KammanWBok Verlag uBd Schrtftlettung; Klagenrurt, Bismarckrtng 18, Poatfacb 115 / Bwmgeprel# (Un roraus s€ihlbar) monatllch RM 1.— frel Hau« (elnschlleBUch RM 0.20 Zustellg^bUhr Abbestellunjren der Zeltung fttr den naehfolfendeo Ifonat w^en виг achriftUeh uod mir bl« 36. de» taufenden Menata angencmunen Xr. 11. Kndnborg, dea 9. Febrnar 1M4. ilmerikanri pri Cassinn odbili Veliki obrambni uspehi pri Vitebsliu in lažno od Berezine - Miren dan pri Nettunn Oberlcommando der Wehrmacht je dnt 7. februarja objavilo: V prostoru pri Nikopolu je sovražnik z močnimi silami nadaljeval svoje napade. Na-*e čete so odbile napade ali z nasprotnim napadom vrgle nazaj posamezne prodrle sovražnikove bojne skupine. Na bojišču med Kirovogradom in Belajo cerkvo so razen krajevnih vdorov ostali brez uspeha številni napadi Sovjetov. Pri tem je Imel nasprotnik visoke krvave zgube in zgubil 21 oklopnja-kov. Zapadno od Polonoja so se izjalovili sovražni napadi. Neka divizija oklopnjakov je Uničila dva sovjetska bataljona. Južno od Pripjetskih močvirij se naše čete bojujejo z raznimi skupinami sovražne konjiče. Pri Vitebsku in južno od Berezine so bolj-ševiki z veliko močnejšimi silami še nadalje poskušali predreti. Naše divizije so po srditih bojih v obeh odsekih znova izvojevale velik obrambni odpor. Boji severno od Nev-la, kjer so Sovjeti tudi včeraj napadli s pomočjo močnih sil, lo Se v teku. Med Umen. tkim jezerom in Finskim morskim zalivom so Uspešno potekala lastna podvzetja po obrambi številnih sovražnih napadov. V severnem odseku vzhodne fronte te je odlično izkazala bojna skupina, ki «• sestavlja iz šlezijskih lovcev, vzhodnopruskih grenadirjev ter enot neke bojne divizije zračnega orožja, ki jo vodi Generalleutnant Speth. Pri tem se je zlasti odlikoval 3 vzhod- nopruski grenadirski polk, ki ga vodi Oberst-leutnant Hilgendorff. V pretekli noči so sovjetska letala napadla stanovanjske okraje finskega glavnega mesta. V mostišču pri Nettunu je potekel dan mirno. Lastno topništvo se je z opaženim učinkom bojevalo proti zbiranjem sovražnih ladij pred mesti za izkrcanje. Pri napadu nemških bojnih letal proti mestu sovražnikovega izkrcanja pri Anziu v noči na 6. februar so bili težko poškodovani, en sovražni rušllec in dve prevozni ladji srednje velikosti. Severozapadno od Cassina so Amerikanci ves dan nadgljevali s svojimi, po masiranem topniškem ognju podprtimi napadi. V srditih bojih od moža do moža so se ob težkih sovražnikovih zgubah izjalovili vsi napadi. Na ostali fronti je ob obojestranskem delovanju izvidnlških in udarnih čet potekel dan mirno. Nad zasedenimi zapadnlmi ozemlji smo odstrelili včeraj 12 sovražnih letal. Preko 50.000 Črnogorcev umorjenih Belgrad, 8. - februarja. Belgrajski časopis »Novo Vreme« objavlja senzacionalno poročilo svojega dopisnika, ki je pred kratkim prepotoval črnogorsko bosansko obmejno ozemlje. V tem poročilu so izračunali, da so boljševiki med svojo strahovlado v Črni gori umorili približno 50.000 do 60.000 ljudi. Cela Črna gora šteje približno 400.000 prebivalcev, torej je padlo 12 do IS odstotkov prebivalstva kot žrtev živinskega terorja sovjetskih funkcionarjev. Pri tem so iztrebili cele družine. Dopisnik pripoveduje v svojem poročilu med drugim tudi o umoru štirih častnikov in neke žene, ki so morali umreti v strašnih mukah. Nekega majorja po imenu Miro Dulovića, so boljševiki skalpir^li, mu izbili zobe, zlomili roke in noge, dokler ni podlegel strašnemu trpinčenju. Resnični vzroki spremembe nstave т Sovjetski zTezi Židoifska larola proll malim narodom Časopisje v Angliji in Zedinjenih državah odobrava siepariio Mobilizacija estonskega naroda Keval, 8. februarja. Z oiirom na dejstvo, da so se boji na vzhodni fronti približali estonski meji, je pozval prvi predsednik države dr. Maee estonski narod k splošni moblliza* ciji. Estonska domača uprava se je za ta korak odločila posebno z ozirom na strašne izkušnje, ki. jih je imelo estonsko prebivalstvo v ivtir boijieviike strahovalne oblasti leta 1940/41. Več desettlsočev estonskih mož, žen in otrok so takrat boljševiki zavlekli v Sibirske stepe, kjer so pomrli. Odk^r je nemška vojska v poletju 1941 osvobodila Estonsko, so najširši krogi estonskega prebivalstva večkrat izrazili željo, da bl le mogli udeležiti boja proti svojemu smrtnemu sovražniku. Tej prošnji je bilo z nemške strani že zelo zrodaj ugodeno. Estonske enote, ki se bore na vzhodni fronti, so se v boju zelo dobro izkazale. Poročilo oborožene sile je posebno poudarilo borbo estonskega bataljona Ц »Narwa« in šele pred nekaj dnevi odlično zadržanje nekega drugega estonskega bataljona na severni fronti. Ce je seda) dr. Maee kot zaključek tega razvoja, razglasil splošno mobilizacijo estonskega naroda, je to dojmljiv dokaz o volji estonskega naroda, braniti svojo domovino in svobodo na strani nenUke vojske do skrajnosti. Berlin, 8. februarja. Britansko Saiopisjt o dobrBT«|oče ploska spremembi ustave ▼ Sovjetski zvezi, katero |e Molotov oznanil v višjem sovjetskem svetu. Židovsko časopisje vneto slavi ta najnovejši Stalinov blui kot nek »ogromen napredek v demokratizaciji Sovjetske zveze«, in se na vse načine trudi, da bi označilo ta hinavski manever Kremlja kot člen v verigi prejšnjih odredb, kakor razpusta kominterne, ustanovitve svete sinoge, u-stoličenja patriarha v Moskvi in zamene internacionalne himne z državno. Toda prav ta vnetost židovskih listov v Angliji in Zedinje-nih državah je sumljiva in se lahko jasno spozna, da gre tu za ogromno zaroto mednarodnega židovstva, k( skuša t tem zakriti resničen obraz boljševizma In dokazati nedolžnost tega morilskega sistema. Cela armada agitatorjev In boljSevlikih hujskačev ]e na pohodu, da prenesejo to nad vse okorno židovsko prevaro v vse države In skušajo ne nazadnje s tem vplivati na države, ki vzdržujejo še normalne odnose do Sovjetske zveze, v boljševiškem smislu. Vez med sokrivci Zldovstvo }e lepilo med Anglijo, Zedlnje-nlml državami In Sovjeti, je pisal te dni francoski list, ki dokazuje vlogo mednarodnega židovstva v vseh pojavih razkrajanja v nemirih in političnih težkočah sveta. To žldovstvo govori tudi iz vseh angleških in severnoameriških časopisnih glasov, ki dajejo tako zvani ustavni reformi Sovjetske zveze najvišje priznanje. Toda to niso samo listi, ki brez ozira na vsakokratno vlado po- slušajo samo namige židovskih režiserjev, marveč tudi vladi zvesti londonski »Times«, slavi spremembo ustave Sovjetske zveze, zagotavlja, da je bila v Angliji sprejeta s posebno simpatijo, in je še celo ponosen na svojo ugotovitev, da se mora Sovjetska Rusija za to vzpodbudo »očivldno zahvaliti gibčni strukturi britskega Commonwealth of nations«. 'Reuter vidi v tem boljševiškem hinavskem manevru »modernizacijo revolucionarne države« in imenuje ta novi trik Kremlja »višek Stalinovega razvojnega programa«, v čemer namenoma pokaže na to, da je zadnja odredba »neposredna posledica razpusta kominterne in zopetnega priznanja pravoslavne cerkve«, Ce je prejšnji poslanik Zedinjenih držav v Moskvi, Davis, hotel videti v spremembi sovjetske ustave znak za to, da ima Sovjetska P jsija namen razvijati svojo drŽavo po demokratskih principih, si s tem prilašča židovsko-boljševiška gesla, ki so jih vprav zato iznašli, da bi zmedli in zameglili demokratske puhle glave. »Daily Express« je s pristno židovsko urnostjo pozdravil sovjetsko reformo kot »odstranitev koljševiškega strahu«. Izdajstvo malih držav Resnične namere, ki tičijo za take zvano spremembo ustave, pridejo na dan tam, kjer soravi angleško In mmerlkansko časopisje prenos zunanje politične samostojnosti 16 sovjetskih repub v zvezo z namerami, ki Jih ima Moskva z ozirom na Evropo. Ce piše na primer »Yorkshire Post«; s tem da se (Nadaljevanje na 2. strani.) Harry Hopkins: Raspniln Bele liiše v Washinqtonn „Jaz predstavljam možgane ameriškega predsednika" - Načelniku garde za Rooseveltovo palačo bočeio sneti uzdo Berlin, 8. februarja. Hopkins nima nič Grl-gorljevega demonstva. Lahko bi čepel na vr-tilu, pihal prah i spisov In zvečer držal svoji ženi volno za pletenje — je čemeren uradnik s poševno dolgo ovratnico in z večnim pritiskom v okolju želodca. Hopkins bi bil vse svoje življenje ostal mal socialni uradnik v državi New Yorka, da ga ni izsledila »prva lady«. Izhaja iz indijanskih okrajev kot ■In sedlarja in pobožnjaške metodistlnje, ki 3" le bila poslala v College In potočila ne-Vn ganotja na prpčitano sveto pismo, le sprejel mesto pri socialnem skrbstvu, ki ga je nasvetoval profesor za praktično krščanstvo Bila j« to slabo plačana služba, toda mladi Hopkin, ni imel zato nobenega drugega , dela, kaltor razbrati socialno bedo rez obrazov globoko nagubančenih ljudi Iz New Yorka, ki so bili brez