Zgodnja Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po pošti za celo kto 4 gld. 60 It., za pol lota 2 irld. kr , za »"etcrt letu 1 trld. <0 kr. V tiskarnici spreiemaca za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danita dan poprej. Tečaj XXX. V Ljubljani 13. malega travna 1877. List 15. Nagovor sv. Očeta papeža Pija IX do kardinalov sv. Rimske Cerkve v Vatikanskem dvoru 12. susca 1^77. (Dalje.) Ako bi poslednjič sami obhodili ceste tega mesta, ki je zarad Stola sv. Petra sedež in glava vere, bi prav lahko presodili, če zadnji čas zidani nek:itoliški tem peljni, povsod natrošene pohujsljive šole, po več krajih vstanovljene hiše nečistosti, občinstvu pred očf stavljeni nesramni in ostudni igrokazi — če te reci delajo pre-našljiv stan Njemu, ki po svoji apostoljski dolžnosti mora in bi rad zabranil toliko hudo, kteremu se pa nasproti pogrešajo vsi sredki in pomočki, vsaka oblast, da bi mogel tudi le eno izmed t-diko razdjanj odverniti, in pomoč podeliti dušam, ki v pog bljenje dirjajo. To tedaj, častiti Bratje, je stan, v kterem smo prisiljeni biti po djanji tiste vlade, ki v tem mestu gospoduje. To je tista v spolnovanji naše službe hvaljena svoboda in oblast, ktere ime zlorabijo in ki se nesrsmno hvalijo, da jo Mi imamo: pač da, svoboda gledati vsak dan hujše razdjanje reda in cerkvenih naprav, viditi pogubovanje duš, ne da bi Mi pri tolikih razdjanjih za njih odvernjenje še o pravem času mogli kaj storiti in početi. Ko so V rej take okolišine, ali ni za novo grenko zasmehovanje in zasramovanje ceniti, kar se velikrat govori, da naj se namreč Mi z novimi gospodovavci spravimo in zedinimo, ko bi vender ta sprava od naše strani ne bila nič druzega, kakor popolro izdajstvo ne samo naj višjih pravic tega Stola, ki smo jih povzdig-njeni na ta Sedež kakor sveto in nedotikljivo zalogo v varstvo in brambo sprejeli, ampak tudi in posebno izdajstvo božjega vrada, Nam v zveličevanje duš zrnče-nega, izdajstvo d.^dšine Kristusove v roke take oblasti, ktere djanja grejo na to, da se zatare tudi ime katoliške vere, ako bi bilo mogoče? Zares, zdaj se svetu v svitli luči in vsestransko razodeva pomen, moč in verjetnost tistih zagotovil, ko so se naši sovražniki v slepijo vernikov ponašali, da hočejo braniti svobodo in čast rimskega papeža, zakaj vse to je zastavljeno na poljubnost in sovražljivo voljo deržavnih vladavcev, v njih moči je, da te reči po svojih osnovah in koristih ter svojevoljno vravnavajo, ohranijo, tolmačijo in izveršujejo. Gotovo jet da rimski papež ni in nikoli ve ho v posesti popolne svobode in ne polne oblasti, dokler je v svojem lastnem mestu podveržen tujim fjospodovaveem. V Rimu ne more njegova osoda biti druga, kakor da je naj viši gospodar, ali pa jetnik; tudi ne more kdaj vesoljne katoliške Cerkve mir, var- nost in pokoj obstati, dokler bo spolnovanje naj vikši apostoljske službe podverž^no strankarskim počen janj-m, svojevoljr.osti gospodovavcev, nezanesljivosti dežeiskih volitev, namenom in delom lisičjih ljudi, kteri korist stavijo nad pravico. Ne mislite pa, častiti Bratje, da pri tolikih tuljavah, ktere nas obdajajo in tarejo, Naša serčnost oma-guje in pada, ali da Nam gine zaupanje, v kterem oklepov Vsegamogočnega in Večuega pričakujemo. Mi smo namreč po silnem uzetji Našega posestva sklenili raji v Rimu ostati, kakor da bi bili na tu|ero mirnega pri-bežališa poiskali. In to smo storili s tem namenom, da bi pri grobu sv. Petra za katoliško reč zvesto na straži stali. Torej nismo nikoli nehali s pomočjo Božjo vojskovati se za brambo Njegove reči, in vojskujemo se še dan na dau, nikjer ne odjenjamo pred sovražnikom, razun s silo pregnani, da to prav malo, kar je še ostalo, branimo zoper napade grabežev in njih, ki išejo vse prekucniti. Kjer pa nismo imeli druge pomoči za brambo Cerkvenih in verskih korist, smo se poprijeli ponvčka Svojega glasu in Svojih pritožb; tega priče ste Vi sami, ki ste nevarnosti in bridkost z Nami delili. Zakaj velikrat ste slišali očitne Naše besede, bodi si, da smo nove hudodelstva obsodili in zoper vedno hujše silovitosti sovražnikov oporekali, ali pa smo s pripravnimi opomini vernike podučevali, naj ^e ne dajo goljufati nastavam hudobnežev aii hinavskemu videzu pobožnosti, in tudi ne s škodljivimi nauki lažnjivh bratov. Naj bi vender slednjič k Našemu glasu obernili uho in serce tisti, v kterih dt Ižnost se šteje in v kterih koristi je zlasti, Našo veljavo podpirati in moško hraniti reč, memo ktere ni nobene svetejši in ne pravičniši! Kako namreč je mogoče, da bi njih modrost ne preumela, da se zastonj stalnega in pravegi blagra pričakuje pri narodih, miru in reda pri ljudstvih, obstoja oblasti pri njih, ki imajo žezla v rokah, ako se veljava Cerkve, ki vse redno vstanovljene družbinstva z vezjo vere skup derži, brez strahovanja zaničuje in žali, in ako njen Poglavar pri spolnovanji svoje službe ne more vživati popolne svobode in je podveržen samovoljnosti druge oblasti V (Konec prih.) P« MX katoliški mladini. IV. V Orleanu na Francoskem se je bila 1. 