ARHEOLOŠKE RAZISKAVE 
NA SVETIH GORAH OB SOTLI V LETU 1974
PAOLA KOROŠEC, JOSIP KOROŠEC ml.
L ju b lja n a
A rheološke raz isk av e v le tu 1974, k i jih je vodil P o sav sk i m uzej v B režicah 
so tra ja le o d 1. do 22. ju lija te r o d 19. avgusta do 1. s e p te m b ra .1 Z nanstveno 
v odstvo je p rev z el v ečletn i raz isk o v alec tega n a jd išč a in a v to r poročila, stro ­
kovno p o m o č p a Jo sip K o ro šec m l. te r te h n ič n o p o m o č d ija k B oris Vičič.
K o t je b ilo z a č rta n o v p la n u a rh e o lo šk ih raz isk av te g a n a jd išč a v letu 
1973 sm o ra z isk a li se k to rje C, D, E in F .2
Sektor C. T u sm o o d p rli v sm e ri J— S sondo 8,30 m dolgo in 1— 1,5 m široko, 
k o t jo je n a re k o v a la k o n fig u ra c ija ta l n a tem d e lu te ra se . T ak o j p o d ru šo je 
bila 0,20 m d e b e la p la st gozdnega h u m u sa , p o d n jo p a 0,15 m p la st kam enega 
d ro b irja , ki je ležal n a sk a ln a ti p o d lag i. R azen n ek aj b o lj re c e n tn ih živalskih 
k o sti je bil c e lo te n se d im e n t ste rile n . D a b i p rev e rili p r o s to r p o p o b o čju , sm o 
0,50 m d a lje v zp o re d n o s to o d p rli še eno so n d o v elik o sti 2,7 X 1,75 m . T udi 
v te j je b ila p o d o b n a s tra tig ra fija , le d a je tu do s k a ln a te podlage m e rila 
0,30 m globine. S e d im e n t je bil p o p o ln o m a ste rilen .
M ed tem k o je s p rv o son d o p o p o ln o m a ra z isk a n s e k to r C, tj. ce lo tn a povr­
šina, n a k a te ri so o b sta ja le k a k ršn e k o li n ajd b e , je z d ru g o in z dvem a m a n j­
šim a (po 1 m 2 ) o d p rtim a m ed d re v je m v n a d a lje v a n ju v ju ž n i sm e ri dognano, 
d a n a te m d e lu p o b o čja n i k u ltu rn e g a se d im e n ta. To isto č a sn o p o tr ju je že 
v e č k ra t o m e n je n o dom nevo, d a je b il d o b ršen d el p o b o č ja p ri g rad itv i sto p ­
n išč a o d s tra n je n .3 S te m je b il u n ič e n tu d i del p o k o p ališča.
N a ju ž n e m k o n c u teg a s e k to rja , ki m e ji n a se k to r B, sm o razisk ali tu d i tla 
veže B o štja n o v e k ap ele v času, k o je Z avod za sp o m e n išk o v arstv o — Celje 
z a rad i re s ta v ra c ije in k o n ze rv acije te g a dela sta v b e dvignil lesen a tla. Po 5 cm 
debeli p la s ti p ra h u , k i je b il p o d d esk am i, je sle d ila 10 c m d eb e la p la st n an e­
senega d ro b n e g a gram oza. P od n jo je b ila skala. V n je j sm o lah k o ugotovili 
tr i v se k an e v d o lb in e , o sta n k e n e k d a n jih d n a g ro b n ih ja m . Iz p o ln jen e so bile 
z b o lj te m n o zem ljo. V ja m i, k i je d eln o ležala p o d ju ž n o ste n o kapele, je 
bil v se d im e n tu del tib ije in p r s tn i člen ek m la jše osebe te r fra g m en t zg o rn je­
ga d ela n ek eg a lonca.
432 A rheološki vestnik 29 (1978)

R azen n e k a j fra g m e n to v b o lj re c e n tn e k e ra m ik e v te m p ro s to ru , ni b ilo 
n o b e n ih n a jd b . T a k e ra m ik a je p r iš la v zem ljo p re d e n je b ila veža z a p rta . 
V ju g o z a h o d n e m vogalu je b ila n a d sk a lo te n k a p la s t ze m lje , k i je b ila p o p o l­
n o m a ožgana. Č eprav sega ista p la s t izven sta v b e, se p o d zid o m o b je k ta žga- 
n in a n e p o ja v lja . S ledi o g n ja n i b ilo tu d i n a zidovih veže. K e r tu n i b ilo n a jd b 
n iti d ru g ih elem e n to v , o sta n e o d p r to v p ra ša n je , k aj p r e d s ta v lja ta ožgan p r o ­
sto r. G otovo je , d a je n a s ta l p re d p o sta v itv ijo veže.
Isto č a sn o je b il p re k o p a n tu d i d el m e d B o štjan o v o k a p e lo in a p sid o velike 
M a rijin e c e rk v e , te r m a jh e n k o s p r e d v zh o d n im i s tra n s k im i v rati, k i p e lje jo 
n a k o r.4 N ism o n a šli sledove g ro b o v , ra z e n p re d sto p n ic a m i o m e n jen e g a v h o d a. 
P okazalo se je d n o g ro b n e ja m e , v č ig ar se d im e n tu je b ilo večje število člo ­
v ešk ih k o sti (v e lik o st ja m e je 2,10 X 1,10 m ).
P ro s to r m e d to sondo in z a č e tk o m sto p n ic, k i p e lje jo v vežo p o d zv onik 
M a rijin e c e rk v e , n ism o so n d ira li, k e r p re d s ta v lja re c e n tn o n a s u tje .5
N a te m m e s tu n aj o m en im o , d a je m e d k am n i, s k a te rim i je b ila z a p rta 
(sezidana) veža, bilo n e k a j kosov, k i so b ili p ro filira n i. K e r n iso b ili o čiščen i 
a p n a in m a lte z a e n k ra t n i m oč d o g n a ti, v k a te ro o b d o b je so d ijo .
N ek aj člo v e šk ih k o sti sm o n a š li b re z d ru g ih n a jd b v ze m lji, ki so jo zm e­
ta li iz ja r k a z a v odovodno cev m e d z b ira ln ik o m in novo se zid a n o h išo n a z a h o d ­
n e m ro b u te ra s e . N a jd b e govore, d a je ta del te ra s e d o p o ln je n z zem ljo , k i je 
b ila p rin e s e n a o d d ru g o d , tj. z d e la g ro b išča ali s p r o s to r a , k i je ležal v n je ­
govi n e p o s re d n i bližini.
N a z g o rn ji te ra s i izven o m e n je n ih se k to rje v sm o n a re d ili tu d i t r i m a jh n e 
so n d e (a, b , c) ob v zh o d n i ste n i lu rd s k e k ap e le , d a b i p re v e rili s to p n ič a st 
te re n , k i se je v lek el v b lag em lo k u o d ju g a p r o ti se v eru , o d d a lje n 1,75— 1,95 m 
o d stav b e. P o d ru šo je b ila 0,08 m d eb e la p la s t g ra d b e n e g a šu ta , p o d n jo p a 
o sta n k i n e k e g a zidu. Z id je ležal n a 0,10— 0,20 m d eb e li p la s ti č rn e p rs ti, p o d 
k a te ro je b ila te n k a p la s t k a m e n e g a d ro b irja , in n a to sk a la. D ru g ih n a jd b 
n i bilo.
