Steklo — 11.00 Program za delavce: »Neizprosni” — 17.30 Za otroke od 6. leta dalje — 17.45 Za mladino od 11. leta dalje: Mednarodni mladinski magazin — 18.00 »Lassie”, zgodba psa — 18.25 ,,Slonove zgodbe”, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — podoba — 18.50 Kuhinja v televiziji — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki — 20.06 šport — 20.15 ORF-poročilo — 21.15 »Izgubljene iluzije” (2. del), film - 22.45 Cas v sliki — nočna izdaja. ČETRTEK, 9. julija: 10.00 Televizija v šoli: an- Iščemo pleskarske pomočnike, vajence in šoferje. Hrana in stanovanje je preskrbljeno. Pleskarski mojster HANS SCARSINI Celovec—Klagenfurt Koningsberger StraBe 20 VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev poni-kovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na obroke — ugodno dobavi FERLACHER BETONWERK J. PAGITZ, Ferlach—Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!) gleščina — 10.30 Zdrava zemlja — bogata žetev — 11.00 Pompeji — 11.30 Avstrijski deželni muzej — 12.00 Avstrijsko gospodarstvo in inozemstvo — 18.00 Iz cirkuškega življenja (2): »Klovn je v mestu” — 18.25 »Slonove zgodbe”, lahko noč za najmlajše — 18.30 Športni mozaik — 18.50 Inšpektor Leclerc dožene: »Nevami skok” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 »Telefon Butterficld 8”, film — 22.05 Cas v sliki — nočna izdaja — 22.20 Arena 70. PETEK, 10. julija: 10.00' Televizija v šoli: Duhaj — 10.30 Božji muzikant: Anton Bmckner — 11.00 Program za delavce »Telefon Butterfield 8” — 18.00 Veselje v glasbi — 18.25 »Slonove zgodbe”, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.46 Delavska zbornica — 18.50 Očarljiva Ivanka: »Mati, pojdi domov” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Uradni spisi XY — nerešeni — 21.15 Potek časovnih dogodkov — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.30 Jadralstvo, hribolaštvo, kopanje — 22.35 Stari in novi šansoni in popevke — 23.20 Uradni spisi XY — nerešeni. Poročila in reakcije. TELEVIZIJA LJUBLJANA PETEK, 3. 7.: 14.00 Wimbledon: Teniška tekmovanja moških parov — 17.50 Sebastijan in odrasli — serijski film — 18.15 Obzornik — 18.30 Mladinski klub — 19.05 Glasbena medigra (borbene pesmi) — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Jutro — jugoslovanski fihn — ... Malo jaz, malo ti — quiz TV Beograd — .. . poročila. SOBOTA, 4. 7.: 14.00 Wimbledon: Teniška tekmovanja moških posamezno — 17.30 Obzornik — 17.35 J. Bevc: Mama te želi spoznati — 18.00 Nove melodije — zaključna oddaja — 18.45 Po sledeh USPEH VESOLJSKE LADJE »SOJUZA 9« Po krožnem potovanju okoli Zemlje, ki je trajalo točno 17 dni, 16 ur in 19 minut (270 krogov) j,e sovjetska vesoljiska ladja »Soju-z 9« srečno pristala 19. junija na zemeljsko oblo kaikih 75 ikm daleč od mesta Karaigande v vzihodnem sovjetskem Kazak-stanu (nedaleč od vesoljskega središča v Bajkonuru). Sovjetska kozmonavta-, poveljnik, ladje Adrijan Nikolajev in inž. Vitalij Sevastja-nov, se počutita doibro. Zdravniki so pregledali oba kozmonavta takoj po pristanku ter so ugotovili, da sta dobro zdržala daljše bivanje v razmerah breztežnosti. Kozmonavta- so sprejeli na Zemlj-i člani ekipe, ki skrbi za pristanek vesoljskih ladij. Kozmonavta sta izvršila vse naloge, ki so jima bile -zaupane. Agencija Tass je nadalje sporočila, -da sta sovjetska kozmonavta tik pred spustom na Zemljo- ipre usmeril a ladjo in nato- prižgala zaviralno raketo. Ko je ta nehala delovati, se je vesoljska kabina ločila od ostalega dela ladje, ki je tako začela -potovati po -tiru, ki je primeren za pristanek. Takoj nato so začele delovati aerodinamične napra-ve za zaviranje hitrosti, pri pristanku. Najprej se odpre prvo zaviralno padalo-, čigar površina mora -biti čim manjša, če je hitrost velika. Takoj -nato začnejo delovati druga- pa-dala, ki