1*7.3 vsta-novila katoliška družba, ktera je sv. Očetu poslala pismo verne vdanosti. Sv. Oče so 3e poprijeli te prilike, odgovorili v priserčnem pismu, ter so v njem grajali tisti liberalizem, ki v svoji zmoti meni ob enem Cerkvi in ■vetu slutiti. Papeževo pismo se glasi: „Ljubi sinovi itd. Veselimo se, da ste tudi vi vsta-novili družbo v zatiranje nevere, ktera spodkopuje ves obstoječi red. Veseli vidimo, da si prizadevate boj začeti pod tako vgodnimi znamnji, ker zahtevate pomoči in blagosžova apostoljskega Stola, kteremu samemu je obljubljeuo, da bo vselej zmagoval čez moč temote. Pa akoravno imate prestajati boj zoper nevero, se vam je vendar od te strani morebiti manj bati, kakor pa od prijateljske peščice m6ž, ki so vneti za ta nauk dvojnega pomena (tako imenovani »katoliški liberalizem4') ; dasiravno namreč eni zametujejo skrajne nasledke onih zmot, vendar terdovratno prideržujejo in goje pervo njih kal, možje, kteri resnice nočejo cele sprejeti, pa si vender tudi ne upajo jo čisto zavreči in se torej trudijo nauke Cerkve tako razlagati, da se skor v njihovo mišljenje podajajo. Še danes so namreč taki, ki pred kratkim določenim resnicam le nekako prisiljeni priterjajo in to le zato, da bi ne bili zatoženi razkolništva in da motijo svojo lastno vest; nikakor pa niso otresli napuha, kise vzdiguje zoper mourost Božjo, in tudi ne upogcili svojega uma pod pokoršino Jezusa Kristusa. Ko bi se bile take mnenja skrivaj priplazile v vašo dušo in 01 v nji gospodovale, bi vam gotovo ne bilo upati te terdnosti in te moči, ktero vam zamore dati samo popolno strinjanje z duhom in z nauki Stola Petrovega; zato bi vi ne le ne bili zmožni začetega boja vspešno bojevati, temuč vi bi morebiti še več škodovali reči, ktero hočete braniti. Varite te tcdai tega skrivnega sovražnika, zavra-čujte njegovo nevarno navdajanje in, operti na nepremakljivo skalo postavljeno od Jezusa Kristusa, polni ep' šiovaoja do svojega slavnega pastirja, pojdite serčno nad sovražnike vse božje in človeške veljave. Gospod B g bo vaše moči podpiral in vam podelil zmago, kar vam iz vsega serca vošimo. (Nasleduje blagoslov.) Dano v Rimu pri sv. Petru 9. rožnika 1873, v 27. letu našega papeštva. Pij IX, papež.1' Ce tudi tukaj ni ime izrečeno, je vendnr reč zdajci očitna, in rad bi vedil, kake očale natakne mlad liberalen Katoličan, če v orleanskem pismu ne vidi svoje stranke ali njenih voditeljev naravnost zaznamovanih, celo fotografiranih. (Mons. Segur.) I*. Harol Aatonierič. (Konec, j Te bridke bolečine :nu Božja previdnost ni dala d* živeti, poklicavši <:a v tisto domovino, kjer se nikomur ni oati pregnanstva. P. Antonievič )c pridigal — bilo je v nedeljo 7. novembra — pervikrat v Obri in zadnjikrat svojega življenja; kajti kužna bolezen, ki ai jo je nakopal, ko je pri zapuščenih bolnikih samarijanil, je tudi njega zagiabila. Da njegovo bolehno in nezmernega truda zgrudeno telo kužne morivke ne prestane, je bilo očitno. Sam je spozn:-!. da ni več izhoda. Mirno in neboječe ae pripravi na dolgo, večnodolgo pot. Njegovi redovni bratje so »Tali pri bolnikovem ležišču. Bolelo jih je viditi b.azcga moža na kraju življenja. Žalujočim pravi: „Stiri leta smo begali. Zmerom sem rosil Boga. na, mi dedeli umreti v redovni hiši med rati. Komaj smo se po čudnem božjem sklepu tukaj zbrali, komaj sem stopil čez prag te hiše — že terka Gospod, bliža oe smert.'' Ko mu podajo razpelo, ga serčno poljubi, rekoč: „Imel bi pač vzrok, da bi se bal smerti, pa tega ne znam, ne morem se bati, ker ti, o Jezus, si tako dober." Po nekolikem oddihu veli solzečim bratom: „Pokopijite me v redovni obleki. Glejte na to, da tukaj precej vatanovite hišni red naše družbe in spolnovanje vseh naših posti v. Moj Bog, jaz aem tako siromašen človek, in vendar umiram tako 8ladko med brati, ko mnogo verlih m6ž življenje v zapusenji končd." Kakor je poprej, ko je bil še pri zdravju, vaacega vnemal za krepostno življenje, tako tudi na smertni postelji ni nehal dajati sprelepega zgleda vdanosti v voljo Božjo, pohlevnosti, poterpežljivosti. Kdor koli se mu je bližal, vsak je moral občudovati sveti mir njegove duše, ki mu je obseval obličje. Na prigovarjanje sobratov, naj se izroči v priprošnjo sv. Stanislava Kostka, se bolnik voljno vda in obljubi, ako zdravje zadobi, življenje tega svetega mladenča pisati. Pa svetnik mu je namesto bolečin tega življenja sprosil večni pokoj. Njegove zadnje besede so bile: „Miserere mei!" (Usmili se me!) V redovni halji in v duhovskib oblačilih je bilo truplo P. Antonieviča pokopano pod altarjem sv. Stanislava. Na njegovem grobnem kamnu so vdolbljene besede: „Vir, religiosis et apostolicis virtutibus conspicuus, grassante cholerae epidemia, cecidit vietima charitatis". (Mož, po redovnih in apostoljskih čednostih znamenit, je padel o razsajajoči kužni bolezni kot žertva ljubezni.) Ko je ljudstvo po Galiciji zvedelo, da je „njih" misijonar umeri, jelo je plakati in jokati, da se ni dalo z lepo utolažiti nad zgubo „dobrega moža", „ubozega patra", „ljubega očeta". V Poznanju je nadškof sam bilje zanj opravljal. Po mnogih krajih, celo v daljnem Parizu, so ga v govorih prestavljali. P. Prusinovski, ki je imel mertvaški govor pri odru slovečega misijonarja, je po pravici rekel: „Neutrujeno se je preril v najdaljne kote naše dežele, da ji je odjemal preklet je Božje in njene spokorne solze obdaroval z darom milosti Božje. Ko bi bilo tudi le samo to leto v življenji P. Antonieviča, bil bi si pridobil vekovito hvaležnost svojega ljudstva in večni spomin Cerkve, Cerkev ga ni pozabila; toda svet je nehvaležen — priča temu je leto 1848." „P. Antonievič ni bil „ve!mož" v očeh sveta. Ni šumno posegal v zgodovino človeštva, on ni hlepel po kervavem vencu zmage, ne po dimni slavi učenjaški, in pesmi, ki so vrele iz pobožnih pers, mu ne odkažejo prostora med knezi pesništva, ako tudi bodo še dolgo živele v ustih poljskega naroda. Toda kot človek, ki ga blaži milost, kot goieč duhovnik in ponižen redovnik, je zaslužil največje spoštovanje, ker je veliko storil za kraljestvo Kristusovo na zemlji. V njegovih persih je bilo serce polno detinske ljubezni do svoje matere, polno žareče ljubezni do svojega naroda, poln » darežljive ljubezni do bolnikov in siromakov, polno sterpijive ljubozni do svojega preganjanega in zaniČevanega reda, slednjič — in to je vir njegovega bitja in delovanja — v njegovih persih je bilo serce polno čis'e in svete ljubezni do Boga. Iz teh vzvišenih t&l so dobivale njegove zmožnosti živnost in bogato plodnost; na tem plamenu se je vžigai sveti ogenj njegove navdušenosti, ktera je v misijonskih pridigah serca ljudi kakor silovit vihar od zemlje tergala in k nebu dvigala. Njegovi razni bpisi in pisma nam odgrinjajo vsako gubo tega za Boga in ljudi gorečega serca, ki se v neprestanem delu za pravi blagor svojih bratov ugonobuje, dokler ga v službi bolnikov kužna klica smerti v naročje ne pripelje. Kako je mogoče, da kak človek v stanove, ki take može odgojajo, čerti iu preganja! „Ko bi vi bili od sveta — tako je Gospod svojim učencem to uganko razvozljal — bi vas svet ljubil; ker pa niste od sveta, zato vas svet sovraži.'' P. Krizogon Majev. Satf bvezvershega moMva in mpačene otirefe. Ali je kaj verjeu učenjakom, časnikarjem, redni-kom in sploh ljudem, ki so brez vere? Prav nič ne. Zakaj kjer ni vere, ni vesti; kjer ni vesti, so vrata odperte slepariji, gdjutiji in vsaki nepoštenosti, vsaki razuzdanosti in pregrehi. Ze Cicero Rimljan je pisal: „Pred vsim mora deržavijan prepričan biti o pričujoč-nosti Božji, <> previdnosti Božji, ki vse vlada; o Nje govi mogočnosti, kteri je vse podverženo; o Njegovi čujočnosti, kteri nič v našem djanji in mislih ni skrito; o Njegovi pravici poslednjič, ktera z drugačnim očesom gloda pobožnost pravičnega človeka in brezbožnost hudobneža. Brez tega so postave brez moči in naj boljši naredbe ne bodo sadu rodile. Vera sama zedinja der-žavljane med seboj, ona sama ohrani v družinah in v deržavah edinost in mir. (De nat. deor.) Ako je že nepoznavec pravega Boga tako pisal, koliko apoštovanje mora še le pošten katoličan do vere imeti, in kako škodljiv in vsemu človeštvu nevaren je človek brez vere! Za starši imajo učeniki in redniki prav posebno moč do mladine. Ako se mlademu človeku nevera v serce vaadi, potem gorjč njemu samemu in ljudem, ki imajo z njim opraviti! Vedno nam listi sporočajo strašne hudodelstva, ki jih ljudje počenjajo, kteri 30 vero za-vergli, ali je v djan ji nočejo več spolnovati. „Do človeka, ki je brez vere, ne deržim nič, mu ne zaupam nič." Te besede imajo mnogi narodi v pregovoru, in pregovor so posneli iz skušnje. Volter, ki sam ni bil nič vreden, je bil vender primorsn spoznati to resnico in rekel je: „Clovek brez vere iu nabožnosti je hujši od zverine." Ker pa dandanes mnogi očitno prodajajo svojo brezvčro in nevero, naj post. vimo tu izgled, *) kako tudi tisti, ki so jih brezverski učeniki ali brezbožni redniki zapeljali na krive pota, zadolženje svojih pregreh in hudobij spačenim učenikom pripisujejo. Pred nekterimi leti je bil na Francoskem neki notar postavljen pred kervavo sodbo, ker bil se je ukri-vičil treh velicih hudodelstev, ter je bil k posilnemu jetnišk*mu delu obsojen na vse žive dni. Kadar je zaslišal obsodbo, je nesrečni globoko pretresen začel tožiti takole: ,,Tiste tožim, ki so me v mladosti v nauku ime.i; brezbožni nauki, ki sem jih od njih dobival, so krivi mojih hudobij." V predvečer, ko je Idi potlej odpeljan v ječo v Tulon, je pisal še svojemu prijatlu pismo, ki je obsegalo naslednje besede: „Tebi, ki sem te poprej smel imenovati prijava, povem, pred vsitn 3vetom bi hotel sklicati: Spačeni učeniki so m«? pogreznili v nesrečo. Imci sem, kakor veš, ravno serce; v svojih pervih letih sem čednost ljubil in spolnova!. In kako sem postal to, kar sem zdaj? O da bi odgovor, ki ga zdaj podam, serca moje tako globoko poterte matere ne napolnil še z bridkejši žalstjo!... Dan, ko sem stopil v učilno napravo, kteri sem bil izročen, je bil odločilni dan moje nesreče. Da bi pač mogel veim staršem klicati z močnim glasom: Trepetajte, dobro glejte, da otrok ne izročite spačenosti! Preiskujte, nretresujte podlago! Ni koli ne zaupajte zunanjemu videzu; ker pred Bogom bote dajali odgovor za otroke... Vse pripomore v slabi napravi k zapeljevanju in spačenju; celo angelj sam bi se spridil... Ktero serce bi se tu moglo ustavljati? In vender sem se dolgo vojskoval, skrivaj jokal; po.sled- *) Gl „JugendbiIder zur Belehrung, Unterhaltung und Rettung der Jugend. Salzburg 1875, b. Zaunrith." njič sem bil premagan... Mnogi, dobro vem, ne pridejo tako daleč na potu pregrčh, kakor sem prišel jaz. Marsikteri zapustč to napravo in ostanejo pred ljudskimi očmi pošteni ljudje; s> pa le po zunanjem. Kteri izmed teh mladenčev, ki se terdo derži nauka svojih mojstrov — brezverskih učenikov namreč -- bi o priliki ne storil ravno tega, kar sem storil jaz? Tisti naj vstane, naj roko položi na serce in odgovori! — Učiii ao nas : da vera je kriva vsega hudega med človeštvom... da njene verske re niče so smešne, djanske resnice poniževalne, njena iložja služba, njeni zakramenti zgolj neumnosti...; di pekel je pravl)ica, strašilo za otroke, da duhovnost n mu merljivost duše so nezrele vprašanja. Vse to sem poUgoma verjel na besede učeoikov; po tem sem s*1 la.oal. Vsa moja hudobija je v tem, da sem nauke meni vsiljenih učenikov spreie m spolnoval. Zdaj pa me je zadela ojstrost postave. Učenec se mora vse žive dni v sramoti in kazni pokoriti, da je verjel svojim učenikom... Toda svoje zapeijivce k.ičeoi nr.4 sodnji stol večnega B -ga, kterega njihove alei ar*ke iz-peljevanja (trugschlusse) ne bouo uničiie, in kteri bo vsakemu povernil po njego.iti deiih"... Sulepa, ksko večno prekletstvo kliče nad vse, ki jim j» to mal-.