Sektor F. D a b i ra z isk a li vso z g o rn jo te ra so , sm o p o č istili goščavo, šte v iln a 
n a p o l p o s e k a n a d rev esa, što re , tra v o in plevel n a s k r a jn je m se v ern em d e lu 
te g a p r o s to r a za lu rd sk o k ap elo . Po te h o d s tra n itv a h se je izkazalo, d a je ta 
p ro s to r v b is tv u m a jh n a te ra sa , k i leži 2,15 m n iž je o d n iv o ja z g o rn je te ra se . Po 
n av p ičn o iz k le sa n i ju ž n i sten i, k i se o sla n ja n a zg o rn je p o b o č je , je o čitn o , d a je 
ta p r o s to r n a m e n o m a ta k o o b lik o v a n . T akoj p o d iz k lesan o ste n o sm o o d p rli 
7,10 X 2,80 s p re sle d k o m 0,50 m še 2,6 X 1,7 m v elik i so n d i. Po te n k i p la s ti 
(5 cm ) d re v e sn e g a h u m u s a je sle d ila 10 cm d eb e la p la s t č rn e p rs ti. P o o d ­
stra n itv i le-te se j> e izkazalo, d a je b il p ro s to r g ro b o »tlakovan« z n ev ezan im i 
k am n i. N a v zh o d n i s tra n i je b il o zek del p r e k r it s k a m e n im d ro b irje m . M a rsi­
k a te re v d o lb in e , ki so segale n a p o sa m ez n ih m e stih tu d i do 0,50 m globoko, 
so b ile iz p o ln je n e z d ro b n im i n ev e za n im i k am n i. V o d s tr a n je n i ze m lji n i b ilo 
n a jd b . N a p o v ršin i p la s ti iz o m e n je n ih k am n o v je n a e n e m k u p u b ilo p e t 
m a jh n ih in p e t v elik ih sre b rn ik o v iz 17. s to le tja (sl. 1). N a jb rž so b ili v n e k i 
v rečk i o z iro m a m o šn jič k u sk u p a j z m a jh n o sv e tin jic o . G otovo je , d a n a jd b a 
p re d s ta v lja iz g u b lje n p re d m e t, k e r n i p rišla n a to m e sto p re d iz ra v n a n je m 
p ro s to ra . Z a to n a m ta n a jd b a to č n o o zn a ču je te r m in u s a n te q u e m n a s ta n k a

te ra se . Po v se m te m la h k o sk le p am o , d a je n a s ta la p r e d ali n ajp o zn e je v 
17. sto le tju , tj. p re d izgubo d e n a rja .
Sektor E. N a te m s e k to rju sm o razk o p so n d e iz 1973. leta, ki je m erila 
3 X 3 m , ra z š irili do ro b a p o b o č ja , tj. do 4 m širin e. Isto č a sn o sm o izkop po­
d aljša li za 1 m p ro ti v zh o d u in 3,80 m p ro ti za h o d u te r ga poglobili za 
0,80— 1,30 m v po b o čje. S to ra z širitv ijo sonde se je izkazalo, d a so kam ni, ki 
so d ali videz su h e g a zidu n a z g o rn ji s tra n i p o b o čja v b is tv u se su ta ali še bolj 
v e rje tn o r a z tre s e n a ste n a. S se v e rn e in zah o d n e s tra n i sm o o d k rili dv a lepa, 
še n e u n ič e n a zidova n ek e stav b e dolge 2,10— 3,10 m , širo k e 0,65 in 0,80— 0,24 m 
visoke. Z ida se s tik a ta v p ra v e m k o tu . S everni zid dolg 2 m in zahodni dolg 
1,85 m , sta z z u n a n je in n o tra n je s tr a n i p o p o ln o m a rav n a . O stali deli d a jo videz 
m an j so lid n e izdelave z a rad i ra z ra h lja n o sti, po v zro čen e s k o ren in a m i dreves, 
ki so u n ič ile m a lto in v ečin o m a tu d i p re m a k n ili k am n e. O d k rita zidova sta 
izd elan a iz p lo šč a tih , d o k aj n e e n a k o m e rn o te sa n ih k am n o v . Položeni so bili 
brez v rste in vezani z a p n e n ič a sto m alto . N a o d k rite m vo g alu se n a h a ja rob 
iz večjih, p ra v iln o izk lesan ih b lo k o v . N a zah o d n i s tra n i, 1,55 m od vogala se 
n a h a ja o d p rtin a . N jeno širin o n i b ilo m oč d o g n ati z a ra d i d e stru k c ije zid u n a 
te m m e stu . V se k a k o r p a n i b ila p re v e č velika (p rib ližn o 0,60 m ). N a te m m e stu 
je b ila z g o rn ja p o v ršin a zid u g la d k a. N edognano o sta n e z a e n k ra t tu d i v p ra ­
ša n je, ali je z u n a n ja v išin a zidu 24 cm u stre z a la višini ta l v stav b i. V n o tra n jo ­
sti o b je k ta je b ilo v ju g o v z h o d n em vogalu n ek a j k a m n itih p lo šč v 10 cm nižji 
p la sti. Te b i la h k o sodile k tlo m stav b e. G lede n a o sta le k o se kam nov v celot­
n em se d im e n tu n ekoliko z a v rača jo ta k šn o dom nevo.
S am a te h n ik a zidave n e d aje dovolj p o d atk o v , d a b i la h k o u strez n o sklepali. 
N im am o d ire k tn e an alo g ije za te h n ik o , v k a te ri sta iz d ela n a o sta n k a zidov 
m ed sta v b a m i n a S vetih G orah, č e p rim e rja m o te h n ik o , v k a te ri sta zidani 
k ap elici sv. J u r ija in sv. M a rtin a ,6 la h k o trd im o , d a s ta o b a zidova zidana 
bolj p recizn o , č e p rav im am o v o b e h p rim e rih šivane vogale stavb.
Z anim ivo je o m en iti, d a je b il se d im e n t v te j sondi, tj. v o b je k tu in izven 
n je g a e n o ten . P o 0,20 m debeli g o zd n i u se d lin i je b ila z e m lja do sk a ln ateg a 
d ro b irja te m n o rjav a , p o m e ša n a , č e p rav ne p ogosto s k a m n i oreh o v e veli­
kosti. V p la s ti gozdnega h u m u sa n i bilo n o b en ih n a jd b . Te za če n ja jo p o n ek o d 
10 cm n a d o m e n je n im n iv o je m k am n o v , ki n a j bi b ili del ta l v stavbi. P od 
to p la stjo so do d ro b irja sledile k e ra m ič n e n a jd b e , k o šč en o v rete n o in železen 
zvonec.