strehe. Ko ga je Eleanor odkrila %a .Brain Trust«, se niti trenutek ni obotavljal, da bi zamenjal gtorlolp svetnika za cllindrski klobuk. Roo-seveltu se je dopadel računar brez iluzij, ki )e bolehal za želodčnimi tvori in čegar tjo-vtipl so bili grenki ko medicina Dvignil je tega popolnoma neznanega človeka na se dež administratorja socialne zaščite in ga ob izbruhu vojne poslal kot trgovskega ministra v Pariz in London, kjer se je ud^stvil • prvimi dobavami orožja. Roosevelt bi ga bil rad videl na kakšnem drugem eksponi-ranem položaju, in v Zedinjenih državah so takrat govorili, da ga je mazilll cel6 za »prestolonaslednika«. Toda takrat se je Hopkins težko zastrupil in za tem boleha še danes. Več mesecev je ležal v pomorski bolnišnici v Washingtonu. »Send for harry«, je jadikoval Roosevelt v dnevih viharnega nemškega pohoda v Franciji. Prišel je Hopkins In ostal. Vselil se je v tako zvane LIncolnove prostore v Beli hiši, prejemal dnevno ducat in več ljudi, se posvetoval z vojaki in parlamentarci In poročal zvečer svojemu »bossu« (gospodarju) hladno, stvarno — dovršen tip sive eminence, ali kakor so ga imenovali v krogih konservativnih demokratov; »Rasputin Bele hiše«. Rekli so, da ga amerikanskl narod sovraži, ker je pri začetku vojne prerokoval, da jih bo veliko bolela glava, da pa bo tudi veliko aspirina. Seveda je opozicija zaman grozil«, s pestjo; Roosevelt je kril vse, kar Je storil Hopkins. In storil Je marsikaj. Od bivše LIncolnove spalnice je vodil centralni štab amerlkan-skega oboroževanja in postal naglo politično najživahnejša figura Bele hiše, tako da so severnoameriški časopisi lahko dovtipko-vall; »Ko se je Harry Hopkins zadnji teden ulegel v posteljo, so zlezli tja z njim mnogi, mnogi obrambni načrti, kajti oči, ušesa, nos In noge predsednika so se ulegle v posteljo.« O samem sebi je trdil Hopkins o priliki nekega banketa v Londonu 1941. leta; »Prosim, ne smatrajte me samo za veleposlanika ali predsednikovega posebnega poverjenika Moje miselne zveze In moji politični zaključki se krijejo natančno z onimi < Roosevelta Jaz predstavljam možgane ameriškega pred sednlkal« Mnogo je malih prizorov, ki so značilni za Intimnost razmerja med tooseveltom in Hop- kinsom. Med drugim trde, da je Eleanor »vabila na gostijo«, ko se' Je vdrugič oženil. Prva lady Je imela velik interes, da se je Hopkins čim hitreje zopet oženil in tako prišel Iz Bele hiše, kajti polagoma je postal njegov vpliv na predsednika tako velik, da se je delala pred svojimi prijatelji »ogorčeno in vznemirjeno, zaradi dejstva, da se je njen soprog ostro oddaljil od svoje prejšnje liberalne politike in da ni več voljan, slediti njenim progresivnim nazorom in pobudam, kakor je to storil nekoč « Eleanorina ljubosumnost Je bila pod-žgana v odkrito sovraštvo, ko si je Hopkins pri nekem oficialnem kosilu v Beli hiši upal, prevrniti miznl red, ki ga je bila določila prva lady. Cesar niso zmogle ostre atake opozicije, Je izvedla ženska zvijača; novopečenl zakonski mož je dobil svojo lastno gospo, dinjstvo. SIcer Je še vedno kakor domač pri Rooseveltovlh, toda ni prezreti, da so se odnošaji ohladili. Njegovi nasprotniki zahtevajo javno, da se mora »gardi palače« in v prvi vrsti Hopklnsu sneti uzda, če hočejo Amerikanci dobiti vojno. Dosedanjo levičarsko smer New Deala pripisujejo ravno tako na njegov rovaš, kakor demokratsko nadorganizacijo. In Roosevelt je vsekakor mož, ki spričo predstoječe volitve pusti svoje najboljše prijatelje — tudi Hopkinsa. Po volitvi potem zopet lahko pritiska na zvonček in jeclja svoj klic na pomoč, ki je krožil po vseh šaljivih listih Zedinjenih držav; »Send for Harry«. 4. ,l*hrg»ng. Bataljoni hrabrih src Spisal Friedrich Horstmann Daleč je pot, ki vodi do front in vendar tako blizu, če hodita po njej ljubezen matei* in hrepenenje žen, večer za večerom, pe opravljenih dolžnostih dneva, ko gredo misli svojo posebno smer; do žarišč bitk na Vzhodu, proti jugu, proti goram Krasa in gozdovom na Balkanu, visoko tja gor do nor« veških fjordov In bregov Ledenega morja, do Atlantika in ven v širine Oceana. Milijoni hodijo po široki cesti zvestobe, ki povede do vojakov. V tesnobnih nočeh smrti, če se tam preko upepelijo mesta, in so pod njihovimi razvalinami pokopane žene, otroci in starčki in se ob isti uri v bitkah in bojih brez presledka upirajo sinovi ia. možje besnemu nasprotniku, si fronta in domovina še bolj iskreno kakor kdajkoli po^ dajata roke. * Vidimo te ljudi v domovini. Bataljoni hrabrih src v vseh delih naše velike nemške očet« niave. Zuljave pesti primejo zjutraj le še trdneje za kladivo, če je bilo mesto v noči pod točo bomb vražjih terorističnih letalcev in se bile porušene hiše In ognjišča številnih ljudi. Zgubili so kos domovine, toda ne vero v bodočnost ... Govorili smo s starim plavžarjem, ki stoji sedaj že mnogo let v peklenski vročini plavža in je videl teči mimo sebe že tekoče železo za tisoč in zopet tisoč topov. Ce bi bil mir, bi sedel on ob tej nedeljski uri tam zunaj ob robu mesta, kjer bi lahko v zdravem tvornlškem stanovanju preživljal sončni večer življenja. Vselil se je vanj takrat, ko je prišel v Reich po 14 letih propadanja zopet v močno roko in ko so tudi v njegovi tvornlcl zopet zakurili pri kotlih in se je zopet kadilo Iz dimnikov. Kot simboli zmage so se Jim prikazale v tistih dneh zastave dima nad mestom, ki so sicer zatemnile sonce na ob-nebju, prižgale pa luč v njihovih srcih, da je sijalo bolj kot kdajkoli. Stanovanja bednih so Izglpila in preselili so se v tisto naselbino, ki danes deloma ne obstaja več, ker je sovražnikovo sovraštvo skušalo uničiti ravne te znake nemškega podviga. 10, 12 in 14 ur dela v vojni dan za dnevom, in nobena beseda pritožbe še ni prišla čez njegova usta. Stoji tukaj v plavžu, kakor stoje njegovi trijt sinovi tam zunaj ha fronti, kot vojak dela, čegar prsa ne krasi noben križ, čegar zasluge pa bodo nekoč vpisane v veliko knjige vojne, če bo končana zadnja bitka in se be nemškemu narodu izročil lavorjev vene# zmage. 2ena, ki Je žrtvovala domovini dva sino» va in katere tretji in zadnji sin stoji na Vzhodu, nosi Ehrenkreuz der deutschen Mutter (častni križ nemške matere). Mož in edina hčerka sta postala v eni noči žrtvi sovražnega napada. Sama je, in nihče kot njena lastna volja je ni pozvala, da ostane v tem mestu. Tam kjer je njena hčerka nekoč oskrbovala stroj, sedi sedaj tudi ona, najstarejša v obratu in najneumornejša med marljivimi. Njena vera dvigne vse, če je nevarnost, da bi hrepenenje postalo nekoč premočno ali (e hoče kakšna huda vest iz bojišč streti srce kakšne tovarišice. Skrb in bol sta zarisale svoje črte v obraz te žene. Pod udarci neizprosne usode se je utrdila njena duša. Sedaj podari vso svojo ljubezen, ki je obdajala nekoč moža in otroke, edinemu najmlajšemu sinu in drugim ljudem, tovarišicam In vsem, ki Jim Je treba dobre besede ali vzglednega dejanja. Odlikovanje, ki ga prejme, je v hvaležnih očeh tistih, ki jim je pomagala. Deluje na tihem. Njene prave storitve ni moči nikoli presoditi In ne izraziti v številkah, toda delovala bo naprej daleč preko dneva. Težka je pot do kmeta Mattla, daleč zgoraj ob znožju Dolomitov. Koliko potu Je moralo stati, preden Je bil dozidan ta kmečki dvori Sedaj je kmetija postala močnejša pri vsem naporu In delu. Tucat otrok in še več jih zraste tukaj v vsaki rodbini in pri kmetu Mattlu samem nosi sedem sinov vojaško suknjo. Eden Izmed njih je padel pri naskoku na Maginotovo linijo, dedič kmetije je ostal v Stalingradu. Čeprav nosi stari kmet gorjanec že svojih sedem križev, še vedno je zjutraj prvi in zvečer često zadnji pri delu. Samo žene mu pomagajo in en inozemec. Kmetica,' ki Je bila že z njim vred na prevžit-ku, mu stoji zdaj kakor že skozi desetletja prej zvesto ob strani in upravlja hišo, kuha in krpa in šiva in nikoli ni videti trudna. Vojna jo je zopet pozvala na staro meito in vse gre naprej, kakor prej po navajeni poti. Kjer ne zadostujejo več lastne : toči, pomaga sosed, toda delo se opravi. Kakor tisoči in zopet tisoči kme'ov orjejo, sejejo in žanje'e, tako delajo In storijo kmetje tudi tukaj. Ne žalljc si nobenega odlikovanja. Bilinca njihove marljivosti Je zdravje našega naroda, ki Je že pred vojno premagalo sprlieno na-ziranje o »neumnem kmetu«. In ki jpozna v nJem zopet pravi vir svoje moči. * Milijoni nemških mož in žena v domovini se strnejo v velikem občestvu tvornega na-(Nadaljevanj* na 2. strani.) etraa t. — AtfiT. 