-n*« st, da z besedo in spisi mladini serce in diha pohujšuv-jo, nočemo po besedi natezati. Kako pa je dandanes na svetu pri učiteljih in :<:d-nikib v oziru na vero in bogoslužn« 3t ? Bogu se smili, da dostikrat ne dobro, mnogi so brezverni in brezbož jI, skor dan na dan se o tem slišijo in berejo žalostne reči... Sleherni, ki ga to tiče, naj ce na serce udari, pokoro dela, na vso moč popravlja, kar )e morebiti pri mladini zadolžil, ali pa saj zamudil dobrega storiti. Vsak učenik, rednik, oč»>, mati naj mlad-no versko od-»-ja, ker brez tega bo nesrečna ua tem in unern svetu. Zraven tega pa, mladi ljudje, tudi prav pridno mo'it. iz „Missa temp. pase.". Popoidan uri iitanijah pa ,»rav častitljiv „Tantum ergo" od Fr. \Vitt a. Pevcev je pe.o D. Imenovano mašo, kakor tuui koral, peli so z dostojno natančnostjo brez orgel j, „G.oria" in ..Credo" s polnim iiturgičnim tekstom, kajti znan- je, da se ne sme liturgični tekst kar nič krajšati. Kavno tako je bilo petje v ponedeijek natančno po cerkvenih ukazih. V spodbudo tudi drugim cerkvenim pevcem naj tu omenimo, da so sami milostivi gospod knez iu naot Krizostom prilicno pohvalili marljivo gojitev spod ibnega cerkvenega petja v naši larni cerkvi. Naj bi *e že skoraj povsoii prav odločno p /prijeli prenovijenja cerkvenega petja. Gotovo bo k temu veli*o 1 ripom«»^.o novo osnovano ,,društvo sv. Cecijje" v Ljubljani. Da bi le prav veliko števil, udov *e oglasilo! Is Gorenjskega, 7. aprila. R. P. „Kdo pojde v Rim?" to vprašanje brali smo med drugim v 11. listu „Danice". Odgovor na to vprašanje je gotovo tale: „Marsi k d o serčno rad!" Njih Svetost papež Pij IX naš mali slovenski narod po obilnih milodarih že toliko poznajo, da smemo z gotovostjo reči, da bodo njegove zastopnike, ako jih bo kaj priromalo v Večno mesto, radi pustili pred se. Eno bi bilo vender v tej zadevi dobro prevdariti, na kar je nedavno že tudi dunajski ,,Vaterland" romarje opomnil, namreč: naj bi ne prišli v Rim vsi ob enem, ampak naj bi se primerno razverBtili, da bi sv. Oče imeli za sprejemanje posameznih deputacij potrebnega oddiha. Na ta način bi bilo Njim zasliševanje zlajšano: romarjem pa bi se tudi ne bilo treba preveč gnjesti, bodi si pri poklonu pred sv. Očetom, po gostilnah in tudi pri ogledovanji Rimskih znamenitost. Kakor se pa zdaj kaže, bi utegnili vsaj iz Avstrije vsi romarji ob enem v Rim priti, in gnječa bo gotovo siina. Cas od Binkošt do skončane osmine presv. Rešnjega Telesa pa OBobito čč. gg. duhovnikom nikakor ni za popotvanje pripraven. Zakaj ne, ve vsaki, in tega ni treba na drobno razlagati. Kako bi bilo toraj, ko bi Slovenci (se ve, če bi se jih mnogo v to zediniio) svoje romanje preložili, in poklon pred sv. Očeta določili na 16. dan rožnika, ko so bili bv. Oče 1. 1846 za papeža izvoljeni, ali pa na 21. tistega mesca, kateri dan so bili kronam V V marsikakem oziru bi se nam to primerniše dozdevalo, ker bi se vse lahko dokaj bolj zložno opravilo. Želeti je, naj bi se ta nasvet vzel v pretres. V Gorici, kakor ,,Eco" popisuje, družina Chambord posebno lepe zglede daje in velike dobrote skazuje prebivalstvu. Veliki teden sta bila grof in grotnja s svojo družino pri vsih dolgih opravilih v metropolitanski cerkvi, in veliki četertek sta oba opravila velikonočno sv. Obhajilo. O svojih sprehodih si izvoli grof večkrat pot iz Gorice proti M črni Nekega dne ga prosi ob cesti mi-lošnje nekako 461etin skliučenec. in princ mu da 1 gl. Tega jc naslednjič obdaroval vsaki pot z enakim darom, kadar )c b.l na sprehodu na tisti poti. Neki dan pa akijučei.ca ni, in princ praša po njem. Rekli so mu, da je b* lan in leži v postelji. Drugi dan princ pošlje bolniku juhe, nektere steklenice vina iu 5 gl. Nekaj dni pozneje sta ga obiskala princ in princesinja pri njegovi bo..iišhi postelji, ki je bila v hlevu. Ginljivo je popi-»;.: - , kako sočutna se je skazovaia preslavna gospa pri njegov i postelji, tuje, pri pasti revne slame, malo poki ite, ki mu jo je sama popravljala in rahljala ter ga s p« hlevnimi besedami tolažda in mu obljubila, da ga ne bo pozabila. Vernivši se domu sama išc in skup spravi vse posteljne pripiavc v obilr.osti in mu jo uep< mudoraa posl e, pa tudi v.-ak dan ga oskerbuie z živežem in kar je potrebno. Po-l-dnjič še najine ubožno ženo, kteri pla«-uje po j'" gl. na raes'*c, da revežu streže, drkler bo živel. Grof sam je prišel tudi že v hišo te žene popi«- .t, kak«> je že s sključenim revežem. Tako j- po Božji previdnosti, da sta bogati in re»t/. srečna • ba, ako hočeta prav ravnati: uni, ko mi lošn;o z dobrim serccm deli, — ta, ko jo s hvaležnim serce in prejema. Iz Prage, 4. u^iilu. — Ko sem undan zahvalo liu-znuii<>v;.l b^ugi dobrotnici za poslani dar za kitajski misijon P. Paro a, ne bi bil verjel, da bom tako kmalo spet nazLanoval na novo mi došle znatne milodare za ravno ta misijon. Poslala mi je namreč neka za vse dobro vneta oseba, K. Sp., 5 gold., in na veliki četertek sem dobil pismo z 21* gld. iz Mavčič od preč. gosp. iajmo štra Preželj-na. Ena sama oseba dala je 20 gold. in verh tega še od drugih ravno te duhovnije 9 gld. ter imena pridjala, na ktera naj bi se odkupljeni otročiči kerstili. Vse te imena bom pisal P. Pam-u, da se na nje kerstijo otročiči. — Včeraj pa sem prejel zbirk „Zg. Dan." spet 13 gl.; je pa še nekaj milodarov, ktere mi pri priložnosti še pošljejo (ker po nakaznici se srebro ne pošilja). Da pa bralci „Zgodnje Danice" in dobrotniki tega lepega misijona zvedo, v kaj se bo ta denar porabil, naj jim s tem naznanim, da se že elikajo podobe: Matere Božje sv. rožnega venca, žalostne Matere Božje, sv. Jožefa, angelja varha in sv. Janeza