P o d atk i o n a jd b a h d o v o lju je jo , d a izrečem o n ek aj p re lim in a rn ih sklepov, 
o ziro m a n e k e m isli v zvezi z d a ta c ijo o b je k ta. P ris o tn o s t n a jd b p riča, d a je 
sta v b a la h k o n a s ta la v času, ko se je del ero zijsk eg a se d im e n ta že n a h a ja l n a 
p ro sto ru , k je r je bil sezidan o b je k t. D om neva b i b ila še b o lj v e rje tn a , če b i 
k am n itn e p lo šč e res so d ile k o s ta n k o m tla k a v p ro s to ru . M ožno p a je , d a se 
je la h k o s e d im e n t sesul šele, k o je b ila sta v b a zru še n a . R ešitev tega in toliko 
d ru g ih v p ra ša n j bo d o d ala m o rd a n a d a ljn ja so n d ira n ja zidov in p ro s to ra okoli 
njih.
D a b i d o g n a li ali je sta v b a n a te m p ro s to ru o sa m lje n o b je k t, sm o p rv o tn o 
son d o ra z širili za 2,70 m in jo p o d a ljša li v sm e ri se v ero za h o d a še za 7,20 m 
od sta v b e ; 1,30 m od vogala sm o n alete li n a 4 m dolg »zid«, n a re je n iz kosov 
k am n a, ki so b ili m e d seb o jn o v ezan i z zem ljo. O piral se je p rav o k o tn o n a za-



h o d n i zid o m e n je n e g a o b je k ta . S tru k tu ra »zidu« je d o k a j n e k o m p a k tn a in 
glede n a n a jd b e te r n a zem ljo n e kaže n o b en ih raz lik s se d im e n to m v o b jek tu . 
N jegova v išin a je p rib ližn o 1 m.
Ob »zidu« je b ila v zem lji ra z e n k era m ik e še k o šč en a letev, b ro n a s ta igla, 
fra g m e n t ste k le n e p osode, u s tje v rča, fra g m en t m a jh n e sk o d elice z o strim 
k lek o m in fra g m e n ti lo ščen e lo n čen in e. K er so vse te n a jd b e ležale v rh njega, 
je gotovo, d a so p rišle n a to m e sto , ko je že »zid« o b sta ja l. N a te m se k to rju , 
tj. n a tem d e lu p o b o čja, n i bilo sledov pokopov. G lede n a položaj n a jd b je 
gotovo, d a so d ijo v ero z ijsk i se d im e n t z zg o rn jih legah.
T ri m e tre v išje in zah o d n o o d zahodnega k o n ca so n d e sm o razisk ali še 
m ed d re v je m 3 X 3 m v elik p ro sto r. T udi n a te m m e stu so p la sti raz p o re jen e 
enako k o t v p r e jš n jih dveh so n d a h . S ed im en t gozdnega h u m u sa je n a tem 
m e stu 0,50 m debel. Za razlik o o d sp o d n jih p o v ršin je b il ta p o p o ln o m a ste­
rilen . T u n ism o zasledili n iti o b ič a jn ih živalskih k o sti, k i so p riso tn e n a vsem 
te re n u n a S v e tih G orah. T a p o ja v la h k o razlag am o s te m , d a je ero zija z zgor­
n jih p o v ršin z a ra d i strm e g a te re n a v k o ta le n ju p re sk o č ila to m a jh n o ravnino. 
N ajb o lj v e rje tn o p a je, d a je ra v n in a iz n ez n an ih v zro k o v n a s ta la po ero d i­
r a n ju te h z g o d n jih p lasti.
Kapela sv. Martina. V te j raz isk o v aln i k a m p a n ji so o k o liščin e dovolile, da 
v k ap e li sv. M a rtin a raz širim o so n d o iz 1973. leta. O d p rli sm o jo n a p reh o d u 
m ed a p sid o in la d jo ; m e rila je 1,80 X 0,81 m . Poleg že o m e n je n ih p o d atk o v 
je d ala še n a d a ljn je elem ente, k i bolj p o ja sn ju je jo o d n o s m ed absidialnim 
delom in la d jo . P red v sem se je izkazalo, d a so k a m n iti b lo k i šivnih robov 
n a vogalih la d je segali d o k aj g loboko in d a so en ak eg a v id eza k o t n a zahodni 
stra n i, k je r je d o g ra je n a lopa. In ta k tn i k am n i n a v zh o d n e m ro b u segajo v 
o d p rti so n d i p rib liž n o do 0,95 m višine, tj. do sp o lije, k i je u p o ra b lje n a k o t 
blo k za ro b la d je . N ad te m k am n o m je 0,35 m visok p re sle d e k , k je r n i roba, 
m arv eč so m a n jš i, b o lj p lo šč ati k am n i, ki so položeni d eln o tu d i n a zid ladje. 
N ad p re sle d k o m se n a d a lju je ro b la d je z v ečjim k a m n itn im k v ad ro m velikosti 
0,50 X 0,39 m . T ako s tr u k tu r a ro b a izp riču je, d a je d e l m e d sp o lijo in zgor­
n jim k am n o m n am en o m a iztrg an . V ezal naj bi delno n o v o d o g raje n i zid prez­
b ite r ija n a že o b sto je č e te lo lad je. D a je la d ja že o b sta ja la , je pokazala m alta 
z beležem , k i se je d rža la sp o lije z ap sid aln e stra n i, p o d o b n o k o t sm o dognali 
n a a p sid a ln i ste n i la d je v k ap elici sv. J u rija .7 G lede n a to , d a n a zgornjem 
k a m n u ni b ilo ta k e obloge, lah k o sklepam o, d a je n a te m m e stu se k u n d arn o , 
če p rav vse o k o ln o sti govore, da je b il p rim a rn o del te g a ro b a . S p o lija je z ene 
s tra n i (p ro ti ro b u ) rav n a, z d ru g e p a n ep rav iln o izk lesan a. N a k am n u je videti 
sled n e k d a n je g a okvira, k i je d a n e s poškodovan. V elik o st sp o lije je p rib ližn o 
25 X 25 cm (sl. 2).
Drobne najdbe. T udi m e d le to šn jim i razisk av am i sm o o d k rili poleg k eram ik e 
še v ečje število d ro b n ih n ajd b .
B ro n a sta d vo ko len ča sta fib u la sodi v varianto fibul s trik o tn o perforirano nogo, 
ki je n a našem prim eru sam o delno ohranjena; ohranjena dolž. 6,3 cm (T. 2: 1).
Ta tip fibule s sam ostrelno peresovino se dokaj pogosto pojavlja na najdiščih 
Dolenjske, v žganih grobovih rim skega obdobja, kot so v Dobovi, P etrušnji vasi,8

K apela sv. M artina, severna stena, stičišče apside in ladje. — 
n o rth w a ll, ju n c tio n o f apse and nave

Globodolu,9 P ristavi p ri Trebnjem .1 0 V ideti je, da se pojavljajo tudi v Sisciji in 
v Neviodunum u.1 1 V Em oni so te fibule v prem stvu zelo zgodnjega tipa sim pulum a1 2 
s podaljšanim ročajem ,1 3 z oljenko F o rtisu kot v grobovih v Globodolu1 5 in drugod. 