11. K A B A W /i N K K N BOTB Srođn, 9. fMwnarla 1944. Pri Apriliji ngonoblien soiražni polk 900 ujetnikov, številen plen - Trda obramba na Vzbodo - Uspešni protlsonkl Oberkommando d«r Wehrmeebt ]t dn# t ek der Inflation in Tfdiungking einen weiteren gefahrlidien Atif-trlcti gegeben, der s)A vor allem aaf die Verelendunj der T.sdiungkinj-BevSlkerung austrirken вшв. Wie die USA-Zeitschrift „Time" mhteiit. iet der offieieH« Wediseikurs dee TsAunikinj-DoUers, der bisher lum emerikaaieAca Dollar 20:1 stand, auf 40:1 feet-gelqt word en Damit iet dl« teAuuskinj-AlnaiisdK voo eine m Tag ziim aaderen euf 50 frozent ^riickgcsctjit worden. Die inflaitionietiisAt EntwiA-lunj erhiilt dajnit einen neuen sewaltijcn StoB. Dk "Tim#" jgetteht yaira offen ein, daB WaehinstcB be-leiti eeit langem anf die Entvertm^r dee TeAunj-hinaAeite, Der neue Kure tetM die Au»-gab* der USA fir den Ankauf AioaeieAer Wareo fUr die Eotlohnunc d#f filr die »inerikaBisAe WehmiMht ia China titifeo TiAuafkiaif-CliittMita. *'• ..Time" hervoAebt, um di« Hiilfu kereb uad • ermejlidit »Ar wtlt^htude El napa run**«. Der Kritik amerikanieAen Parlamenta an den allsu behen ""RiWben der Araiee in China wurde damit. io memt die USA-ZeiteArift. топ yornhereln die Spiwt afc-XfbroAcB. Da* bedeutet also, deB W*shinsttoo, Ш »'dl innerpolitiiAe Debatten zu sparea. seine Ver-biindeten sun In elne Zwangsinfktioo hineiiitratbt. Die Himgerkatastrophe in Kwantung t. Fai>ru*r. „Kcine Wort# konnen In •>-S^'ntstener Weiw di« entsettlidua Zustaode im Oit- *nd Mittelkwantung sAildern, wo im »аг-**4genen Jahr eine Million MentAen «n Hunger ^4rben end siA im Friihjahr und Sommar dietei J^rei tin« groCe Anzahl weitcrer Chinese« dem ^Aen SAiAsal gegenubersehen", erklart* der ^oKungking-Korrespondent im „ManAester ^4*rdian''. Er wi in diesen Tagen naA ainer ^''ndreise durA di* Elendsgebiete wieder in ^sAungking eingetroffen Bisher :ei iiber Ae furAt-"'ren Leiden der Bevolkerung in Kwantung 10 wie niAti bekannt geworden. In mehreren ®**irken Kwantungj sei etwa di* Halfte der Bevolkerung der Hungerwot znm Opfer gefallen. Eine neue omeiikanische »Moider-Gesellschdt' DeutsAes and amerikanisdies Soldatentum in EingestSndnissen aus USA *#. LUtabon, 8. Februar. (Ei^nbcricht.) Die beriichtigte „Morder-lncorporated", von der die deutsdie Offentlichkeit kiirzlich durch die Ge-fangennahme eine« amerikanischen Terrorfliegerf erfuhr, macht in deti Vcreinigten Staaten weiter Schule. Die USA-Wodienzeitschrift „Time" ver-kundet stoli, dafi sich in der „beruhmten dritten USA-Division" eine besondere Gruppe von „Killern". von Totschlagern, zusammengeschlos-sen habe. die sich offiziell die ..Sauerkraut-fresser-Totsdilager-Liga" nenne und deren Mit-glieder, um aufgenommen zu werden. mindestens einen Deutschen ..totgeschlagen" hal^n niissen. Wenn ale den Ntchweis erbringen konnen, fiinf Deutsche getotet zu haben, erhalten die Mit-glieder dieser Mordervereinigung eine besondere Ausseichnung und dttrfen sidi einen Keil auf den Armel nahen. „Time" bringt м sogar fertig, ganz offen einzugestehen, dafi der amerikanieche Soldat Donald G unter zwei deutsche Gefan^ne mit seinem Bajonett „gekitzelt" habe, wobei er zur Unterstreidjung dieser Graueamkeit noch hiniufiigte: „Ihr «eid filr midi nidits als ein paar Sauerkrautfresser", womit er ankiindigen wollte, dafi die Mifihandlung deutscher Gefan-gener nach amerikanischen Begriffen weiter kein Verge hen darstellt. Dieser Enthiillung einet Geisteszuetandes, der von „Time' keinesfalls kritisiert, sondern allem Ansđiein nach «1* lobenswert beurteilt wird, steht daa Verhalten deutscher SoldaKn verwun-deten oder gefangenen Feinden gegeniiber. Hochet aufschluSreidi ist in dieser Beziehung ein Be-richt des amerikanisdien Kriegskorrespondenten Homer Bigard in der ..New York Herald Tribune". Bigard schildert die Erlebnisse eines amerikanischen Leutnants Lindsey, der eldi zusammen mit zehn anderen verwundeten Amerikanern in einen Granattriditer am Voltumo gefliiditet hatte und dort von einem deutschen Feldwebel und zwei Mann iiberrascht wurde. Der deutsche Feldwebel und seine beiden Niinner batten e# in der Hand ijehabt, mit den verwundettn Amerikanern — eo gibt der amerikanische Offizier »elbst zu — »aeh ihrem Belieben zu verfahren. Die Deutschen sahen aber auf di« Bitte und «ue Rudtsicht *uf die Verwundung der Amerikaner sogar von einer Gefangennahme ab, um nicht den Zustand det Verletzten zu Tersdilimmern. Al« der amerika-nische Offizier denn vereuchte, den deutschen Feldwebel, der flieBend englisch sprach, zum Oberlaufen zu bewegen, habe er nur eine ruhlge und Selbstverstandliche Ablehnung erfahren und der Deutsche hatte ihm klar gemadit, da8 er. der USA-Offizier, wohl iiber di« Einstellung und das VerantwortungsbewuBtsein «in«s deutschen Soldaten nicht ganz im Bild« sei. Da ein eehr starkes Sperrfeuer zwischen den Deutsdien nnd dem Granatlodi gelegen hab«, hiitten eiđi die Deutschen 1 anger« Zeit zusammen mit den verwundeten Amerikatjem Im Trichter aufgehalten. Von der militarischen wie menschliđien Haltung des deutsdien Feldwebels und seiner Miinner im hodisten Grade beeindrudkt. erklSrte Leutnant Lindsey dem amerikanischen Kriegsberichter, daB der deutsdK Feldwebel ihm als der ..fabelhaftest« Kerl" ersdiienen *ei, dem er M in seinem Leben begegnet«. Es ist gut, dieses Eingestandnis eines ehrlidien und nicht durdi eine wiiste Deutschenhetze ver-blendeten amerikanisdien Offizier* iiber das Wesen und den Geist des deutschen Soldaten dem USA-Verbr«ch«rtum gegeniiberzuatelkn, das sich in Mordergefellsđiaften uod Sauerkraut-fresser-Totschlager-Ligen zusammentut, um unter dem Jubel finer entart«t«n Fcindpretse dem Mord zu propagieren. Nidite kann den Unter-schied zwischen anstandigea deutschen Soldaten und einer Gesinnung, wi« rie in M6rd«rges«ll-schaften und Sauerkrautfresser-Totschlager-Ligen besteht, besser zum Ausdruck bringen als eine GegenOberstellung dieser se verschiedenartigen amerikanisdien Eingestandnissc. Schweden soil Juden-Universitat fmonzieren Oberrabbiner, BisAUIe and Prinz lordern Spenden ГОг jfldlsdie WIssensAalt hw. Stockholm, * Februtr. Die Judtn betrschten Sdiweden, ntdidrm hi*r Ttusende vOn Emigrinten Zuflucht .gefundtB haben, offenbar in immer )ioh«rem Мжб« »1« g«eignetej Objekt nidit nur fiir ihre Ajiiatjea, loedera *uii fiir »nUere spe-ktilaiiv« Zwcck«. NiAt genuj demit, <кв u« di« AuS«n- »ad Kulturpolicik dieitt Ltndei immer nachhcltiger xu beeinflussen itreben (natiirlidi im Sinne der pluto-kratischen und bolsdiewistischen Freunde), nicht genu; damit, d«S aie auf alien Gebieten gegen Deutsdilaftd hetxen, ti« verjudien audi betradit-lidie tnaterielle Mittel fiir ihre Zwedte «us dem neutralen Lande herauM:uholen. Standi; sind lahl-reiche Sammkingen, HilfjversorgungMnsttlten niw. im Gange: to« Kleiderstmmlungen fiir Fludit-linge bis M projiidischen Wohltatigkeitsrorstel-luneen, bei То gre vse drugo v drugo, to j« ve« v zvezi med seboj. Eno se ne da razumeti brez drugega. Stvar je v tem: napravljen je jgil puč, ia ta prevrat je nastal v ozadju zunanjepolitične opozicije proti zunanjepolitičnim odločbam Cvetkovičeve vlade odnosno po zunanjepolitičnih odločbah, ki jih je povzročil kraljev namestnik. Trdili so potem, da je ta pojavljajoča se zunanjepolitična opozicija le spremna prikazen in da so bistvo notranjepolitična : piadanja. Ves razvoj tega problema in — Ijar tu izrecno poudarjam — razvoj novega kabineta ter njegovega dela, kakor tudi afekt-Г.0 razpoloženje proti vsemu, kar je nemškega, se je stopnjevalo slej kakor prej. Člani te vlade v Belgiadu samem, kakor tudi pooblaščenci te vlade v inozemstvu so razvili Nemčiji sovražno aktivnost in uprizorili daleko-fežne Nemcem sovražne akcije. O vladi sami pa mi niso znani nobeni ukrepi, ki bi bili učinkovito uporabljeni proti Nemcem sovražnemu valu v srbskem narodnem delu Jugoslavije. Ni bilo nobenih ukrepov, da bi se z njimi moglo pomiriti po tujih agentih, s tujim denarjem in šovinističnimi elementi naščuvano svbstvo. Na ta način sta se zunanjepolitična smer vlade in notranjepolitični razvoj, ki ga vedno močneje določa načelo terorja, krenila stalno po poti sovraštva proti Nemcem. Reich teh reči ni prikrival, ampak jih je zabeležil, čeprav stoji dejstvo, da je bila vlada — katere predstavnike je bil Flihrer sprejel In ki je sklenila pogodbo z Velikonemškim Keichom — po svojem povratku aretirana in vržena v zapore, čeprav so bili znameniti novinarji, ki so tudi videli FUhrerja, po svojem povratku aretirani in ravno tako zaprti v ječo. Vse te reči je Reich vzel na znanje in jih zabeležil. Odvišno je, navajati še več razlogov za sedanjo krizo.« »Ali bi se mogel ustvariti nov položaj, če bi se izvršila Se sprememba sedanje vlade v Bel-gradu?