zagotovijo primerno hitrost za odprtje velikega padala, ki zagotovi mehak pristanek na Zemljo. V znanstvenih krogih poudarjajo spet veliko razliko med pristanki sovjetskih in ameriških vesoljskih ladij. Amerikan-ci, kot je znano, pristajajo vedno v morju, medtem ko so sovjetski znanstveniki zagotovili Nudimo vam po ugodnih cenah SIBAU-odklopna vrata (Kipptore) razne velikosti. Kletna vrata, pocinkana, po S 820. - Vam dobavi na dom trgovina K. in A. KRIVOGRAD 9143 Šmihel nad Pliberkom bataljona — Tito — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Melodije Istre in Kvamerja — prenos festivala zabavnih melodij — 22.10 Skrivnosti morja — dokumentarna serija — 22.35 Močnejše od življenja — serijski fihn — 23.35 TV kažipot — 23.55 Poročila. NEDELJA, 5. 7.: 9.30 Po domače z ansamblom Vilija Petriča — 10.05 Kmetijska oddaja — 10.50 Mozaik — 10.55 Otroška matineja: Sebastijan in odrasli, Skrivnosti morja — 11.40 TV kažipot — 12.00 Športno popoldne — 18.15 Vrnitev Franka Jamesa — čelov, film — 20.00 TV dnevnik — 20-35 M. šušmel: Mrtvi prinašajo srečo — 21.20 Videofon — 21.35 Športni pregled — 22.10 Uslužbenec spalnika - 22.50 TV dnevnik - 23.05 Waterpolo Mladost : Partizan. PONEDELJEK, 6. 7.: 18.15 Obzornik - 18.30 Risanke in še kaj — 19.00 Mozaik — 19.05 Narodna in zabavna glasba — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Danilo Nikolič: Sojenje Gustavu Flaubertu — 21.35 Beneški Bienale »Petintridesetič” — 22.15 Človek s kamero: Kenija I. del — 22.55 Poročila. TOREK, 7. 7.: 18.15 Obzornik - 18.30 M. šušmel: Spomin na živalski vrt — iz serije Jure slon — 18.45 Risanka — 19.00 Pevka Meta Malus in ansambel ekipe „84” — 19.30 Prva pomoč na cesti — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Iz sveta fantastike: Jaz, pravica — češki fihn — 22.10 Moskovski filharmoniki — 22.50 Poročila. SREDA, 8. 7.: 15.45 Francoski otroški pevski zbor — prenos — 18.15 Obzornik — 18.25 Mladinski quiz TV Sarajevo — 19.05 Glasbena oddaja TV Titograd — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Bartokov večer v Križankah — prenos — 22.00 Pariški mozaik — 22.20 Poročila — 22-25 Mednarodni atletski miting v Celju — ... La Baule: Konjska tekmovanja — posnetek. ČETRTEK, 9. 7.: 18.15 Obzornik - 18.30 Glasbeni Ciciban: Polmad čarati — 18.45 Tiktak: Najlepše roke — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Hvar — I. del reportaže — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Aktualni razgovori — 21.35 A. Maro-dič: Avtošola — oddaja iz cikla Mali oglasi — 22.15 Mannix — serijski film — 23.05 Poročila. že takoj od začetka varen pristanek na kopnem. Samo enkrat so doživeli neuspeh, to je takrat, ko se je ponesrečil kozmonavt Vla-dimir Komarav. Na splošno menijo, da je sovjetska vesoljska pobuda žela popoln uspeh v okviru načrta ragra-dinje vesoljskih postaj. Pri tem gre posebno za preizkuse, ki zadevajo delovanje človeških organov v razmerah breztežnosti. Zadnja sovjetska -pobuda je dokazala, da človeško telo lahko prenese, ob primernem urjenju in upoštevanju drugih zdravniških predpisov precej dolgo potovanje po vesolju. REHABILITACIJA STALINA Francoska tiskovna agencija poroča iz Moskve, -da bodo na Stalinov grob zopet postavili njegov kip. V tem vidijo znamenje Stalinove rehabilitacije (zopetna pridobitev dobrega -imena), že oib proslavi 25-let--nice zmage nad Hitlerjem je minister za narodno obrambo maršal Grečko govoril o Stalinu kot vojaškem geniju. Podobno se je -pozneje izrazil maršal Bagranian, ki je skušal opravičiti nekatere Stalinove čistke. Leta 1961 so na podlagi odkritij Hruščeva o Stalinovih zlih dejanjih prenesli Stalinove ostanke iz Leninovega mavzoleja na drugo mesto. JAPONSKA KANDIDIRA V VARNOSTNI SVET Kot -poročajo iz Tokia, je japonska vlada pozdravila pobudo sedemnajstih azijskih -dežel, članic Organizacije zd-ruženih narodov, ki 'bodo podprle kandidaturo Japonske za začasno članico varnostnega sveta v letih 1971—72. Na ta način maj bi si Japonska, pridobila večji vpliv v svetovni organizaciji. SPOROČILO Knjigama MOHORJEVE DRUŽBE V CELOVCU, 10,-Oktober-Str. 27, bo v mesecih juliju in avgustu odprta: v ponedeljek, torek, sredo in petek od 8. do 12.30, popoldne pa od 14. do 18. ure; v četrtek: dopoldne od 8. do 12.30, popoldne pa od 13.30 do 18. ure. V soboto bo v mesecih juliju in avgustu knjigama in trgovina zaprta! PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU Hmelj, dež, luna in norci (Nadaljevanje s 7. strani) ni, potem zopet slovo od Lune in pristanek na morju.« »Ne rečem, da si pijanec, prepričana pa sem, da si ga srknil kakšen ,glažek’ preveč!« je zopet usekala Neža, -ki živi še po vzorcu devetnajstega stoletja. »No, če meni ne verjameš, pa pojdi vprašat k sosedu, kjer smo vsi po televiziji sledili poletu!« »No, lepa reč! Potem ste bili- pijani vsi!« se je zadirčno odrezala Čila, kateri je Matevž pridno -pomagal. -Ker nisem mogel prodreti v trdnjavo teh nevernikov, sem z Obžalovanjem pristavil: »Čudni pa ste vsekakor, da vam to ne gre v glavo, ko vendar časopisi o tem -na dolgo in široko pišejo in pride na ta način takšna novica v sleherno zakotno vas.« »Veš, kaj ti povem, Karel,« pravi Zefka, »ti, ti, liii si čuden ali pa neumen! Toliko vedno bereš, zato pa zdaj, namesto da bi bil bolj pameten, ti pa od samega branja n-ekaj na možgane kaplja!« Kakor bi dregnil v sršenovo gnezdo, so bili vsi proti meni. Neverjetne krilatice, ki so bile namenjene moji pameti, so kar deževale proti meni kot zunaj deževnica po žlebu. Kje bom dobil kaj zaslombe? Edini nečak, ki je bil mojega mnenja, toda po njihovih mislih tudi norec, je šel malo poprej v službo, kar pa je bilo mlajših, morajo biti tiho, kadar starejši govorijo. Tako sem ostal jaz s svojo vesoljsko traparijo sam, čisto sam v času, ko so me obsodili, da me luna trka. Vendar pa je to le bilo njihovo skromno posredno priznanje, čeravno nehote, da je prišel člo-vek v stik z Luno. Toda zakaj bi naj bila samo mene trkala, saj sem bil ravno toliko od nje oddaljen kot -moji nasprotniki! O, tristo Matičkov! Iz -navadnega zemljana sem postal v njih očeh popoln norec! V teku časa sem pozabil na zafrkavanje im odpustil' vsem, ki so se tako besno zaganjali vame, saj je medtem tudi vesoljska ladja Apolo 12 srečno opravila svojo nalogo. Apolu 13 se je res ponesrečilo, da m obiskal tiste nesrečne Lune, za povratek sem tudi jaz omahoval, ne samo Gile, Neže in Zefke. -Gospodar zemlje in nebes je odločil, da so se astronavti srečno in zdravi -povrnili k svojim družinam. Če mi Bog -da zdravje, se bom letos že malo lažje spustil z njimi v besedni boj, ker bom imel več podlage za debato, da izbrišem -madež, ki se me drži. Sedaj -premišljujem če ni morda moja utrujena pamet začela pešati, ker ni imela dovolj trdnega temelja, saj je bil do tedaj za-bit samo en pilot v vesolju, sedaj sta že dva. Kljub znanju ali tudi neznanju sem lansko leto -po ljudski sodlbi napredoval do bedaka in bi mi bilo po njihovih mislih treba še pamet soliti. Zato komaj čakam čas, ko bodo ubogiim norcem »milši zvezde, kakor zdaj, sijale«. Karl Rojše-k IŠČEMO: pisarniško moč, vajenca, prodajalko, skladiščnika. Dopisi z življenjepisom nar PODJUNSKO TRGOVSKO DRUŽBO bratje RUTAR & Co„ Dobrla ves Telefonska številka 04236-281 Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 34-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10,— šil., letno 100,— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300,— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo $.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Janko Folmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.