Vsi om enjeni in drugi elem enti d atirajo ta tip fibule v drugo polovico 1. in v prvo 
polovico 2. sto letja.1 6 Čeprav za našo fibulo nim am o podatkov o njenem izvoru, 
predvsem zaradi m esta, kjer je najdena,1 7 je gotovo, da predstavlja del inventarja 
nekega uničenega groba.
K oščeno vre te n o zelo lepe izdelave je okrašeno na zgornji strani z dvema vreza­
nim a koncentričnim a krogom a: prem er 2,6 cm (T. 1: 3).
N aša n ajdba po obliki sodi k tip u cilindričnih, dokaj nizkih vreten z zaobljenimi 
robovi. Izdelano je zelo precizno. K rogi so pravilno vrezani. V splošnem je pojav 
vretena na našem področju najbolj značilen zgodnjesrednjeveški inventar, in izde­
lana so iz kosti, če ne upoštevam o tistih fragm entov boljše lončenine, iz ilovice,1 8 
stekla in ja n tarja .
Toda najbližje analogije za koščena vretena izdelana v enaki tehniki, poznam o 
zaenkrat z Debelega B rda pri Sarajevu,1 9 k jer so odkrili še celo vrsto drugih najdb 
rim skega obdobja.2 0 Ravno tako so podobni prim erki znani na zahodu v tako 
im enovanih vojaških grobovih2 1 in pokopih poznega cesarskega obdobja.2 2
O antičnem izvoru tako izdelanih predm etov govorijo tudi enako izdelani kam- 
nitni prim erki, ki so dobro datirani z denarjem in z drugim i elem enti istega 
obdobja.2 3
Železen zv o n če k. Med kovinastim i najdbam i lahko om enim o tudi večji fragm ent 
železnega zvončka. Izdelan je iz ob straneh zvite pločevine. Na vrhu je bila zanka 
iz debelejše žice polkrožnega preseka. V erjetno je bila v n o tran jo sti zvončka skle­
njena in na n jej je viselo tolkalo; velikost 5,8 X 3,5—4,7 cm (T. 2: 6).
Naš prim er sodi h koničastim tipom z ravnim i robovi, ki jih rabijo za drobnico. 
Po klasifikaciji teh predm etov v Intercisi sodi k II. tipu.2 4 Ta oblika se obdrži nespre­
m enjena zelo dolgo, celò do današnjega dne. Na ozem lju Panonije je znana že 
v 2. stoletju n. š. in zlasti na najdiščih ob donavskem lim esu (Szentender, Bodakalasz, 
Nogrädveröce itd.).2 5 N ajbolj podoben naši najdbi je gotovo železni zvonec z nasel­
binskega najdišča v Täc-Gorsium in je vezan s kultom Ju p itra Dolihena.2 5 1 1 Na 
ozem lju zahodnega Balkana se pojavljajo tudi na naselbinskih, kot npr. v Lisičičih 
pri K onjicu in M alem M ošunju pri Travniku, kjer ga glede na sprem ljajoče gradivo 
datirajo v 3. ozirom a drugo polovico 4. stoletja.2 6
Zvončki se pojavljajo tudi pri številnih narodih (Frankih, Vizigotih, Burgundih) 
iz časa preseljevanja narodov in im ajo poseben pomen.2 7
Glede na pom en Svetih Gora te r na značilnost posam eznih najdb, ni izključeno, 
da je tudi ta zvonec bil del nekega grobnega inventarja.
B ro n a sta igla — stilus. Med zelo pom em bne najdbe tega izkopavanja sodi gotovo 
bronasta igla — stilus. S rednji del igle je štirioglatega preseka in je okrašen s tri­
kotniki v tehniki vdolbljenja. Zgornji del je okrašen s prečnim i vrezi in na vrhu 
sploščen. Igla je nekoliko zvita; ohranjena dolž. 9,4 cm (T. 1: 2).
Čeprav je n a vrhu odlom ljena, sploščen ostanek govori, da je bila zaključena 
z nastavkom v obliki m ajhnega ploščatega diska, elem enta, ki zelo spom inja na 
poznoantične stiluse.2 8 Ta tip igle z različno oblikovanim ali okrašenim srednjim 
delom je dobro znan iz nekaterih grobišč zahodne Panonije.2 9 Tu se vežejo z zapest­
nicam i s konci v obliki kačjih glav, z okroglim i ploščatim i fibulam i in drugim i 
predm eti, ki so datirani v drugo polovico 5. in na začetek 6. stoletja.3 0 Tudi na našem 
ozem lju se take igle vežejo s podobnim i elem enti, le da je ornam ent na delu 
štirioglatega preseka vrezan.3 1 Sodijo v isto obdobje. N aša sekundarno zvita igla 
spom inja na enake pojave z nek aterih poznoantičnih grobišč s srednjega Podo­
navja.3 2
Naš prim er predstavlja bolj rustikalen izdelek; zato je tudi ornam entika dokaj 
neprecizna. O krašena je v tehniki globokega vreza z izdolbenimi trikotniki. Postav­
ljeni so izm enično drug proti drugem u, tako da oblikujejo ozek cikcak trak. Ta tip 
ornam entalne tehnike se pojavlja n a pozno rim skih in zgodnjesrednjeveških pred­
metih,3 3 ki sodijo v 5. stoletje,3 4 čeprav ni popolnom a neznana v prvi polovici 6. sto-

le tja3 5 in pozneje.3 6 Po svinčenem okviru za ogledalo iz X X III groba Intercise, 
lahko sklepam o, da je bila lahko ta tehnika znana že v 4. sto letju .3 7
Ne glede na velik časovni razpon, ki ga dajo ornam enti, izdelani v tej tehniki, 
je gotovo, da n aša igla sodi v prvo ali p a v drugo polovico 5. stoletja.
K o ščen a letev. O jačevalna koščena letev glavnika je okrašena z vrezanim i punci- 
ranim i polkrogi in dvojnim i krogi. N a letvi so tri luknje, od katerih sta dve večji. 
M anjša se n ah aja na strani, k je r je letev nekoliko obrabljena. Po sledovih lahko 
dom nevam o, da je tre tja luknja služila za obešanje; velikost 7,45 X 1,65 cm (T. 1: 5).