Nepomučana. Nakupilo se bo potem še rudečih in višnjevih svinčnje-kov, kakorsnih žele misijonarji in še nekaj druzega orodja za vsakdanjo rabo, na priliko: nožev, šivank, svetinj, rožnih vencev itd. — Ostali v zlato zmenjani denar pa pošljemo v misijonsko postajo Nepomudam za odkupljevanje otrok. Povedati pa morem še dobrotnikom, da otroci se ne odkupujejo samo z denarji, ampak tudi noži, šivanke, svetinje, svinčnjeki, kar bomo iz Evrope tje poslali, se bodo kot denarji porabili v odkupljevanje otrok, ki se potem kerstijo. Za dober nož ali par svetinj dobi morebiti bralcem „Zg. Danice" že znana devica Si-kia-tsen že dva otroka, ker, kakor nam piše P. Pam, za dober nož Kitajc gre skoz ogenj, ako je treba. — Kaka dva mesca še čakamo s pošiljanjem, ker se utegne še marsi-kter dobrotnik najti, ki bi hotel kaj podariti, in potem pošljemo podobe in nakupljeno robo dobru in varno v zaboj zloženo po morju na Kitajsko. To bo pa spet veselje med misijonarji iu ondotnimi kristjani, ko se jim odpre zaboj in vidijo milodare evropejskih svojih sobratov v Kristusu. Naj še omenim, da misijonarji molijo in mašujejo, pa tudi endotni kriatjani molijo vsak dan za svoje brate in se3tre evropejske. — Beg neskončno dobrotljivi pa naj vsim dobrotnikom in dobrotnicam ter prijatlom misijonov obiino, obilr.o poveme po svoji naj modrejši previdnosti, in naj ualiai njih posamezne prošnje, ki jih pošiljajo v svojih vsakdanjih potrebah, dušnih kot telesnih, do stola Njegove milosti. P. Fr. Sajovi': S. J. V fflarija-Zvezdi v Bosni, sv. Jožeta dan 1877. (Dalje.) Pa pravijo, kaj čete s tolikimi Trapisti V Sv. Bernard, čigar pravil in življenja se mi deržimo, in sicer ne po-ojstreno, ampak še celo zlajšano (Sej Ranče je njegovo pravilo zlajšalj, tudi ni prašal, kaj bodo z n im počeli, kaj iz njega storili. In kaj vse je bilo iz njega? Ko medsvetni duhoven bi morebiti ne bil postal cerkveni učenik. Ko bi sv. Ocon s svojimi 6 plemenitimi tovarši ne bil ostal v Morimond-u, bi naj berže no imeli sv. Otona in ne Otona Frisir.škega. In za koliko svetih škofov ubožniši bi bila sv. Cerkev, ko bi re bilo tako obilnih pristopov v spokorni red sv. Bernarda! Vse te slavue oseb-tva so mogle poprej notri iti, da so mogle potem zopet venkaj priti, mogli so se poprej tatu posvetiti, da so jih mogli p zneje sami tolike tisučere posvečevati. Sploh zarad pomanjkanja dela v kakem spokornem redu se ne bo mogel nobeden pritožiti. Se ve, da ne bo mogel vsih ravno sebi priljubljenih del delati in ne vsakemu nagnjenju streči. Zlasti pa bo tisti imel veliko opraviti, komur je Bog dal velike zmožnosti. O mi jih ne zakopujemo — teh talentov, ue zaov rujemo velikih umov, hočemo le zatirati lastno voljo in lastno ljubezen, ki se pri vsakem delu vgnjezduje. .. Marsiktcri milujejo, češ, da v tacih spokornili re-dovih se toliko drazega časa povžije s praznimi vajami, ko bi se namesto tega dalo veliko storiti za vedo in misijon. Ob enem pa ravno očitavci med svetom zgubč prav toliko ali ie več časa z vse drugač nepridnimi opravili, postopanjem, praznim govorjenjem, obiskovanjem, časniki itd., in k temu se zadegajo velikrat ravno naj dražji dnevne ure. Ako mi „nekoristne" molitve in „nekoristne" pokorila opravljamo, jih opravljamo saj vender po noči, predenj svetni ljudje vstanejo. Sicer pa je ravno služba molitve naj imenitniši služba, ki jo zveršujejo cerkveni redovi in duhovstvo in sicer častivna in prosivna molitev. *) Vsakdo zapo-pade, da merzli železni lemež, kakor koli je potreben, vender ne prikliče semena iz zemlje, ampak solnce in dež; tega pa nočejo zapopasti, da ne tčkanje in dirjanje ljudi, temuč na molitev zastavljene usmiljenja Božje so pervi in poslednji vzrok vsega blagra. V resnici se dviga in pada, zmaguje in je zmagovano keršansko življenje na zunanje v tej meri, kakor se znotraj Cerkve molitveno življenje dviga in pada. Ne le kri spričevav-cev na „Forum-u" in v „Amtiteatru", ampak ravno tako molitev v „Katakombah" je premagala poganstvo. In enako, menim, ne bodo duhovni samo z lepimi pridigami novih poganov sedanjega liberalnega sveta premagali, temveč treba je k temu bolj pogoste spokorne molitve redovnice v samostanu, oo sveta odločenega Trapista. V vednem premišljevanji božjih reči poživljajoča se molitvena gorečnost sv. Terezije in njenih duhovnih hčer ni manj pripomogla k velikemu prerojenju kersan-stva po Lutrovem razdjanji, kakor apostoljske dela Frančiška Ksaverija in usmiljeno djanje Vincencija Pavijana. (Dalje sledi.) Iz Adrijanopelna, 31. sušca. Prečast. gosp. supe-rijor oo. Kristusovega vstajenja se v priserčnem pisanji do gosp. kanonika P. Urha zahvaluje za darove v mašah in sicer, ki jih je prejel nekoliko od č. g. župnika v Mošnjah, nekoliko iz Ljubljane, skupaj 165 gl. in pol napoleona. — Dalje sporečuje misijonskim dobrotnikom, da se kažejo znamnja, ki delajo upanje, da bulgarsko zedinovanje (nezedinjenih greških Slovanov s katoliško Cerkvijo) se bode prav kmali in obilno razširilo. Odkar namreč je spreobernjenec milgsp. Nil postal administrator katoliško-bulgarske „Unije", od tistega časa visoka Porta nič več ne stavi zaver temu zedinovanju, kakor je to počela poprej, ravno nasproti taisto po vsi zmožnosti pospešuje, in ž 3 več okraiin hoče zveršiti svoje davne želje ter k katoliški Edinosti pristopiti. Zlasti Macedonija, kamor se ie zdaj podal škof Nil, obeta spreobernjenj k katoliški Cerkvi v velikih razmerah. To je kazalo tara že v času njegovega lastnega spre obernjenja, toda takrat je zaderževala turška vlada, overaie so zvijače greških razkolnikov, kteri s svojimi potuhami tudi z iaj nadaljujejo, pa