« »Mislim, da je brezplodno, če govorimo o \-prašanjih, kako bi lahko bilo, če bi se nekaj zgodilo, ampak omejiti se moramo na to, da razlagamt) to, kar je, da pa v ostalem prepustimo odločbe vladam in politično merodajnim močem ter jim ne poskušamo sugerirati reči, ki jih ne moremo sugerirati«. Poznal sem jezik, ki so ga govorili na tiskovnih konferencah v WilhelmsttaSe In jasno mi je bilo, da se bo zdaj morda že v prihodnjih urah Izpolnila usoda, ki jo je pripravila svoji državi skupina brezvestnežev, častila-koinnih in prodanih ljudi kratkovidnežev in zlohotnežev — skratka mož puča. In nato je prišlo drugo jutro, nedelja 6. aprila. V noči so me zbudile sirene, tik pred jutranjim svitom, in ob 7. uri zjutraj so prišli pi-vl nemški bombniki. Videl sem jih iz svojega malega zamreženega okna prihajati čez prostrano ravnino, videl sem male oblačke protiletal-fkega topništva viseti pod njimi in poleg njih In videl kako so padali na mesto mali klini in šinile Iz his in ceat s plameni prešinjeni >prahometl« proti sinjemu nebu. Nastala je nepopisna zmeda v jetnlSnici. Stražniki Ip jetniki — vsi so se čutili le kot ljudje v skupni smrtni nevarnosti, v neodvrat-ni usodi., Skupno ■ svojimi stražniki smo hiteli po stopnicah navzdol do velikih vhodnih vrat. In tu smo stali sedaj. Okrog poslopja so padale bombe. Sipina je padala na nas s stropov In sten. Velika vhodna vrata so bila dvignjena iz tečajev in vržena z rožaucem vred na malo skupino, ki je stala tam v vhodu. Ranjeni 80 zavreščali. Zraven mene se je nenadoma zgrudil proti steni policist obllt s krvjo. Dve uri sta tako minile. Vedno znova je prihajalo bobnenje težkih aparatov, vedno znova živce trgajoče tuljenje bomb in zamolkli, ogluš-Ijlvl udarci v naši največji bližini. Vse vezi discipline in reda so bile ukinjene. Policijski predsednik, ki ga je postavila prevratna vlada je stal sredi jetnikov, glede katerih je ležalo že na njegovi mizi povelje, da se naj ustrele. N1 več mislil na to, da bi ga Izvršil — vsaj v tem hipu ne. Vedno znova so se stresle stene okrog nas, so padali omet In zdrobljene šipe na nas. Mnogi so bili ranjeni po drobcih stekla. Nato sem šel počasi — bilo je proti 10. url In sonce se je topilo In prijazno sijalo z neba — skozi opustošeno mesto. Bila je grozna slika. Velike, večnadstropne hiše so se zrušile. Tiri cestne železnice so strgani moleli v zrak, jambori prevrženi, pločniki polni steklenih drobcev počenih izložb. Požari vsepovsod. Med njimi ljudje, na smrt preplašeni, bledih lic, tekajoč brezglavo sem ter tja z malimi svežnjl pod ramo. Na nekem prostoru je bilo previ'ženih nekaj v polno zadetih protiletalskih topov. Vzlic moji bradi, ki mi je bila sčasoma zrasla v ječi, so me spoznali nekateri na opustošeni Te razi ji. Takoj je nastala rabuka. Slišale so se kletve, preklinjanja. Toda ne proti meni; tokrat so letele na Simoviča. In nekaj ur pozneje sem bil v uniformi in iskal svoj polk. Šestnajsto poglavje. Zadnje dejanje V neki črnogorski dolinski kotlini leži mestece Nikšič. Golovcl s pičlimi zelenimi kraji obdajajo tamošnje maloštevilne hiše. Nekaj ulic z grapavim tlakom nekaj gostiln, eno večje poslopje v katerem je bil sedež sreskega ga načelnika — to je bilo vse. In končno so dospeli v Brezovik pri Nikšiču. Bilo je ob sedmih zjutraj. Kazalo je, da bo dan brez oblakov in topel. V kuhinji šole se je umival profesor Slobodan Jovanovlč, podpredsednik vlade, sklonjene nad nalomljenim umivalnikom, ki je stal na majajočem se stolu, svojo plešasto glavo, in poskušal z mi-zlo vodo oživiti svoje življenjske duhove. Njegov sicer tako rožnat obraz stare device, ki mu je edino kozja brada dala moški značaj, je postal v zadnjem času pepelasto bled. Nekoč tako sveža ličeca so mu visela na^Tdol. Iz starega vendar dobro ohranjenega moža je nastal zrušen starec. Na vrtu je stala skupina. Tvorili so jo gladki, uslužni ban Aubašič. stari profesor Marko-Vič, minister za pravosodje. Kmjevlč, prejšnji Mrčkov odposlanik v Parizu, ki je zavzemal pri Simoviču Mafkovo mesto, odkar je ta zapustil vlado. In končno Jukič, ki je postal iz odpuščenega legacijskega tajnika državni tajnik v zunanjem ministrstvu, mož, aegar edini pomen je bil v tem, da je bil nekoliko čaia Mačkov zasebni tajnik. Napol glaano so se ti štirje posvetovali. Toda videti je bilo. da jim ne pride nič pametnega na um. Na oči so bili pobiti in kar nič več tako revolucionarni, kot so se bili vedli dne 27. in v dnevih dp Izbruha vojne. Malo šolsko poslopje je bilo nagnečeno. Veliko članov vlade In možje, ki so bili z njimi v zvezi so bili pripeljali s seboj svoje žene In otroke ter sorodnike. Nešteto kovčegov je ležalo okrog poslopja. Bil je pust direndaj, v katerem so se sedaj pojavile zaspane glave, da so se pred odhodom umlle v kuhinji ali pri studencu pred hišo. Jovanovlč je končal s svojo toaleto. Z malimi tresočimi koraki, poševno ramo še višje Tod* T trMMitUh, M M mWM ммввавм vkorakAnjn v JugMlavljo, je bila Nikiiću določena važna vloga: tukaj se je uprizorilo zadnje dejanje jugoelovanske drame. Od tod eo zapustili domovinska tla možje, ki so upropa-stlli državo in prepuatlH narod njegovi ueodi. Bilo je 15. aprila. Dell preutrujenih čet, v razcapanih uniformah, zaprašeni In zamazani, so taborili v mestu In na okoliških poljih. Av-tomoWli so si utirali pot med postopajočimi, ugnanlmi uniformiranimi postavami. Pojavili so se častniki, generali z bodljikasto brado. Toliko, da se je 6e dvignila kakšna roka k pozdravu. Tudi disciplina se je bila skrhala. Bila je slika popolnega poloma, slika armade na begu, nerednega umika. Prišli so bili do stene in niso mogli naprej. Ljudje so bili postali apatični in so imeli samo še eno željo: napraviti konec! Clmpreje priti domov ali ma-kar v ujetniSkl tabor! Zunaj mesta je stalo poslopje, ki ga je obdajala mala drevesnica. Bila je kmetijska vzorna šola Brezovik, zadnji sedež prevzete vlade na jugoslovanskih tleh. Iz Belgrada ki so ga možje prevratne vlade zapustili dne 6., torej devet dni preje, so zbežali v avtomobilih skozi državo, mimo neskončnih kolon; odpočltek so imeli v malih mestecih in vaseh, vedno znova naprej podeni, vedno izpostavljeni stalnemu preganjanju po nemškem zračnem orožju. Maček ni bil hotel iti zraven. Samo en dan je potoval od Belgrada z njimi in se potem vmll nazaj na svoje posestvo pri Zagrebu. Simoviča so komaj videli. On se je bil postavil samega sebe za duhovnega poveljnika celotne oborožene sile in nihal sedaj med vlado in svojim štabom sem In tje. V Sarajevu so nameravali daljše bivanje, tam je bilo tudi vrhovno poveljstvo; in odpor so hoteli tam organizirati. Ta načrt pa je obstajal samo en dan; kajti potem je prišlo bombardiranje mesta s posledico, da so morali oditi še dalje proti jugu. Se dalje v gore. držeč nego običajno, je bil pristopil k ostalim štirim pred vhodnimi vrati. »Premišljeval sem«, je začel s svojim visokim glasom skopljenca. »Imamo samo možnost, da kapituliramo. In tu nastane sedaj vprašanje« — govoril je vedno tako, kakor da hI stal na katredru —, »torej a) ali kapitulacija države ali b) kapitulacija vojske«. Ostali štirje so se nemo spogledali: bil je nepoboljšljiv; v tern hipu, ko je šlo za to, potegniti glavo iz zanke in čim najhitreje zbe-žatl v Grčijo, je ta dobri starec Se juristično cepil dlako z a) m b)! Uljudno, pretirano uljudno ga je vprašal Subašič ter poskušal, pričarati svoj banski smehljaj na oslabelo lice: »In v čem naj bi bila ta razlika? Mislim, da nam je sedaj kot najvažnejše rešiti to, kako pridemo čim najhitreje in zdravi v Grči j*. Vse drugo je pač postranska stvar«. Jovanovlč je bil drugega mišljenja. »Nasprotno, zelo važno je, da razjasnimo to vpra-m Jaz ga bom »pravil tudi pred ministrski svet.« Kot krvava ironija je zvenelo, če je govoril kdo sedaj o ministrskem svetu. Toda profesor, ni popustil. »Ce pustimo sedaj kapitulirati le armado, prav za prav državo in nas same nismo obvezali do ničesar. To je ravno tako, kakor če je kakšna divizija, ki je obkoljena, vstran od drugih čet in prisiljena, da se vda. če pa ml kapituliramo kot država, če torej izhaja predaja od vlade same, bodisi da ostane v državi ali pa da gre v Inozemstvo, je s tehi priznan zmagovalec In država prevzame nasproti zmsgalcu obveze « To j? bilo jasno ostalim gospodom In Mar-kovič je k temu pripomnil: »^Slmovič ml je bil včeraj zvečer povedal. 4« ata M dve dlvldjl prebili т Grčijo In le tam združile z Grki In Angleži. To zadostuje, da simbolično nadaljujemo vojno«. Jovanovlč je odobravajoč pokimal in dvignil prst po načinu pedagogov. »Prav res: simbolično se vojskovati naprej — tukaj Imamo formulo. Predlagal bom torej, da pustimo, naj KaIal[atović, Simovičev namestnik v vrhovnem poveljstvu, kapitulira, da sklenemo torej samo kapltullcljo vojske.