Tak tip koščene letve ponavadi sodi k dvovrstnim glavnikom .3 8 Take ojačevalne 
letve so n a glavnikih p ritrjen e n a jedro s štirim i, redko s trem i, pri večjih p a do 
pet zakovic, naj so prevrtane n a enaki razdalji ali v skupinah. Luknje so skoraj 
brez izjem e vedno bolj m alega prem era. N a našem p red m etu preseneča, da sta dve 
relativno veliki in nesim etrično razporejeni na obeh koncih, in m ajhna, ki je enako 
oddaljena od ro b a kot velika n a drugem koncu. Preseneča tudi, da obe luknji ne 
kažeta sledov nekdanjih zakovic. N asprotno tem dvem a je tre tja luknja, ki po 
p rem eru u streza luknjam zakovice, čeprav tudi v tej ni nobenih ostankov. Od te 
luknje do ro b a letve je sled v obliki m ajhne vdolbinice. N a tem koncu je tu d i rob 
dokaj ob rab ljen . Čeprav ornam ent kaže, da je bil p rim arn o tudi ta konec oblikovan 
kot n asp ro tn i, je danes letev nekoliko ožja in neravna. Take ojačevalne letve glav­
nikov so po navadi, ne vedno, ob vzdolžnih robovih narezane. Ti detajli kažejo, 
da so zobci glavnikov izrezljani ali dodelani šele potem ko sta bili že obe letvi 
p ritrje n i n a jedro. Pri rezanju ali glajenju zobcev je bil zajet tudi vzdolžni rob 
letve. T akih sledi nim a n aša letev. Čeprav o b staja tudi veliko število letev, ki nim ajo 
om enjenih vrezov,3 9 lahko dom nevam o, da je letev bila v drugi rabi. P roti te j do­
mnevi govori velikost letve, ki k ljub vsem odstopanjem ustreza ojačevalni letvi 
glavnika. Zato lahko sklepam o, d a je bila prvotno n arejen a prav v ta nam en.4 0
Čeprav zaen k rat ni možno dognati v kakšni dokončni rab i je ta letev bila, 
njena o rn am en tik a izpričuje, da je izdelana v času p re d slovensko doselitvijo. Po 
ugotovitvah, ki se lahko na podlagi tega elem enta sklenejo, je gotovo, da je m otiv 
na njej značilen za glavnike in druge koščene predm ete iz časa, od 4. do prve 
polovice 6. stoletja.4 1 V m lajšem času so bolj p rilju b ljen i m anjši, predvsem enojni 
puncirani krožci, skupine vrezanih črt, položenih križcev in podobni m otivi.4 2
K e ra m ika . Razen nekaj fragm entov sodi vsa p ri tem raziskovanju najdena kera­
m ika v rim sk o in poznoantično obdobje. Čeprav izhaja skoraj vsa iz sektorja E, 
tj. s po d ro čja, k je r sm o odkrili del objekta na zgornjem pobočju hriba. Že s tem 
m om entom je gotovo, da izhaja iz zaključene kultu rn e celote v širšem pom enu 
besede. K ljub tem u je n a podlagi teh dokazov ne m orem o natančneje kronološko 
opredeliti po stratig rafsk ih podatkih, k er je sedim ent, v katerem je bila n ajd en a 
erozijska p la st v višjih legah. Glede na te okoliščine sm o prisiljeni n ajti rešitev 
kultu rn e in kronološke določitve v sistem u tipologije za vsak posam ezen oblikovni 
tip. Po že ustaljenem načinu obravnavanja keram ike teg a obdobja, se naše n ajdbe 
delijo, glede fak tu re in oblike, n a dve večji skupini, in to na: provincialno rim sko 
lončenino in n a skupino posod boljše kakovosti.
I. Provincialno rimska lončenina. Glede n a keram ične najdbe dose­
danjih raziskovanj, so zadnja obogatila seznam oblik in zm esi, čeprav je gradivo 
tako fragm entirano, da niso za posam ezne tipe m ožne rekonstrukcije celotne oblike 
posode. Po fragm entih lahko sodim o, da je določeno število posod te skupine bilo 
izdelano v klobasasti tehniki, s tem da je bilo najprej oblikovano dno,4 3 ki se nepo­
sredno n ad a lju je v stene posod. D ruge so bile izdelane iz ene kepe zemlje. Posoda je 
glede n a sledove prstov n arejen a z vertikalnim oblikovanjem zmesi.4 4 V splošnem 
je vsa k eram ik a te skupine izdelana skrbno in popolnom a oblikovana ali sam o 
dodelana n a lončarskem kolesu.4 5 N ekaj fragm entov kaže, da je tu d i ob stajala 
taka, za k atero lahko rečem o, d a je bila grobo izdelana. Zanim ivo je, da je p ri takih 
p rim e rih posoda im ela prem az iz zelo dobro prečiščene zem lje, ki je p ri žganju dala 
rum eno rjav i odtenek, m edtem ko je jedro izdelano iz zem lje z zelo velikim i kosi 
krem ena in m anjših kam nov. D rugi prim eri p a kažejo prav nasprotno. Jedro je iz 
dobro predelane zmesi, m edtem ko je prevleka porozna in vsa razpokana. Med

posebnosti te keram ike lahko sodi finejši n o tran ji prem az kot zunanji, ki se 
pojavlja n a dokajšnjem številu fragm entov. Pri takih prim erih je notranjost posode 
pri žganju bolj tem na kot zunanja stran. Ločeno od tak ih pojavov je določeno 
število fragm entov, ki kažejo sledove dim ljenja, ozirom a da je njuna površina 
p rek rita s tenko sajasto m astno plastjo.
Lončenino te skupine lahko ločim o v več tipov, ki so v večjem ali m anjšem 
številu posam ezno zastopani m ed našim gradivom.
L onci pred stav ljajo najbolj pogost tip te skupine. Med najdbam i ni popolnom a 
ohranjenega prim erka. Številni fragm enti ne dovoljujejo izrisane rekonstrukcije, 
m arveč kažejo sam o oblikovne v arian te posam eznih detajlov, zlasti zgornjega dela 
posode. Tako so bila u stja bolj ali m anj izvihana z zaobljenim robom brez zgornjega 
žleba (T . 3 : 1), poševna navzven ali vertikalno odrezana, z ali brez zgornje in spodnje 
profilacije (T . 3 : 3—7, T. 5: 6, 7, T. 8: 13—20).
Tudi dna kažejo ostro in m ehko ločitev od stene posode, z gladko (T. 8: 6, 7, 10, 
11), ozko ali širšo spodnjo ploskvijo (T. 4: 2, T. 8: 8, 9).
V splošnem so posode tega tip a bile okrašene od v ratu do ram en ali sam o po 
trebuhu z vodoravnim i paralelnim i žlebi (T. 3: 1 —4) ali s skupinam i širših vodo­
ravnih in valovitih črt. Zelo redko se zadnje pojavljajo enojno.
Lonec je ja jča sto ovalne oblike z izvihanim ustjem . Izdelan je iz bolj ali manj 
dobro p resejane zemlje, pom ešane z večjim i ali m anjšim i drobci krem ena, ali pa 
sam o s peskom in sljudo. Vse posode so prevlečene; nekatere so sijajno črno sivo 
žgane, kot da bi bile grafitirane, druge pa z nelesketajočo prevleko. N ekateri prim eri 
so sivo črno ali sivo rjavo neenakom erno žgani s tem no sivo črnim jedrom . 
Površina teh posod je bolj groba.
Nekaj v risb i rekonstruiranih prim erov:
Večji fragm ent ustja, vratu in del ram ena posode izdelane na roko, rdeče 
opekasto žgane, okrašene z vodoravnim i in valovitim i skupinam i vrezov; višina 
6,95 cm (T. 3: 1).
F ragm ent ustja, v ratu in ram ena m anjše sivo črno žgane posode, oblikovane 
n a lončarskem kolesu; višina 3,45 cm (T. 3: 2).
F ragm ent u stja, vratu, ram ena in trebuha m anjšega črno sivo čvrsto žganega 
lonca; višina 6,1 cm (T. 3: 3).