ie morejo več toliko opraviti. (Po tem takem se je ravno tam začelo kazati, kar se ie napoveaovaio: da konec vseh sedanjih homatij bo po Božji previdnosti poslednjič veči slava in zmaga sv. katoliške Cerkve. Vr.) Sedaj, pravi dopisnik daije, no manjka druzega kakor Je prav obilnih pomočkov, da se ubožnim novo-spreobernjencem pomaga, ker njih cerkve in šole, kjer jih je sploh kaj bilo. so veči dei razdjane; v tem pomagati smo sami preubožni in toraj goreče kličemo v nebesa za pomoč. Kar pa naše lastne tesne okolišine tiče, so nam že maše na moč ljuba in veliko izdatna pomoč, ker nas je devet mašnikov v poslopji, brez ozira Kdor molitev zaničuje, je vol, ki v Iicga ne veruje; sicer bi mu ne odrekoval časti in hvale. Ti hočeš, naj Ti tvoji otroci pred jedjo iu j>o jedi mko poljubijo v znamnje zalivale; sam pa ne moliš k Bogu. ki Tebi in tvojim otrokom daje živež in vse. Ali Te ni sram, nehvaležuik? na vse medsvetne duhovne, s kterimi delimo štipendije in ki nam morajo vestno naznaniti dsn opravljene sv. maše, ker jih kakor svoje zapisujemo v posebne v to odločene bukve z imenskimi podpisi. — Kdor tedaj more z mašami pomagati, ima med drugim tudi delei pri slovesnih velikih mašah, ki jih vsako leto opravljajo za dobrotnike. Delo ranjcega škofa Slomšeka v prid razkolniškegm spreobračanja čedalje očitniši sad rodi; zdaj je nastal se posebno vgoden čas, da tisuč in tisučeri bratje in sestre iz družbe ss. Cirila in Metoda z vso zvestobo molite, ss. Obhajila — pa tudi sicer kak dar darujete za svoje jugoslovanske brate. Misijonske sporočila r. P. Valjavca. XXXII. Poslanje v Ljubnem. od 5.—12. novembra 1871. Lepa gorenjska stran, na kteri so se začele perve ss. poslanja na Kranjskem, se je jela našemu delovanju v vinogradu Gospodovem nekakšno zapirati slednji čas, kar smo skončali poslanja okoli Kepinj in v Radolici. Kakor lepa zvezdica nam je bilo torej poslanje ljubniško, nade znamnje. Verli g. župnik ljubniški Jan. Volk, daleč znani in cenjeni spovednik, pričujoč pri radoljskem poslanji, je gledal in vse opazoval, kaj se v tem zlatem času godi. Prepričal se je mnogoverstne koristi, vclicega sadu sv. misijona v Radolici in v Ljubnem. „0 kaj sem imel opraviti po poslanji radoljškem v spovednici", nam je sam pripovedoval. Veliko veliko sc v misijonu zgodi in stori! Vre mu torej po glavi poslanje in njegova du-hovnija. Misli, misli, in pride — iz Ljubljane domu grede — pred enimi dnevi v Repnje. Všeč mu je vse. Razodene zdaj svoje misli in v kratkem je poslanje gotovo. V dobrem tednu je vse oskerbljcno — čas odločen od 5.—12. novembra za misijon. Da je ljudstvo z veseljem sprejelo to veliko novico, je očitno. Precej se je raznese! radostni glas po obliž-njih duhovnijah okoli. Ko smo 4. novembra železuične vozove gledali, smo že v Kranji na kolodvoru iz besedi potujočih čuti mogli, da vejo ljudje za ljubniški misijon. Tik ob Savi zeleni, ki je bila tu in tam plitva, da bi jo v botah prebresti mogli, smo počasi derdrali proti Ljubnemu naprej. Vreme vernih duš — temn » nebo, oblačno^ vse na okr« g, pravi čas f okore. V Podnarto smo. Župnik in še dva druga znana duhovnika nas serčno pozdravita r.a kokdvoru. Vsedemo se na vozova in v mraku naprej proti Ljubnemu, na višave. Savo smo hitro zgubili in nje ot« č spred oči, na desno v hrib smo jo zavili. Ni bilo ooli;o — in ljubniški zvonovi zapojo v temne jem in temnej«'ni mraku, ljubo in veselo nam v pozdrav, kakor bi nuni reči liotli: sinovi sv. Ignacija, zaupljivo na holmec, otroke Macijue najdete tu! In zares, nismo se motih: našli smo v L.uoncm častivce in častivke Marijin-.. Kakor emo jih vidili pred svetlimi hišami v tropali k ečati, ko da bi se bil peljal vladika mera njih, tako smo vidili Ljubence iu Ljuben-čanke pobožno klečati pred Marijnim altai jetn za sv. poslanja. Vse tiho, bre^ kapljanja so zvesto poslušali večne resnice... Gorenjski otn C: so naravno živi in gibljivi p^ed altarjf-m — a v Ljubnem so sc ti deržali ko možje in žene med govr.rom. te.* pazno poslušali na sleherno besedico zjutraj, ob desetih in popoldne. Drugi dan zvečer po začetem poslanji je jel malo sneg naletovati in dež je šel. Bali smo sc, da bo manj ljudi. Pa še več jih je prišlo. Stanovski govori v Sloveniji posebno vlečejo. — Ob desetih je navadno stanovski poduk, in takrat jih pride največ, ko je čas sam na sebi naj nepripravniši za v cerkev: ker imajo možaki ali na polji in v lesu, ali pa po senožetih in travnikih, ali pa pri živini opraviti. Otroci celč so tačas na paši, ženske pa južino kubajo — in vender cerkev je navadno napolnjena vselej ravno ofc desetih. Živina se zapre, dokler ne pridejo domu, ko je že davno poldne odzvonilo. Je se kaj malo o času poslanja. Večne resnice storijo, da ne čutijo glada, to sami večkrat pravijo, in poterdi se Gospodova beseda: da človek ne živi samo ob kruhu, temuč tudi od vsake besede, ki pride iz Bož jih ust. Kedar pride ca versto stanovski poduk za dekleta, je cerkev navadno naj bolj poina: kajti je deklic povsod caj več pri hiši in tudi vedno rade poslušajo dolžnosti svoje še dandanes, ko pred nekterimi leti v pervih po-slanjih. — Cerkev ljubniška ie biia polna, ko so bile dekleta na versti, čeravno cela duhovnija šteje komaj ♦JMJ duš, in niso biie le cekiice, ampak tudi drugi sta novi zastopani. Prišle so iz bližnjih duhovnij dekline, in tako so cerkev napolnovale. Lepo je bilo govoriti tolikanj paznim poslušavkam — še lepše pa jih gledati v pobožnosti pred spoveuneami klečati z bukvicami ali molikom v roki. O prelepih planinskih cvetek, ki jih ima nebeški vertnar Jezus Kristus, kterih dišave presegajo vsako