« Mogočen avtomobil, popolnoma umit, s sve-tečimi kromastiml okovi, se je pripeljal vzdolž ceste. S svojo bahavo. Imenitno širino se kar nič nI zlagal z razpoloženjem in okoljem. Bil je Slmovič, ki je bil prenočeval pri patriarhu v samostanu Ostrogu. Ravnokar obrit, diskretno napudran v navidezno sijajnem razpoloženju, z brezhibno zlikano gubo, je Izstopil SimoTič iz voza in šel proti skupini, ki je obstala pri vhodnih vratih. Sledilo je kratko pozdravljanje, pri katerem se je generalova drža čudno razlikovala od potuhnjenega vedenja ostalih. Nato je rekel Jovanovlč; »Ravnokar smo govorili o vprašanju kapitulacije«. Slmovič je dvignil roko: »O tem bomo razpravljali sedaj v seji«. Nekdo je vprašal z zaskrbljenim glasom; »Imamo li dovolj letal, da pridemo vsi preko meje?« Slmovič se je možu žareč nasmehnil: »Ampak seveda; še danes dobimo celo vrsto angleških Wellin^onovih aparatov, Mapple-beck ml je to obljubil in je včeraj cel6 poletel tja v enem naših letal, da nam privede angleške aparate«. Mapplebeck je bil angleški trgovec v Bel-gradu in je postal pri tem pomočnik zračnega atašeja pri letalskem poslaništvu. V tistih dneh vojne v Jugoslaviji si je privoščil brezhibno uniformo angleškega letalca, v kateri je z važnim obrazom spremljal vrhovno poveljstvo v vladnem avtomobilu, ki so mu ga stavili na ra^olago. Na dan, ko so dospeli v NikSič je zahteval letalo z zanesljivim pilotom, da bi pripeljal iz Grčije angleška prevozna letala, ki bi • omogočila beg vlade In najbližjih jim osebnosti. Seveda je tudi dobil letalo. Njegova pomoč se je pa tudi omejila na to — niti Mapp-lebecka, niti letala ni nihče več videl. Tega pa Slmovič seveda možem, ki so stali okrog njega, ni hotel povedati, da jih ne bi popolnoma upiašll. Slmovič je stopil z oetallml člani vlade ▼ hišo. Seja je trajala samo deset minut, nato io se gospodje razšli, da so si zložili reči ▼ •voje kovčege. Nekdo je pristopil k Simoviču. »Kaj se je sklenilo?« »Vojska kapitulira. Ml gremo«, je menil ta ravnodušno. »Kako to: ml gremo? VI kot vrhovni poveljnik boste vendar ostali pri vojakih!« Slmovič Bi je s prijaznim smehljajem mel roke; »Da, tako sem tudi nameraval; tako se spodobi. Toda drugi so rekli, da je važno če grem z njimi. In to so vendar pametni ljudje, ki se spoznajo v takih rečeh. In kralj je ржб tudi Že od včeraj preko meje. In ne morem ga vendar pustiti samega v tuji deželi«. Sestavili so tri sezname, oblikovali tri skupine, ki bi s pripravljenimi letali poleteli od malega zasilnega letališča v NlkSlč čez gore v Grčijo. V prvi skupini so bill člani vlade s svojimi ženami In najbližjimi sorodniki. V drugi so bili politiki prvega reda. Tu so bili general Živkovlč, ki je Se vedno hodil okoli v svoji gardni uniformi, potem demokrat Vlajič, bel-grajski župan Uazarevlč, radikalec Bobič 1в drugi. V tretji skupini so bili končno državni tajniki In novinarji, ki so bili v ozkih stikih s Simovičevo vlado. Značilno je bilo, da ni bilo na seznamu niti enega, ki ne bi bil prostozidar. (Dalje prihodnjič) ^ »Mozart toll Icbent« Mozart, damaU schon eln kranlcer saR einmal In elnem Krele* luitlger Mu«-kanten, al: elner der frehllchen Herren lein Glas hob: »Mozart loll lebeni« Ein anderer, nachdenkllch, letzte nach dem Verklingen der Hochrufe sein Glas aut der Hand und sagi« mit seinem Blick In Mozart* •ntiagungsvoll lichelnde« Gesicht: »WlBt Ihr we», Kinder, — trinken wlr doch lieber auf un»er elgenes Wohl. Der Mozart wlrd linger leben als wlr.« Wufiten Sie schon... •.. daO der Klagesplegel die tltecte, Mr Laien berechnete Darstellung de: rSmlachen Rechts In deutscher Sprache ist und 1425 von elnem Stadtschrelber in Schwabi:ch-Hall ver-laflt wurde? achtmal kommt. Mehrere Herren der Ein-gangsstelle sind »tendig mit nicht: anderem beechaftlgt als mit dem 6ffnen und Sortie-ren der angekommenen, mel:t echwer ver-»legelten Brlele, PUckchen oder Pakete, tagllch elnige hundert StOck betragen. I" Inhalt wlrd In zahlrelchen ElaenkSsten ver-telit, die In elnem groflen Drahtregal etehen und die Nummer de: betrefienden f an der Stlrnseite aufgemalt haben. jf™" dle:er Kasselten in da: Bttro d** Herrn getragen, echlleBt :1* »If" »en ausnehmen au: dem Drahtregal automatl:eh und l:t dann nur Im Zlmmer de: Relerenten mit einem SpezlalschlO:*«! 0"nen. Der Verkehr gehelmer Aktensttlcke von Zlmmer zu Zlmmer geht In der Welse vor :lch, daB die Dokumente m elner fe:tver-:ehlo:senen Metallschachtel tlberbracht warden. Bel der Wlchtlgkelt aller SchrlftatOcke, die hler kureleren, 1st dleu Vor:lcht:maB-reqel veretAndllch, denn dadurch :lnd unter alien Um:t*nden mlBbrluliche Einblicke au:geschaliet. Carl Otto Натавп- Woher haben die Beige ihre Namen? E: l:t kuUurhl:torisch ungemein lehrrelch und inleretsant, der Herkunft der Namen unserer Berge nachzuspUren. Die: zelgt :lch schon an den Alpen, dem h6ch:ten Geblrge Europas, dessen Bezelchnung noch auf da: keltlsche »alp«, das »hoher Berg« bedeufet, zurvickzufUhren 1st. Auch zahlrelche Almen und die m el sten Gebirgspft:se erhlelten fruhzeltig eigene Namen. Dies war :chon Im 9. Jahrhundert belm SSntI: der Fall, In dessen NShe damals wohl eine Aim lag, die einem Mann namens Bambltl gehfirte. Auch der Karwendelstock trug berelt: Im 15. Jahrhundert nach seinem Besitzer, der Garwendil geheifien haben soli, die Bezelchnung »Alpl Garbendl«. Die Junglrau benannte man nach den Non-nen des alien Doppelklosteri zu Interlaken und den Pllatus nach dem Geist de: rftml-schen Prokurators, der angeblich aul :elnem Gipfel spukte. Uralt 1st auch die Bezelchnung der vielbesuchten Gotzenalm, die schon In den frOhesten Urkunden de: Berch-te:gadener Lande: al: Aim de« Gonze er-wahnt wlrd. Man llndet dort auch den Watz. mann, der frfiher »Kćnlg Elsmann« hlefl. Die jetzige Bezelchnung dieses Berge: ist zwel-fellos auf einen Fronvogt oder Landpfleger namens Wazemann zurOckzufOhren, der einst an seinem Fufle einen Hof besaB und in einer Urkunde aus dem Jahre 1074 erwihnt Der sagenumwobene Untersberg zwlschen Bad Reichenhall, Berchte:gaden und Salzburg aber 1st ein sogenannter »Zeltberg«. Seln Neme ist glelchzusetzen mit »Untarn«, dem mitteldeutachen Wort far »Mlttag«. Von der «tark besledelten Ebene mlt dem berOhmten Walserfeld aus gesehen, :teht die Sonne In den er:ten Nachmittagsstunden hinter dem brelten RUcken des Untersberges. Heute noch S4aen die Bauern in dleser Gegend, namentlich zur Erntezeit, wmnn sie ihre Mlt-tagspause elnnehmen wollten, :le warden zum »Untarn« gehen. Eben:o kommt der Name MIttagsscharte von Sonnenstand um die Mittags:tunden. Der Herzogstand bel Kochel aber war einst der Platz, wo die Herzfige ihre Gem:jagden veranstalteten, wAhrend man den dIchL da-neben llegenden Heimgarten de:halb :o be-zeichnete, well dort die Trelber der hohen Herren »Helmgart hielten«, das helflt slch versammelten, Den Нбгпегп, Kampen und Spltzen aber gaben ihre mehr oder minder auffallenden Formen den Namen. Andere Berge bezelchnete man nach Ihrem Pflanzen-wuchs oder Ihrer Tlerwelt. Die: war zum Bei:plel bein» LSrchenkogel der Fall, der reich an LSrchen 1st, und belm Miesling, dessen Boden mit Mies oder Moos bewach- len 1st. An einstige Weidmannsfreuden sol-len Namen wie BSrenwand, Felzalm und FalzlcSpH, hergeleltet vom Balzen de* Auer-oder Birkhahnes, Hahnenkamm, Gamskogel und Gjyidkopf erlnnern. Die Relteralpe dagegen hat nlchts mit dem pierdesport zu tun. Ihre Bezelchnung ist vielmehr aul das Dori I^elt bei Unken zu-rOckzufahren, dessen ursprOnglicher Name »Reute« mlt der Waldrodung in dieser Gegend lusammenhing. UnzShllge Bergpartien In den Alpen wurden nach romantlschen Sa-gengestalten getauft, wie die Steinerne Agnes Im Lattengebirge, die Teulelsmflhie am Funtensee und das Drachenloch am Untersberg. Unsere Berge haben also die ver-schiedensten »Taufpaten«. Ihre den oft mlBverstanden, wenn man nlcnt mit Ihren geschlchtllchen, landschaftlichen und sprachllchen Grundlagen vertraut- 1st. Dokumente in Kossetten / Wl» das AuswHrfloe Ami mbeitet .Diplogeima* in allei Welt Vom AuswSrtlgen Amt aus splnnen slch die FSden der deutschen AuBenpolitik um den ganzen Erdball. In diesem Bau 1st schon Bismarck ein und лцж gegangen und in sel-nen tradltionseriailten RAumen Bind Jahr-zehnte hindurch EntschlQsse von schwerwie. gendster Bedeutung gefaRt word en. Das Aus-wirtlge Amt ist die Stelle, die den auBenpo-litischen Ideen des FOhrers Leben elnhaucht und sle zur Tat werden UBt. Zum deutschen diplomatischen Korps Im Ausland zShlen Botschalter und Gesandte, zu denen slch Ge-neralkonsuln, Konsuln und Wahlkonsuln ge-snllen. Diese MAnner sorgen dafUi^ daB die Interessen des Deutschen Relches in alien Undern der Erde gewahrt werden; sie slnd die Repr&sentanten Ihrer Helmat und die Be-schatzer der Deutschen, die )enselts unserer Grenzen leben. Mag es der Botschalter in Tokio, der Gesandte in Stockholm oder der Konsiil.ln Helsinki seln,' |*der einzelne Mann des diplomatischen und konsularlschen Dienstes *teht stSndig In engster Verbindung mlt dem Auswftrtigen Amt. Eine Selbstver-»tšndllchkelt, daB Ihm dazu die modernsten Errungenschaften der Verkehrslechnik zur Verfilgung stehen. Das Au*wSrtlge Amt 1st die elnzlge deutiche BehSrde, die In normalen Zeiten ihre melsten Beamten nicht Im Inland, son dern im Ausland hal. »AuswSrtlg« steht au! v elen Telegrammen, die Tag liir Tag in Berlin eintreffen. Sie sind (Ur dat AuswSrtige Amt bestimml, das sich diese Drahtanschrilt zugslegt hal. Die Telegramme, die an un-»ere Botschafler und Gesandlen hinausge-ben werden mil »Dlplogerma« adresslert, die an die Konsulate gerichtet dagegen mit »Konsugerma«. Selbst der grOBte Industrlekonzern wlrd nicht alltSglich mit elnem Brieleinlauf in die-nem Umfange ' berschwemmt wie das Au: w*rtige Amt, zu dem der Poslbote nicht drei-eder viermal am Tage, sendern lieben- bis Pravno diakocrpslio: »Vojska kapilniira, mi gremo« 8г>>'1 v HAKAWAMlieN BOX K etrsa 8> —' Stov* 11« Kaj je to: pabin? Britsko-severnoameriška poročevalna služba poroča: »Prejšnji rimski nadrabin in nje-nov namestnik ter prejšnji rabin v Florenci, U at# avolečasno pobegnila v Palestino, «o bili imenovani za častne rabine britsko-tevernoameriikega zračnega orožja.