F ragm ent ustja, vratu in dela ram ena posode okrašene s skupinam i vodoravnih 
tan jših ali debelejših vrezov; višina 5,5, prem er u stja 15 cm (T. 3: 4).
F ragm ent u stja, vratu in dela ram ena podobne posode kot zgoraj, sam o da je 
bila nekoliko večja in iz debelejših sten; višina 4,2 cm (T. 3: 5).
M anjša fragm enta podobne posode kot zgoraj, sam o da je okrašena z vodorav­
nim i širšim i vrezi; višina 4,8 in 4,2 cm (T. 3: 6).
M anjši fragm ent oboda večje rjav o rdeče žgane posode; višina 3,2 cm (T. 3: 7).
Večji fragm ent ustja, vratu, ram en a in dela trebuha, svetlo rum eno rjavo žgane 
posode, izdelane iz zemlje, pom ešane s peskom, oblikovane n a lončarskem kolesu ter 
okrašene z vodoravnim i plitkim i žlebi; višina 7,9 cm (T. 4: 1).
F ragm ent dna neke večje sivo rjavo črno žgane posode, izdelane iz zem lje pome­
šane s peskom , oblikovane na lončarskem kolesu; prem er 13 cm (T. 4: 2).
Fragm ent u stja, vratu, ram ena in dela trebuha m anjše sivo rjavo žgane posode, 
grobo izdelane iz zemlje, pom ešane z drobci krem ena, peska in sljud; višina 5 cm 
(T. 5: 6).
F ragm ent dokaj profiliranega u stja, vratu, in dela treb u h a rjavo sivo žgane 
posode, izdelane iz zemlje, pom ešane s peskom in s sljudo, oblikovane na lončar­
skem kolesu, okrašene z vodoravnim i kaneluram i; višina 6,7 cm (T. 5: 7).
Več zlepljenih in nezlepljenih fragm entov spodnjega dela in ravnega dna posode, 
izdelane iz dobro prečiščene zem lje, pom ešane s peskom in s sljudo, oblikovane na 
lončarskem kolesu; je rum eno rjavo do sivo čvrsto žgana in okrašena z m etličastim 
vodoravnim in vertikalnim ornam entom , ki je segal skoraj do dna; višina 10,85 cm.
Tip tega lonca opredeljujejo, glede na njihovo rabo v žganih grobovih, tudi kot 
urno.4 0 Če sprem ljam o vse dognane variante glede profilacije u stja in višine, k jer 
začenja in končuje največji obod — trebuh,4 1 lahko trdim o, da so na Svetih Gorah

zastopane variante, ki se veliko ne razlikujejo druga od druge. Pri naših n ajd b ah 
se p o jav ljajo oblike variant, ki so z blago navzven, nekoliko lijakasto zvitim 
do popolnom a vodoravno upognjenim ustjem . Tu niso prisotne variante, k atere so 
gotovo latenske in so sam o v ra b i v 1. stoletju rim skega obdobja.4 8 Enako tako ne 
srečujem o u stij in vratov m očno profiliranih z zunanje in n o tran je strani, k o t so 
znana m ed odkrito lončenino iz P anoram e v P tu ju 4 9 in drugih najdiščih. Tudi 
v ornam entiki kažejo m otivi enotnost. Med do sedaj o d k ritim gradivom ni žigosanih 
m otivov,5 0 tem več so vsi izvedeni z glavničastim orodjem , vlečeni bodisi vodoravno, 
vertikalno, ravno ali valovito. Le en prim er je okrašen s potezam i v vodoravno in 
vertikalno sm er.
N aše gradivo po teh elem entih spom inja n a tisto, ki se pojavlja m ed to skupino 
lončenine n a K rižni gori,5 1 n a G radišču nad Pivko p ri N aklem ,5 2 na Sv. Pavlu nad 
V rtovinom 5 3 in drugod.5 4
K er se ta tip posode po jav lja n a raznih najdiščih k o t so Em ona,5 5 Poetovio,5 6 
S tenjevac5 7 itd. skupaj z novci Avgusta, Kaligule, Agripe, K lavdija tja do Domici- 
jana, ali s sigillato, je d atiran v čas 1. in 2. stoletja.5 8 T oda ne glede na ta oprijem ljiva 
dejstva, ni izključeno, d a so tak e posode n a odročnih najdiščih bolj podeželskega 
značaja bile rabljene še nekoliko dalj časa.5 9 V fazi, ko im a zmes še bolj nekva­
liteten značaj in je p ri posodah za dom ačo rabo u p o rab ljen a zem lja s prim esjo 
peska in sljude, te r so posode čvrsto žgane, da dobijo kovinski zvok, je m oč sklepati, 
d a so bili v rab i taki tipi tudi v 3. in 4. stoletju.
S ko d e le . Med oblikovnim i tip i te lončenine, po p ro filaciji nekaterih najdenih 
prim erkov, je gotovo, da sodijo m ed skodele. Tudi m ed n jim i ni celih prim erkov ali 
vsaj profilov, ki bi dali dovolj podatkov za popolno rekonstrukcijo oblike. Za večje 
število n ajd b te vrste je m ogoča rek o n stru k cija le po o d k ritih prim erih n a drugih 
najdiščih. Določeno število n im a analogij in zato o sta n e v m arsikaterem detajlu 
nedognano.
Med tu odkritim i p rim eri lahko ločimo nekaj v aria n t skodel: koničaste z uvi- 
hanim u stjem , s cilindričnim zgornjim delom in ravnim , zaokroženim , izvihanim , 
odebeljenim ustjem , ali pa s polkrožnim uvihanim ali izvihanim ustjem . O bstajajo 
tudi p rim eri, za katere lahko rečem o, da sodijo k nekim prehodnim oblikam m ed 
lonci in skodelam i, zlasti ker se m ed seboj ne ločijo niti po ornam entiki.
K akšna so bila v bistvu dna n aših skodel, ni znano. M ed fragm enti te keram ične 
skupine, jih je določeno število z ravnim dnom , ki zaobljeno p reh aja v stranske 
stene posode. Čeprav je gotovo, d a so nekateri kosi n a jb rž dna drugih tipov posod, 
se lahko določi število dna posam eznih skodel.
V risb i rek o n stru iran i prim eri:
F ragm ent ustja, v ra tu in ram en a m anjše sivo črno žgane posode, oblikovane na 
lončarskem kolesu; višina 3,45 cm (T. 5: 2). Ta tip posode s svojim navzven zavi­
hanim u stje m in ornam entiko spom inja na lonce te skupine. Toda njegova višina 
ozirom a širina u stja govorita, d a sodi bolj k skodelam k o t loncem.
F rag m en t zgornjega dela neke polkroglaste sivo črno žgane posode, izdelane 
iz zem lje, pom ešane z drobci krem ena, z zunanje in n o tran je stran i prevlečene 
s prevleko. Površina je dokaj porozna. N a zunanji stran i je ornam ent iz vodoravnih 
in valovitih vrezov; velikost 4,3 X 5,15 cm (T. 4: 4).