naj aragoceneje kadilo! Pač zamore re-kati Zveličar: moje veselje je prebivati med človeškimi otroci. Možje so dandanes v prejemanji ss. zakramentov malo vnemami, mlačni postali. Težko jih je več ko enkrat, in sicer le o velikonočnem času k spovedi spraviti. Le boij ženskemu spolu puščajo spoved in ss. obhajila. A v pos.anji je to drugač. Vse gre k spovedi, le tu in tam ostane kaka grintava ovca v veliko nejevoljo duhovnijanom in v serčno žalost domačim: dobri ženki, solzečim hčerkam in žalostnim sinovom. V Ljubnem je bilo ravno tako. Vse, pravijo, je šlo. Le župnik še vedno pogreša, ko svoje ovce obhaja, kozlov nekterih z debelimi rogmi in zaraščenimi ušesi; teh nikakor ni, za ktere posebno je pokiical misiion. Zene so po Sloveniji povsod silne za spoved in nam dajo po poslanjih veiiko opraviti. Treba je poter-pežijivosti velike ž njimi. Ali kdo bi jim zameril pri tolikih opravilih in >kerbeh, če se tako gujet^jo pri spovednicah in silijo, da bi jih pu-tili naprej, ena pred driiiT". Ene so o* lehne, druge-»tare, tretja je edina doma, ki ima kuhati, o*r ke iu živino opravljati; četerta ima malega otročiča doma. Ne jemljem jim za zelo, takim ubogim revam, v Ljubnem sem bii vsai jaz zadovoljen z vedenjem žen pred 5povednic »; tu li se niso gnjetle preveč. Mladenči na ?o *»? tako iierž*li v sv. poslanji tiho in skrito, kakor bi nobenega v Ljubnem ne bil«*. Ko pa prid^ dan i.jlh stan. vskega poduka, so se pa vsi duhovnijani pokazali in spovedoval«, kakor jo «e navada naj pnštenejim Gorenjcem «e spoveaovati. V tej duhov-n j: so s« nam celo v mo!i:ev priporočali mladenči, kar se drugod le od pobožnt ga ženskega spola čuje. In kar je posebno lepo bilo od njih, je to, da so po dvakrat večina zmed njih v sv. posianji presv. Resnje Telo prejeli. In ž njimi tudi m; žje in žene, dekleta in stari. Celo dečkov malih in deklic ti ni pogrešalo oko — vse vse je bilo zastopano pri mizi 13 ž ji ter je hotlo vdele-žiti se misijonskih odpustkov, sos»-bno papeževega blagoslova, sklenjenega s popolnoma odpustkom. Sklep je tu, ljudstva pri gerdem blatnatem vremenu vendar veliko veliko. Ker je nedelja, ni gospodov v Ljubno. Edina dva obližnja gospoda župnika iz Mošenj in Ovsiša sta prišla k sklepu, in furlansk duhovnik, ki v nemških Brezjah živf, Piacentini z imenom. To so bili edini gospodje, ki so sv. poslanje prišli počastit poslednji dan. Ljudstvo se je spoštovalno, resnobno deržalo pri sklepu sv. poslanja. Nič nereda, nič posebne gnječe, nič hrupnega šuma, vse v naj lepšem redu. Blato smo sicer gazili — toda ne dolgo, ker smo kmalo postavili sv. poslanja križ. (Konec tega oddelka prih.) Razgled po svetu. Sola hinavstva. (Vera se mora varovati vsacege madeža.) Sv. Oče Pij IX v nagovoru 12. sušca 1877 med drugim pravijo, da so velikrat s primernimi opomini vernike podučevali: ,,naj se ne dajo zapeljati s hinavskim videzom pobožnosti in ne s škodljivimi uki lažujivih bratov." — Te besede so mi prišle v misel, ko sem bral, kako so bili 1. 1849 macinovci med tolo-vajstvom in morijami prisilili Pija IX, da so mogli v Gaeto na Napolitansko skrivaj bežati. — Zdaj naj pa kdo premisli to le pošastno farizejstvo: Ti „dolgoroki" so bili na 8 aprila, Veliko noč 1. 1849, zapovedaii slovesno mašo pri sv. Petru v Vatikanu. Neki odpadnik s pomočjo dveh druzih jim je slovesnosti opravljal, ker vatikanski kanoniki so bili postavni možje iu se niso hotii vdeležiti božjeropnega opravila, dasiravno so jim bili gospodje „uzmoviči" ukazali, da morajo priti molit. Prišla je tudi njih vojašina s 6 kanoni. Ravno ta dan so pa pisali „triumviriu republikanski tudi pismo do predsednika narodnega zbora, v kterem naznanujejo, da nikoli niso mislili na to, da bi se s papežem pogajali, kakor je bil glas počil, in da nikoli se ne bodo spustili v pogajanja z njim. Ti „pobožni trimožje" rimske republike tedaj so poterdili sklep, po kterem je bil vsaki vatikanskih korarjev oglobljen za 120 škudov (tolarjev). In zakaj? Občudujte njih živo vernost! Z-ito so bili oglobljeni vatikanski kanoniki od macinovcev, ker se na Veliko noč niso hotli vdeležiti bogoropnih opravil, ki so bile od ministerstva zaukazane; rekli so roparji: „taka odpoved žali ob enem versko čast in republikansko veličanstvo, in je zbudila pohujšanje in živo raz-draženje med ljudstvom, — zakaj vlada ima dolžnost varovati vero vs-cega madeža. . Malo poprej se je trosilo p<» republikmskem Rimu peklensko obrekovanje, da so duhovni cstrupili posvečene Hostije. S to strahovito lažjo so brezbožneži hotli vernike strašiti, da bi ne epoluli svoje velikonočne verske dolžnosti. O kaki drugi priliki taki ,,pridni ljudje" nasve-tujejo kako postavo zoper „duhovsko ziorabo", za pograbi jenje duhovskega premožen si ti! Bodi, bodi tebi hvala. L)a si precej pomagala. Mati polna mi.