« Po tem poročilu so torej bili trije Iz Italije pobegli rabini Imenovani za častne rabine britsko-severnoameriških zračnih gangsterjev. Kaj fe to: rabin? Rabin nI — kot še vedno mislijo nekateri neomikani narodi, »duhovnik« mojzesove 'ere. Rabinska čast je neka zelo, zelo posvetna zadeva. Naloga rabina je, razlagali žldonj zakone židovske književnosti. TI zakoni dovoljujejo Židom vsak zločin nad temi, ki niso Židi. Dovoljujejo laž in prevaro, kri-Prisego in ponaredbo, oskrunitev In u-Med najodličnejše naloge rabina pa »Peda pouk Židov, kako lahko pridejo na ®'iJ«iji način do bogastva in moči in kako ®Ofejo na drugi strani najlažje izpodbijati * oškodovati nežlde. Ka] je častni rabin? .Častni rabin je veščak židovskih zakonov, *i je s svojimi »uspehi« stekel posebno "svo. Je mojster sleparije — torej velesle-P9r| Je mojster zločina — torej velezločinecl J* poseben poznavalec talmuda in thore — veleum v talmudu in thori. O čem plie tahnud in thora? tahnud in thora sta za vse Žide obvezni Jekonodajni knjigi. Nekateri zakoni Iz teh f^jig se glase: »Ubij najboljšega izmed ne. ^^dov«. (Tosefot k Aboda čara, nad. 26 b.) >In mesto (neiidov) in vse kar Je т njem, bo pomorjeno za Jahve!« (Jozus, kap. 6, *»rz 17.) "Uničit« vse kraje, kjer sluiifo narodi, k! jih pregnali, svojim bogovom... Porušite *>liHove oltbrje in poderite njih stebre in bogove poSgite z ognjem In slike nji^ .""k bogov razbijte in preženite njihova ,,*** iz tistih krajev.« (5. knj. Mojzesa, kap. ^ »erz 2-3.) I ''ihve bo pomedel cerkve neiidov, kakor ,*tt in on bo razširil meje Izraela.« (Jeru-, sjeijijki talmud, traktat Beraohot, nad. 56 b, Salomonovim izrekom.) . 'Mali otroci (nežldov) bodo razbiti in в)1-domovi oropani.« tJesaia, kap. 13, ven '^18.) -'Vsako naseljeno mesto in žene in otroka, ostanke pobegliii smo umorili« (5- knji- " Mojzesova, kap. 2, verz 34.) Ce poznamo te židovske zakone In potem M britsko-severoamerikanski poročevalni 'tufbi zvemo, da so bili imenovani preka-Jieni talmudisti In židovski velezločincl za ''stne rabine sovražnega zračnega orožja, 'Pregledamo naenkrat zvezo med thoro-tal- 1» nUžint. ki ao jih •torill sovražni Jfačni pirati, pravtako vemo, zakaj naj tudi Gorenjskem vlada zmeda In ne red. Kajti ?'Ља židovstva je naperjena proti vsem ''»tjanom. ^17 sovjetskih oklopnjakov odstreljenih ^llhrerhauptquartier, 8. februarja. ff.Unter-^KrraiUhrer Michael Wittman, Kompanleiiih-v nekem bklopnjaškem polku divizij# i?'opnjakov »Leibstandarte ff.Adoli Hitler«, l' |e bil odlikovan, kot je bilo objavljeno Л januarja 1944. v vojnem poročilu z Ritter-!^*Uzem (viteškim križcem), je prejel 30. ja->Чгја 194%. kot 380. vojak nemške vojske ix l^erjeve roke das Eichenlaub zum Ritter-„'*Uz des Eisemen Kreuzes (hrastov Ust k "tškemu križcu železnega kriia). ^^Ittman je s svojim »Tigrom« odstrelil v ,®Ukih napadalnih in obrambnih bitkah v '''^Oenj odseku vzhodne fronte v najkrajšem окц 117 oklopnjakov. Ta sijajna storitev se J'PIsuje njegovemu napadalnemu zaletu, dr- In spretne lu In taktičnemu kretanju '®0ovega vojnega voza. Witmann je začel ^ rekordno serijo odstrelov oklopnjakov '^Uju 1943. ^^voiucija v Francoski Severni Afriki 8. februarja. Marakonske vstaje v Ji ^ekešu, Rabatu, Šele In Fezu, ki so jih do-јД v Alžiru skrbno prikrivali In ki jih je oL?'**ko časopisje, posebno agencija Reuter ]. I®*!!« g sumljivo vnemo, je sedaj alžirski G» I uradno potrdil. Po uradni verziji da V J I'ejevega komiteja so bile to lokalne »nn.f *^arokancev proti gaullistlčnemu go- Vsekakor pa so vstaje zavzele tak niowiTt'r . "" J® moral Pueuz, gaulllstični Pod^i na kraj sam, da je tako jodil obSirA policijske akcije. Tudi 9au llstičnl komisar v Alžiru Massl. \ % 1 pripotoval v Rabat, ter J dvzel tam najetr^jj^ korake proti vstaji. 'Z uradnega opisa Iz Alžira se da posneti, da Л »lokalne« vstaje, katerih рЦј doseči neodvisnost« francoskega Maroka, zasno-»a« »v inozemstvu«. opozarjanju Alžirja ^ Pfetlranost brltskega >nter«Ba xa vstajo in /Nerazumevanje Alžirja za očividno zado-iiJi*tvo, ki ga je vzbudila vstala v Londo-g '^e spozna, da je utemeljen sum alžirske-k ,*omiteja, da je London precej doprinesel .j^dbudl za vstajo. »k, jJogodki spominjajo točno ne nwember-le *'°godke v Libanonu In Siriji. Tudi tam se jjj.^lja politikov za neodvisnost pod brltan-i.,"* vplivom stopnjevala do javnih vstaj, (pj ^Ih cilj je bil, odtegniti alžirskemu Icomi-Го*| 'fsncoske mandatne pravice za to pod-'fift ' "H^^Gver, ki je imel potem tudi popo-*i:peh. Podobna stremljenja zasleduje N BtMKta London tvdl ▼ Airthl Srditi obrambni boji na Ifihodn Nasprotni napadi pri Sirovogradu - Hodi boji pri Monte Cassinu v Južni Itallll Oberkommando der Wohrmacht |* dne 5. februarja objavilo: Na bojišču pri Nlkopolu so Sovjetl ojaSill svoj pritisk na južni fronti mostišča in ▼ vdornem prostoru severozapadno od mesta. Ubranili smo se močnih sovražnih napadov in zajezili krajevne vdore. V prostoru med Kirovogradom In Belajo cerkvo še trajajo hudi boji z vedno znova napadajočlm sovražnikom, ki dobiva Se naprej ojačenja. V u-spešnlh nasprotnih napadih so naše čete kljub trdovratnemu odporu predrle v enem odseku močno Izgrajene položaje Sovjetov In jim v nadaljnjih sunkih prizadele visoke z gube ljudi in materiala. Na ozemlju južno od Pripjetsklh močvirij še trajajo premenljivl boji s skupinami sovražne pehote in konjiče. Južno od Berezine in pri Vltebsku so naše čete po srditi borbi tudi včeraj držale svoje položaje proti vsem prodornim poskusom boljševikov. V odseku fronte pri Nevlu do Finskega morskega zaliva je včeraj nekoliko popustil močni sovražni pritisk. Več krajevnih napadov Sovjetov smo, odstrellvši večje Število sovražnih oklopnjakov, odbili. V mostišču pri Nettunu so bili obkoljeni sovražni bataljoni stisnjeni na ozkem pro- storu. Doslej 80 na tem mestu pripeljali 900 angleških ujetnikov. Izjalovili so se sovražnikovi poskusi, da bi z napadi oklopnjakov is prostora severno od Aprllije vspostavil zvezo z obkoljenimi silami. Na južni fronti trajajo Se težki boji okrog gorovja pri Cassinu. Z nasprotnim sunkom smo takoj zopet vrgli sovražnika, ki je bil drugič vdrl v severovzhodni del Cassina. Med Cessinom In Ber-montom se je nasprotniku posrečilo, da Je po ves dan trajajočem močnem topniSkem ognju pridobil nekaj sto metrov sveta. Pri obrambi proti sovražnemu zračnemu napadu na pristaniško mesto Toulon je bilo uničenih devet štirlmotornih bombnikov. Skupine severnoameriških bombnikov le 4. februarja okrog poldneva ob strnjeni plasti oblakom, izvršili zastrahovalne napade na se-vernonemško ozemlje. Po brez izbire odvr. ženlh bombah so nastale škode zlasti v stanovanjskih četrtih mesta Frankfurt am Main. Kljub neugodnim prilikam obrambe je zgubil sovražnik 23 štirlmotornih bombnikov. V pretekli noči je neka) sovražnih letal odvrglo bombe v rhelnsko-westfalskem ezem-4u. Pri Vilebskn se fe vnela druga obrambna bilka Težke sovjetske zgube pr! Nlkopolu - Prt Nettunu obkoljene močne sovražne sile Oberkommando der Wehrmacht je dne 4. februarja objavilo; V prostoru pri Nlkopolu je prišlo včeraj do hudih bojev. Južno od mesta so se izjalovili vsi sovjetski napadi. Severozahodno od Nikopola so naši nasprotni napadi prizadeli veliko močnejšim sovražnim silam težke zgube. Na bojišču med Kirowogradom in Belajo cerkvo je sovražnik pripeljal ojačenja In brez presledka nadaljeval s svojimi napadi. Ena izmed naših bojnih skupin je zavrnila koncentrične napade