F rag m en t sodi k nizki trinožni posodi z ločnim profilom . Kako se je zaključila 
v u stju , ni m oč ugotoviti. Za razliko od vseh do sedaj znanih prim erov, je bil naš 
poleg z vodoravnim i vrezi okrašen tu d i z valovnico — ■ m otivom , ki je znan predvsem 
po loncih. N a obm očju jugozahodne Panonije se take posode pojavljajo z m etliča- 
stim ornam entom , ki n a posam eznih prim erih p reh a ja tu d i na nogo.6 0 Glede na to, 
da je valovnica istočasna z m etličastim m otivom in po n ajd b ah nekaterih najdišč 
je izpričano, da so ti tip i posode značilni predvsem za zgodnje cesarsko obdobje,6 1 
čeprav se n a nekaterih najdiščih pojavljajo tu d i v 3. in 4. stoletju. Tudi naš fragm ent 
se je lahko končal na vrhu z izvihanim u stjem in spodaj z navadnim ravnim dnom, 
tako d a bi dala posoda vtis stlačenega lonca. T akšne p rim erke poznam o m ed p ro ­
vincialno rim sko keram iko.6 2
F rag m en t zgornjega dela cilindrične posode, izdelane iz zem lje, pom ešane z drobci 
krem ena in je neenako sivo črno do sivo rjavo žgana. U stje je z n o tran je strani

nekoliko odebeljeno. K er je bila za izdelavo roba vlažna zem lja povlečena proti 
zunanji strani, je ta nekoliko prešla tu d i na vertikalno zunanjo steno posode. Pri 
tem daje vtis nekoliko profiliranega roba; velikost 4,75 X 4,5 cm (T. 4: 3).
Fragm ent je prem ajhen za popolno rekonstrukcijo, toda po dim enzijah prem era 
u stja posode (21 cm ) je gotovo, da ne sodi k spodnjem u delu, tj. ne predstavlja 
stojnega roba nekega recipienta, m arveč je del zgornjega dela. Posoda je bila v zgor­
n ji tretjin i ali polovici cilindrična. Po vsem sodeč je to del skledaste trinožne posode. 
Take posode so predvsem znane s p o dročja Norika, bolj redko pa iz Panonije.6 3 Jugo­
vzhodni panonski prim eri im ajo p ristn e analogije v posodah tega tipa z najdišč: 
St. Paul in Lavanthal, Linz, W inten, K apfernstein, Dogoše pri M ariboru, Carnuntum , 
Vindobona itd.6 4 N ajbrž je naša posoda bila cela neom am entirana. Po najnovejših 
d atacijah z novci je gotovo, da so bili tile tipi najbolj pogosti v 1. in 2. stoletju,6 5 ne 
da bi bilo zaenkrat mogoče določiti neko m ikrodatacijo posam eznih tipov.6 6
Fragm ent polkrožne skodele z vodoravno ravno odrezanim ustjem . Posoda je bila 
iz dobro prečiščene zemlje, močno pom ešane s peskom in s sljudo, te r sivo rjavo 
žgana. Sledovi blage profilacije na zunanji strani govore, da je bila posoda izdelana 
na lončarskem kolesu. Na zunanji stran i so sledovi ornam entike v obliki enojne va- 
lovnice; velikost 3,15 X 4,0 cm (T. 4: 5).
Analogije za to varianto skodele v znanstveni literaturi ne najdem o. Faktura, 
ostali elem enti in predvsem plast, v k ateri je fragm ent bil, ga zanesljivo uvrščajo 
v antično obdobje. Polkrožno profilacijo za sedaj poznam o sam o p ri zgornjih delih 
posod s trem i nogam i. Na žalost tu d i za ta prim er nim am o niti najm anjšega ele­
m enta, ki bi kazal kakšna je bila njegova stojna ploskev. Do danes ta tip keram ike 
z m otivom valovnice ni znan.6 7
Fragm ent zgornjega dela bikonične skodele, ki je bila v zgornjem delu cilindrična 
in na največjem obodu, na prehodu v koničast del ojačana. Izdelana je bila iz dobro 
presejane zem lje, pom ešane s peskom in rum eno rjavo žgana. N a koničnem delu 
p ro ti dnu je bila okrašena s poševnim i paralelnim i vrezi; velikost 2,9 X 4,05 cm 
(T. 4: 6).
Tudi ta fragm ent v tej fakturi p red stav lja unikat. Po profilaciji največjega oboda 
gotovo ponazarja sorodne oblike padanske terre sigillate —• tipa Dragendorf 25.6 8 
N ekateri avtorji so dognali, da se ta v rsta sigillate pojavlja zelo pogosto v jugo­
zahodni P anoniji6 9 sam o do sredine 1. stoletja.7 0 Pozneje živi ta oblika v vrsti im itacij 
te tehnike za časa vsega 1. in 2. stoletja.7 1 Po svoji dokajšnji degeneraciji lahko dom­
nevam o, da so ji kot predloga služile prej posode im itirane kot prave terre sigillate.
Fragm ent zgornjega skoraj cilindričnega dela posode, ki se pro ti dnu ostro zvije. 
U stje je bilo horizontalno odrezano in z zunanje in n o tran je stran i nekoliko profili­
rano. Z zunanje stran i je posoda bila okrašena z gostim i plitkim i vodoravnim i kane- 
luram i. Posoda je bila izdelana iz presejane zemlje, pom ešane s peskom in obliko­
vana na lončarskem kolesu; velikost 3,7 X 5,8, prem er posode 24 cm (T. 5: 1).
Kot zgoraj om enjeni prim eri, tudi ta nim a dovolj podatkov za rekonstrukcijo 
stojne ploskve. Čeprav fragm ent po svoji profilaciji u stja spom inja na neke tipe 
skodel, kaže največ analogij s posodam i na treh nogah. K ljub tem u, da se take po­
sode v tej fak tu ri pojavljajo v P anoniji7 2 in Noriku zelo zgodaj,7 3 so variante z oblim 
profilom , okrašene s horizontalnim i kaneluram i, zlasti v N oriku, nekoliko m lajše.7 4
Fragm ent m anjše konične skodele z nekoliko naznačenim klekom na največjem 
obodu, te r plitkim žlebom na vodoravno odrezanem in z n o tran je strani oddebelje- 
nem u stju . Posoda je bila izdelana iz zem lje, pom ešane s peskom in črno sivo dokaj 
enakom erno žgana; velikost 2,25 X 3,65, prem er posode 10 cm (T. 5: 3). Posoda sodi 
m ed koničaste višje ali nižje tipe, ki se pojavljajo že v zgodnjem cesarskem obdobju 
in so v rab i vse do pozne antike, tj. do 5. stoletja.7 5
F ragm ent zgornjega dela z nekoliko navzven zvitim oblim ustjern neke bolj ci­
lindrične posode, m orda skodele. Izdelana je bila iz zemlje, pom ešane z drobci 
krem ena in peska, prevlečene s tenko prevleko ter rdečkasto rjavo žgana. Pod ust­
jem je večkratna valovnica vtisnjena z gosto nazobčanim orodjem , om ejena z zgornje 
in spodnje stran i z dvojnim i tenkim i črtam i; velikost 4,15 X 5,25, prem er posode 
19 cm (T. 5: 4). Tudi ta fragm ent, čeprav ga ni moč rekonstruirati, nosi vse značil­
nosti provincialne rim ske lončenine.