--ti* O vi vsi, ki kda. tej pite. To Devico poprosite, In polajšano vata bo* Kajti Mati serčno-mila Ni nikogar zapustila. Ki io prosi preserčno. lian Zamik, učitelj. Prošnje. St. 1. Prijatelj živo priporočuje duhovnega sobrata, ki je hudo in nevarno zbolel, vsem udom bratovšine Marijnega presv. Serca v molitev. Št. 2. Neki bolan mladeneč se enako priporočuje v molitev. Št. 3. Neka oseba se udom bratovšine Naše ljube Gospe serčno priporoča, da bi ji Marija milostno sprosila pomoč ter rešenje iz dušne io telesne stiske. Št. 4. Nekega prav divjaškega pijanca, preklinjavca itd. žena prav živo in priserčno priporoča v bratovsko molitev Naše ljube Gospe presv. Serca, da bi se ozdravil na duši in na telesu, in družini ne delal tolikega terpljenja, otrok ne pohujševal itd. Družbine zadeve. Družbena molitev pod „N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca<( se narašča od dne do dne, in veselo je, kako obilno se te bratovščine vdeležujejo, da bi si blagoslov Božji pridobivali na prošnje Marije Device. Vpisalo se je mesca svečana 1760 udov, mesca sušca 621; vsih skup dozdaj 59.356. Tako se množi število tistih 9 kteri čast av. Jezusovega Serca in Naše ljube Gospe pospešujejo in zedinjeno molijo, da pomoč revnim in brezupnim sprosijo. Kolikor večji pa je množica častivcev, toliko bolj smemo upati, da bode naša molitev pred Bogom uslišana. Naj se še enkrat tukaj opomni, da za vpisanje se mora ime in priimek vsacega uda naznaniti. Ni toraj zadosti, da se samo naznani rodovina, ampak mora biti vsako ime posebej naznanjeno. Kdor je v dvomu zarad odpustkov, kteri so udom podeljeni, naj pogleda v knjižico ali na podobico, na kteri je to vse naznanjeno. Listek za raznoterosti. Iz Maribora, 5. aprila. (Potres.) Sinoči nekoliko minut pred 9 smo imeli potres. Podzemeljski udarci, ki so od severa prišli in se proti jugu valili, so terpeli nekoliko trenutkov in se dokaj občutili. Iz Rima *e berejo večkrat naznanila, da so sv. Oče prav zdravi; 8. tega mesca so v slovesnem zaslišanji sprejeli veliko množico iz družbe zastopnikov katoliških koristi, izročeno jim je bilo priserčno pismo verne vdanosti z nad 3<> podpisi. Sploh so se omenjeni dan pričele očitne ali slovesne zasliševanja. Pervi francoski romarji na 50 etnico odrinejo 23. aprila iz doma in bodo 25. aprila ob 7 zjutraj v Torinu v kapeli Kristusove tančice. Kaj 80 novodobne zagotovila? Hinavski liberalni listi se jeze nad papežem in njegovim ,,nagovorom od 12. sušca kakor voik nad jagnjetom. Mislil bi kdo, da zdaj so jele jagnjeta tergati volkove, ako bi poslušal te nesramne liste, v kterih je vsaka beseda zvijača in laž. Laški liberalci so dajali zagotovila papežu; pokazalo se je pa, da to so zagotovila nekega juda v Ruščuku, o kterem je stari turški poslanec Sadik-paša v Parizu to le povedal: Tisti jud se je pogajal s kokošljarjem za par pišancev. — Koliko hočete za ta pišanca? — Toliko in toliko pijastrov. — Uj, sta predraga! — Ne, to je poštena cena. — Prav, naj bo; kupim pišanca, pa denara nimam pri sebi. — Oho! tedaj ne bode nič. — Tako pa ne; pogodba je storjena, jaz vzamem enega pišancev, in druzega pustim vam v zagotovilo. — Tako se je bil odrezal jud, „Unit&" pa pristavlja: ,,To so zagotovila, ki jib je pustil papežu minister Mancini." Cerkveno petje in kardinal flanning na Angleškem. Presvitli kardinal nadškof vestminsterski je ukazal popolno prenovljenje cerkvenega petja po nadškofiji, ter hoče odpraviti vse zlorabe, ki so se vteple. Vestmin-sterska okrajna cerkvena zbora I in IV sta gorko za-terdila, naj se študira gregorijansko petje, da se žensko petje odpravi iz cerkve; IV zbor ni dokončno prepovedal šumeče glasbe po cerkvah, hoče pa, da naj bode resnobna, priprosta, da ne preglasi besed, da ni preraz-tegnjena, da se ne pristavlja in ne odjema beseda sv. obredu. — Škof Beverleyski, milgsp. Robert Cornthwaite, je posiednjič pisal svojemu duhovstvu dva lista o ravno tej tvarini, in kardinal Manning je ta lista izročil svoji škofiji. V teh listih je pri maši, pri blagoslovu ali kakor za vmes naravnost prepovedana vsaka teatralna in koncertna glasba, ali pa oddelki, ki so v občinstvu v navadi, prepovedano je tudi orgljanje pri mertvaških mašah (de Requiem.) Ravno to velja za 40danski post in za adventni čas, razun nedelj „Laetare" in „Gaudete*'. Pri blagoslovu sv. Rešnjega Telesa so prepovedani vsi „Soli"; litanije se morajo peti saj od dveh pevcev, in njih napev mora biti taki, da ga ljudstvo doseže. Pismo iz Kine je te dni močno razveselilo Pija IX. Naznanja namreč, da ondotni cesar je prav prijazen kristjanom, da je odstavil podkralja Sut-čuenskega in oklical razpis, s kterim pod hudimi kaznimi zapoveduje vsim mandarinom (ministrom), zlasti Sut-čuenskim, da naj dobrotno sodijo verske zadeve. — Ali bi se ne pri-legel tudi mnogim „keršanskim" — da ne rečemo ,.fra-masonskim" — mandarinom enak ukaz? Vse že osra-motuje kristjane. Poslednje novice. Turki so boje namerjali najprej dokončno podvreči si Miridite, da bi potlej ne podpirali Cernogorcev, ako se z njimi zopet vojska vname 13. t. m. Res naznanjajo 7. t. m., da Ali Saib je odšel v Skadar sprejet poveljništvo Albancev. — Kakor piše angleški ,,Daily Newsu, je danes (13. apr.) zadnji dan, da visoka Porta sprejme zapisnik evropejskih poobla-stencev zastran miru; če ne, je verjetno, da se bo vojska napovedala. — Bismarkova beži-komedija se p< slednjič menda končuje s kakimi tedni početnic. Tako se bo saj volja spolnila tistim, ki so tarnali joj, prejoj, ko se je govorilo, da ta smertni sovražnik Avstrije, kakor ga „Vtld." imenuje, bo odstopil. Mtnhovshe spremembe* V Lavantinski Škofiji: 0. g. Anton Šlander je postal vikar v Cel ji; č. g. Karo! Hribovšek katehet in nemški pridigar v Celji, in č. g. Martin Sket pride za II. kaplana v Zavec. Dobrotni darovi. Za sv. Očeta: Neke ljubljanske veči družine ker-šanski posli 14 gl. 75 kr. v sr. iz ljubezni do sv. Očeta Pija IX za Njih imenitno 50ietnico, s prošnjo sv. blagosK, da bi mogli svoj stan posvečevati in se zveličati. — C. g. Lorenc K. 1 gl. sr. iu prosi sv. blagoslova za dušni in telesni blagor. — Neimen. po g. R. 20 kr. — C. g. J. Podobnik 1 gl. — Proseča oseba sv. blagoslova za vredno prejemanje ss. zakramentov 1 gl. sr. Za sv. deželo: Po preč. gosp. dekanu Moravškem 30 gld. - Iz Ihanske fare 3 gld. 70 kr. — Iz Dobske fare 10 gl. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožei ttlazoikovi dediči v Ljubljani.