sovražnih oklopnjakov in uničila v obeh zadnjih dneh 44 sovjetskih oklopnjakov. V prostoru južno od Pripjetsklh močvirij smo se v trdih bojih ubranili več krajevnih sovjetskih napadov. Med Pripjetom in Berezino smo po trdih pre-menljivih bojih preprečili ponovne, s podporo bojnih letalcev izvajane nasprotnikove prodorne poskuse. Na bojišču pri Vitebeku se Je i polno silo vnela druga obrambna bitka. Sovražnik je pri obrambi svojih zopet jugovzhodno in severozapadno od mesta s številnimi divizijami, oklopnjaki in bojnimi letalci izvajanih napadov utrpel visoke krvave zgube. Odstrelili smo 40 sovražnih oklopnjakov. Bitka le še nadaljuje. Severno od Nevla, zapadno od Novgoroda in v prostoru pri Narvi so naše divizije, odstrelivSl večje število sovjetskih okolpnjakpv, dosegle v obrambi in napadu krajevne uspehe. Pri hudih obrambnih bojih med Volhovom in Leningradom se je posebno izkazala vzhodnopruaka 121. pehotna divizija, ki jo vodi Generalleutnant Preifi, a podrejenim vzhodnopruskim 43. grenadirskim polkom, ki ga vodi Oberat Schwender, kakor tudi nek bojni oddelek zračnega orožja, ki ga vodi Oberstleutnant Ulla. V covražnikovem mostišču pri Nettunu *mo > koncentričnim nasprotnim napadom obkolili močnejše sovražne sile In zavrnili razbremenilne napade. Na Južni fronti je sovražnik nadaljeval s svojimi prodornimi poskusi ob gorovju pri Cassinu. Premenljivl boji se bijejo na obeh straneh s skrajno zagrizenostjo. Skupine severnoameriških bombnikov so ▼ opoldanikih urah 3. februarja Izvršile za-strahovalnl napad na neka] mest severoza-padnega nemškega obrežja. Po odvrženih številnih razstrelnih in zažigalnih bombah so bili zlasti zadeti stanovanjski okraji mesta Wllhemshaven. Sovražnik je po doslej še nepopolnih poročilih zgubil pet štirlmotornih bombnikov in še več lovskih letal. V poznih večernih urah 3. februarja so nekatera sovražna letala odvrgla bombe v Severni in Severozapadni Nemčiji. V minuli noči je naše zračno orožje z močnimi silami Isvršllo napade na London. 2e pri odletu so opazili naši odredi velike požare. Pri že javljenem napadu nemških torped-nlh letal na sovražni oskrbovalni . konvoj pred severnoafriško obalo dne 1. februarja so po dopolnilnih poročilih bile težko zadete po torpedih dve nadaljnji trgovski ladji s 16.000 brt. S tem se zviša število poškodovanih sovražnih Mdlj na skupno eno kri-žarko in devet, trgovskih ladij s skupno 68.000 brt. Vatikan potrjnie bombardiranje papeževe rezidence Castel Gandolfa VatUunskp mesto. 8. fe^iruarja. V Vatikanu potrjujejo bombardiranje' papeževega poletnega sedeža Castel Gandolfo v Albaneških gorah. Stirl težke bombe so padle na nevtralno posest Vatikana, od katerih sta se dve raz-počile in uničile vrtnarija In vsa okna na gospodarskem poslopju. Z ozlrom na bližino fronte so bile strehe vseh poslopij pobarvane s papeškimi barvami In belorumena pa-peška zastava z zlato tl&ro Se vedno plapola nad gradom. Papeža je tudi težko zadela vest o popolni razrušitve nunskega samostana, ki se je na. hajal v bližini Castel Gandolfa. Pod ruševinami -samostana, ki ga je zadelo več bomb, so Izkopali trupla 17 sester e pomočjo paladlno-ve garde, ki Je bila nastanjena v Castel Gsndolfu. 30. tannar: Temeljni kamen za novo Evropo Kreislelter Dr. Hodistelner je govoril ob delopnstn v Radmannsdorfo Ob priliki enajste obletnice, 'kar Je prevzel FiUirer oblast, se je zbralo v kinu veliko Sterile Partelgenoseen In rojakov kakor tudi predstavnikov stranke In države. Po svečanem uvodu je povzel besedo Krele-lelter der NSDAP Pg. Dr. Hochetelner. Danes je minulo enajst let, je rekel Kreislelter, kar je bil položen temeljni kamen nove, nemške države. Na takratni zgodovinski 30. januar je Imenoval sivi Feldmarschall Hindenburg našega FUhrerja za Relchekanzlerja. S tem je prenehala borba NSDAP za državo. Pot je bila dolga in težka. S sedmimi možmi je FUhrer začel svojo borbo za nemško države. Kljub trenutnim neuspehom — tu mislimo na 9. november 1923., nI opustil svoje borbe za Nemčijo. NIC mu ni ostalo prihranjeno In danes smo v prihodnji StevlUd začnemo prlobčevati nov tečaj za začetnike v nemškem Jezikii, hI bo izhajal vsakikrat v drugi številki in sicer v so. botni izdaji. V izdaji v srčdo bodo udeleženci dosedanjega tečaja mašU tudi zase nov tečaj ui tiste, Id so v učenju že napredovali, da si osvežijo to, česar so *e naučili doslej. Pri tem bo zlasti iivaževano sfo^mlčno ponavljanje. hvaležni Pievidnostl za to, da nam v boju ni ničesar prihranila, kajti to nam pride danes prav. Borba za oblast je težka, saj je Slo za odločitev nemškega naroda. Zlasti leta 1932. je že šlo za odločitev. Takrat se je glasilo geslo: »Zmaga ali propad«. Zmago je IzvojevaJ Adolf Hitler SO. januarja 1933. Bila je velika zmaga, toda Se ne dokončana. Takrat se je Sele res zafel pohod v preiskiiSnjo. Dokazati ве je moralo, da se bo ideja tudi z dejanji uresničlit.. Bilo je težko delo. FUhrer j# sletemsiMSeo мм nyaaaiftwwtl pro> gram In nemSkl narod je zopet napolnila volja do življenja, kakršne že skozi stoletja nismo več 'tako občutili. Med nemškim narodom je bila zopet upostavljena edinost. Država je bila kmalu utrjena, tako da je FUhrer lahko kmalu začel misliti na ustvarjanje države vseh Nemcev. Adolf Hitler je to uresničil. Borbo za Veliko Nemčijo je vodil naš FUhrer in jo tudi dobil. Naši sovražniki njrzijo Nemčijo od danes In jo hočejo uničiti. Zato se bori nemški narod v sedanjem boju z vso in popolno predanostjo za bodočnost. In veličino te države. Svetovna zgodovina bi Izgubila smisel, ako propade Nemčija In z njo Zapad. Mi bomo izpolnili zgodovinsko nalogo, ki nam jo je določila Previdnost. Najsi tudi postanejo bremena še tako težka, ml bomo s temi opravili in vadr-žaU. Z prevzemom oblasti 30. januarja 1933. je bil istočasno položen tudi temelj novi Evropi. Stellv. Ortsgruppenleiter Pg. Buchter je potem spregovoril v počastitev FUhrerja: »Mi verujemo v zmago, ker narod tokrat ve, za kaj gre. Odločili smo se, da ostanemo trdi, dokler ne bo zmaga naša. Mi .verujemo r zmago, ker imamo FUhrerja«. V tej vznešeni slovesni url so ponovno položili zaobljubo nezlomljive zvestobe našemu FUhrerju, obnovitelju Evrope. Kreis Stein Schwarzendorf (Zborovanje NSDAPJ. Pred nedavnim se je vršilo v šoli v Schwarzen-dorfu zborovanje NSDAP. Govoril je Pg. Themessl o snovi; »Hitler ali Stalin«. Govornika so zelo pazljivo in hvaležno poslušali. Zatemnitev v Harntnu. Uradno Je odrejeno, da se more v Kamtnu v tednu od e. de 1& fetmarJ* iatemnjev«a ed U. de 6. же, Krels Radmannsdori Lemgenfeld. (Popoldanska priredi« tev otroške skupine za starše.). Te dni je priredila otroška skupina NS-Frau* enschaft Ortsgruppe dobro obiskano in uspelo popoldansko prireditev za starše, na kateri so predvajali ljubke pesmi In igre- Prireditev sta obiskali Krelsfrauehschaftslelterin Pg. Kronthaler, katera je to zaključila z zahval« TiiTn govorom in Krelskindergruppenleiterin Pg. Klose. Wochelneor Mitterdorf. (Iz krajevne kronike.) V januarju je bilo prijavljeno tukajšnjemu stanovskemu uradu 5 rojstev le 4 smrtni primeri. — Dne 26. 12. 1943. je padel na italijanskem bojišču 22 letni Josef Rascben Iz Studofa. — Dne 4. februarja 1944. je nepri-čakoveno umrl Johann Hodnik, trgovec v Wo-chelner Mltterdorfu 84. Wochelner Mitterdorf, (Nezgod e.) Pri nesrečnem padcu да zaledeueU poti si je zlomil nogo Zwetek Franz iz Woch. Mltterdorfa, roko pa Josef Slaumik i* Mitterdorfa In Josef Hrlber iz Jereke. Kreis Krainbitrg Kronan. (Krajevna! kronika.) V Januarju sta se rodila Bosnlk Maria Јовершпе in Tscherne Vlasta, umrl je Josef Wertel. 1» Februarja 1944 je umrla v Wurznu posest-nlca Marla Koschler, roj. Petratsch, ki bi d^ polnila, letos v septembru 90. leto. S svojim 85 letnim, še Izvanredno krepkim soprogom bi pokojnlca slavila 4 februarja demantno poroko. . , X < l. Krainburg. (Odlikovanje zasluznla sodelavcev.) V nekem industrijskem obratu v Krainburgu je na dan obletnice prevzem* oblasti imel obratovedja na vse uslužbence obrata govor. Na koncu svojega govora je p^ eval obratovodja vse uslužbence, da naj Se bolj zvišajo storitve In se še bolj povežejo T tovarištvu. Potem je odlikoval v navzočn^tl Krelsobmanna der Deutschen Arbeitsfront Pg. Celgerja in obratovodje zaslužne sodelavce, kj so prejeli v priznanje za svoje predloge » Izboljšanje darila v denarju, vrednostih le predmetih. St. Martin unter dem OroBgelenberg. (N^ varna igra s puščicami.) Pri igranju je zadela puščica 10 letnega Emila Drolza ie Unter.44mitscha in mu uničila eno oko. v očesni kliniki v Klagenfurtu so mu morali vstaviti stekleno oko. Rodbinska kronika iz Gorenjsko Kreis Krainburg Krainbui^. V januarju 1944. je pri Standee-amtu v Krainburgu zabeleženih 39 rojstev in 18 smrtnih primerov. — Zakonsko zvezo se sklenili: Friedrlch KBnlg in Franziska Mer-Cher iz Klagenfurta ozir. Krainburga, Alole . Suppan in Franziska Seunik iz St. (korgea ozir. Krainburga, Viktor Kodrič in Maria Iste-nitsch iz Krainburga, Franz Kotziantschitsch in Maria Griletz iz Krainburga, Franz Lepo-gl%uachek in Galina Burger iz Salzburga ozir. Krainburga, Gregor Schitnik in Paula Slato-per iz Liiak a. d. Zaler Viktor Langerholz in Paula Hirschenfelder Iz'Safnita, Franz Snedltz in Maria Frohlich iz Heiligenkreutz, Franz Je-sicber in Franziska Braucher iz St. Martin u» GroBkahlenberg, Maximilian Supantschitsch in Josefa Kramer iz Hoflein ozir. Leifling, Johann Supin'in Maria Ribniker iz St. Georgen, Anton Mliner in Franziska Schleifer iz Sel« zach, Alois Widitz in Josefa Skerl iz MUnchea ozir. Laak a. d. Zaier, Johann Schlamberger in Maria Weber Iz Gallenfels, Alois Kankel in Josefa Wertatschnik Iz Laak a. d. Zaler, Ivan Raškov in Mllka Blažlnić iz Požarevca ozir. Krainburga. Kreis Badmannsđorf Breriacli. Rodili so se: Severin Katraschnlk, Bresiach;- Maria Schboger, Tschemiutz in Maria Stare, Leschach. — Umrli so; Franz Po-gatschnik, Bresiach; Luzla Mochoritsch, Pra-prosch in Franz Mockorel, Leschach. Nemnarlctl. V mesecu januarju so Ш rojeni: Eduard Bedina, Antonle Pecharz, Antonle Latisegger, Maria Globotschnik in Fran* Breitz. — Umrli so: Stefan Demscher, Mar-garethe Meglitsch, Franz Maierschltz, Konrad Toporlsch, Josef Krai. — Poročili so se: Albin Walewetz z Theresio Tscharmann, Anton Sup-pan Ж Johanno Saletel. Vesti iz L}iibl{ene in okolice Poroka. V Zagrebu ae je poročila Ljubljančanka gdč. Tosca Rynes, članica zagrebškeg* državnega gledaJlšča, z gospodom dr. Marlom Filipančičem, sinom hrvaškega finančnega ministra dr. Antuna Filipančlča. Smrt ogledne gospodje. Umrla Je ugleđn« in splošno znana ljubljanska gostUnlčarka gospa Marija Kromarjeva, rojena PerSiaova. Zac pustila je hčerko gospo Maro dr. Pucljevo, sina Janeza in širši krog sorodstva. Glavni terorist grosupeljske oikoUoe prijet« Nedeljski »Slovenec« piše: »Silno smo se oddahnili v Grosupljem, ko se je zvedelo, da j« bil prijet Polič Anton Iz Stranske va*l 43. Ko« liko gorja'je napravil ljudem v Grosuplju iB v okolici, že dolgo pred vo:^ko je Ml član KPS. V Grosupljem In okolici je bil glavni komuni« stični dobavitelj hrane in živil, ki jih je izsiljeval ljudem, pa tudi denar, eaj je razpisoval cel6 redne dajatve za komuniste. Če kdo nI hotel dati, mu je grozil s smrtjo. Njegov sin Radko je še sedaj brigadni komisar, čeprav je bil Polič že starejši, saj je bil upokojen železničar, je bil v svojem nastopu zelo predrzen in nesramen. Se m svojim nastopom je ljudi ustrsJioval, de so mu v vsem ugodili. Svoje predrznost je pokazal tudi sedaj, ko je hotel pobegniti patrulji, ki ga je peljala. Toda stražar je za njim streljal In ga smrtno ^el. Tako Izginjajo drug za drugim teroristi, Id ao v zadnjih dveh letih etrahovaU podežeiafeo WmbKM. ^ stran P. — f'fpv. 11. BOTE BrHta, g. fehmiarja 1944. AMTLICHE Einfiibrung der Milchkarte In Vollmilchgebleten Das LAndesernahrungsamt Karnten gibt fUr den Reichs-gau Karnten und als Referat ErnShrung und Landwirtschaft fiir die besetzten Gebieten Karntens und Krains bekannt: Ab 7. 2. 1&44 (Beginn der 59. Zuteilungsperiode) darf Vollmilch und entrahmte Frischmllch ausnahmlos nur ge-gen die entsprechenden Bedarfnachweise an Verbraucher aller Art abg-egeben werden. Zu diesem Zwecke erhalten vom Beginn der 59. Zuteilungsperiode an samtliche versorgungsbe-rechtigten Personen die entsprechenden Bedarfnachweise. Ver? sorgungsberechtigte Personen, die infolge zu groBer Entfer-nung ihrea Wohnorta von der n&chstcn Milchausgabestelle ihre Milch nicht bei einer soleh en beziehen konnen, konnen dieselbe direkt von einem Erzeuger beziehen, welcher fiir die-sen Zweck eine Selbatmarkterberechtigung hat. Soweit in einzelnen Orten атда technischen Griinden die Moglichkeit der Ausgabe entrahmter Frischmilch nicht besteht, erhalten auch jene Personen. die an sich keinen Anspruch auf Vollmilch ha-ben die Reichsmilchkarten fUr % Liter Milch," wobel gleich-zeitig auf ihrer Reichsfettkarte 250 Gramm Butter abgestri-chen werden. Die Bestellscheinpflicht beateht auch fUr den . Milchbezug direkt vom Erzeuger. Die Bestellscheine sind am Beginn jeder Kartenperiode beim Milchlieferanten abzugeben und die Tagesabschnitte jewedls beim Milchbezug zu entwerten. Im Ubrigen wird auf die diesbeziiglich in der Presse bereits crechlenenen ErlSuterungen verwiesen. Klaigenfurt, den 5. Februar 1944. Lande«ernahningi(amt K»mt<»n Eieranfruf in der 59. Zuteilungsperiode Das Landesernahrungaamt Karnten gibt fiir den Reichs-gau Karnten und als Referat Emahrung und Landwirtschaft dee CdZ fUr die beeetzten Gebiete K&mtens und Krains bekannt: In der 5®. Zuteilungsperiode, das 1st In der Zeit vom 7. 2. bis 5. 3. 1944, werden an die Versorgungsberechtigten 2 Eler ausgegeben, und zwar auf den fiir die 59. Zutteilungs-perlode vorgesehenen Abschnitt a der Relchselerkarte. Die Inhaber der Relchselerkarte geben den Bestellschein 59 un-verzUgllch bei ihrem Kleinverteiler ab, welcher sle zum Um-tausch gegen einen Bezugschein beim zust&ndlgen Ern&hrungs-amt elnredcht und damit die Eler vom GroBverteiler bezieht. Die Ausgabe der Eier an die Verbraucher erfolgt, sobald der Kleinverteiler im Besitze derselben 1st. Es wird vorausslcht-llch nicht moglich eein, alle Kleinverteiler glelchzeitig mit Elem zu bellefern, so daS elnzelne friiher und andere spSter mlt der Elerauegabe beglnnen кбппеп. Soweit Versorgungs-berechtlgte ihre Eier bijg zum Ende der 59. Zuteilungsperiode (bis 5. 3. Ift44) nicht bekommen konnen, beh< der Ab-Bchnltt a 5® seine GUltlgkelt noch in der €0. Zuteilungsperiode. Klagenfurt, den 4. ®. 1944. Lmdeeemiihningiiamt KXmten Saurespriljer enHarvt Kommen von a* У## Ar^ittlctteU N«tn — №#,»*«## It« durcK UmechMomkek Moh nichts, d«iw Hob« kh je d«n AHititskiHelf* Abtr 9vf dt### W*«»# kom men fed* WocK« %#km R#(h# f«vi»l dro«/f, wnd d«r KHtel it* i*ourt, Volk«rmarkt«t SlraB* - Ruk 1595 SEIT JAHRZEHNTEN % «1 K & ^RKl E\^ DARMOL-WERK DtAi^liCHMIMUl KMETllSKA POUEDELSKI STROJI UMETNA GNOJILA APNO ZA GNOJENJE KRMILA • SEMENA SEMENSKI KROMPIR ZADRUGA Krainburg, Laak Wir bei Domsdiale, Sfein ZAHVALA Za globoko in prisrčnoJsočustvovanje ob priliki tragične smrti moje preljubljene hčerke Kiinstel Josefine, kakor tudi aja darovane šopke in vence, izrekam v svojem in moje žene ter ostalih sorodnikov imenu svojo toplo zahvalo. Posebno se zahvaljujem g. županu mestne občine ABling in uslužbencem za razumevanje. Prisrčna hvala tudi pevskemu zboru. Kunstel Jonef ZAHVALA Ob smrti naše Ijiitoljene msme, stare mame, sestre, goepp, NARIE MEGLITSCH se za izraze sožalja in za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolini duhovščini za tolažbo sv. vere — in vsem, ki so nam v najtežjih urah stali ob strani. Kdor je našo dobro mamico poznal, ta ve, kaj smo z njo izgubili. W a r i t s C h e ,' 19. I. 1944. Žalu,)(fča družim« iii Norixliilkl. / Л H V A L A Vsem ki ste spremili mojega dragega moža, in otrokom IjubljenP^a očeta, gospoda, Zaneia Dekleva poš(iu>j;a urjidr.ika v ABUngii, v tako obilnem številu na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko cvetja in ml v teh težkih dneh stali ob strani, izrekam mojo najprisr-čnejšo zahvalo. ABling, v jan. 1944. Žalujoča Hoprogn Kly in hčerka Nevenka. SkruSenl javljamo vsem In vsakomur tuž-* no veet, da je naš ljubljeni sin in brat, stric, svak, Midiael Sekne, G«freiter etn«>r Stab»batterle, padel junaške smrti na vzhodni fronti, star komaj 24 let. Njegovo truplo je bilo z vsemi vojaškimi častmi položeno k večnemu počitku na Vzhodu dne 6. I. 1944. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. W i nk 1 e r n, v februarju 1944. žalujoči: oče Michael Srkne in mati Franziska In rodbine; Somiann, Mrlnger, IJpar, Jarz In Kerč. Veem sorodnikom, prijateljem in raancem naznanjamo tužno vest, da je naš dragi in ljubljeni soprog in oče lohann Hodnik trgovec, umrl nepričakovano dne 4. februarja 1944. ob 11. uri po kratki bolezni v starosti 58. let. Nepozabnemu pokojniku blag spomin, Wochelner Mitterdorf, dne 4. 2. 1944. dtaulujočl: soproga Ivanka, hčerki SIa\ira In Julka. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem tužno vest, da je naš ljubljeni sin, brat Franz Hndobii/nik. Grenadlor, star komaj 22 let padel junaške smrti dne 7. januarja 1944. na Vzhodu. Vse naše upanje In naša žlvljenska sreča počiva daleč proč od rodne grude, ki jo je tako zelo ljubil. Priporočamo ga v blag spomin In molitev. , Such a, v januarju 1944. žalujoči: oče Alois, mati Marlu, bratje johann, Alois Joeef, vel nii fronti, Stefan In MCwlrji Friin/.iHkii.