F ragm ent zgornjega dela bolj cilindrične skodele ali m orda celò krožnika izde­
lanega iz zem lje, kateri so pridani drobci krem ena in peska. U stje je nekoliko odebe­
ljeno, poševno navzven odrezano in im a po sredi žlebljeno kaneluro. Ta kanelura se 
n a enem koncu konča; n a tem m estu p a se n ah aja m ajhen vrez n a steni posode. Ali 
je posoda im ela tu ročaj ali nek detajl, ni znano. B ila je z notranje in zunanje 
stran i sivo črno žgana; velikost 2,4 X 3,5, prem er u stja približno 11 cm (T. 7: 4).
V splošnem je znano, da so posam ezne variante skodel im ele tudi navzven upog­
njeno u stje in z zgornje stran i lahek žleb za vskok pokrova. Glede na to, da se med 
našim i lončeninam i n ah aja dokajšnje število u stij tega tipa, za katere ni m oč do­
gnati k aterem u tipu posode sodijo (T. 8: 13—20), lahko dom nevam o, da so nekateri 
pripadali skodelam . Taki p rim erk i so lahko imeli obel ali bikoničen največji obod.7 6 
P rav tako je n ajb rž določeno število ravnih dna pripadalo tem u tipu posode (T. 8: 9).
F ragm ent nizkega, toda neprofiliranega dna, ki p reh a ja v nizko ležeči obli trebuh. 
Posoda je bila oblikovana na lončarskem kolesu, izdelana iz zemlje, pom ešane 
z drobci krem ena; višina 1,6, p rem er dna 7,2 cm (T. 2: 8).
Vrči. M ed keram ičnim gradivom se izločajo nekateri p rim eri dna. Po svoji obliki 
bi lahko sodili k vrčem.
F ragm ent ravnega dna, ki neposredno p reh aja v koničast trebuh nekega vrča, 
oblikovanega n a lončarskem kolesu, izdelanega iz presejane zemlje, pom ešane s pe­
skom in opekasto rdeče žganega; višina 4,3, prem er dna 8 cm (T. 4: 8).
F ragm ent sodi gotovo k navadnem u vrču ki se najbolj pogosto pojavlja z enim 
ročajem . N a žalost po ohranjenem fragm entu ni m oč rek o n stru irati zgornjega dela 
in ročaj. Za sedaj ga lahko vzporedim o s prim erkom z em onske severne nekropole, 
ki se v grobnih celotah pojavlja z aretinsko sigillato tip a Drag. 24/25.7 7 Tem u tipu 
v splošnem p riso jajo italski izvor.7 8
F ragm ent spodnjega dela posode, zelo ozko konično oblikovane n a lončarskem 
kolesu. Izdelana je bila iz dobro presejane zem lje, pom ešane s peskom . Posoda je 
bila spodaj črno sivo, zgoraj p a rum eno rjavo neenakom erno žgana. Dno je bilo 
naknadno dodano v obliki ploščate pogače. N jen prem er je bil večji kot odp rtin a 
posode n a tem koncu. Dno je dokaj grobo dodano, pri čem er je to m esto s ploščatim 
orodjem p ritrje n o n a steno posode; višina 8,8, prem er d n a 5,8 cm (T. 8: 2).
F ragm enti tega tipa posod s takim dnom , se zelo pogosto pojavljajo n a naših n a j­
diščih. Po navadi se sam o om enjajo in n iti v enem p rim eru se ne skušajo bolj določ­
neje oblikovno in časovno opredeliti.7 9 Ne glede na način, kako je to dno izgotov­
ljeno,8 0 ozkost posode v tem spodnjem delu priča, da je ta fragm ent pripadal po vsej 
v erjetn o sti neki posodi, ki je bila v zgornjem delu bolj zap rta, kot so npr. vrči.8 1
Razen teh n ajd b so najdeni tu d i fragm enti trak a stih ročajev, za katere lahko m e­
nim o, da so zanesljivo pripadali vrčem .8 2
Čaše. M ed tako im enovano navadno hišno lončenino nekateri avtorji ločijo od 
navadnih vaz brez ročaja m anjše oblike, čigar višina je do 15 cm, in jih prištevajo 
k čašam .8 3 M ed njim i razlikujem o več inačic.
F ragm ent stene cilindrične posode, ki se z blagim prehodom zvije pro ti dnu. 
Posoda je bila izdelana iz gline pom ešane z drobci krem ena, je dokaj grobo obliko­
vana in rjav o rum enkasto žgana. Fragm ent je okrašen s trem i vrstam i enojnih va- 
lovnic; velikost 6,4 X 3,7 cm (T. 9: 5).
Po frag m en tu lahko sklepam o, da sodi k cilindrični inačici z blago profilacijo 
tega tip a posode, ki so bile p rilju b ljen e na obm očju jugozahodne Panonije. Glede 
n a to, da se fragm ent n a zgornjem delu nekoliko zvija, je verjetno, d a se je čaša 
zaključila z nekoliko izvihanim ustjem .8 4 Po najdbi analogne čaše v grobu 215 
em onske severne nekropole, je gotovo, da sodi k starejšem u horizontu tega n aj­
dišča.8 5
P okrovi. V tej raziskovalni k am p an ji sm o našli nekaj fragm entov, ki prip ad ajo 
pokrovom .
F ragm ent obrobnega dela pokrova, izdelanega iz dobro p resejane zem lje, m ešane 
s peskom . Z gornja in spodnja površina predm eta je im ela fino prevleko. Pokrov je 
bil izdelan n a lončarskem kolesu in rum eno rdečkasto rjav o žgan. Rob je bil odebe­

ljen in navznoter upognjen. F ragm ent sodi bolj h koničastem u tip u z nekoliko uslo­
čenim i stranicam i; velikost 3,35 X 5,2, prem er pokrova približno 20 cm (T. 2: 7).
Fragm ent obrobnega dela pokrova, izdelanega iz zemlje, pom ešane z drobci kre­
m ena in peska. Z gornja in spodnja površina je bila prevlečena s tenko plastjo ilo­
vice. Pokrov je bil svetlo rjavo rum eno žgan. Rob največjega oboda je bil nekoliko 
navzven odebeljen in na zgornji površini okrašen z dvem a paralelnim a kaneluram a. 
Tudi ta prim er im a nekoliko usločene strani; velikost 5,2 X 4,5, prem er pokrova 
12 cm (T. 9: 6).
K oničasti pokrovi vseh variant z gum bastim vrhom so značilni za jajčaste lonce.8 6 
Toda v splošnem z m anj profiliranim robom se pojavljajo n a posodah s podstavkom 
v obliki treh nog.8 7 Glede na to, da so n a tem najdišču odkriti fragm enti, ki lahko so­
dijo k posodam , lahko dom nevam o, da je določeno število n ajd b tega tipa pokrovov 
pripadalo tu d i takim posodam .
II. Keramika boljše kakovosti. V tej skupini lahko ločimo lončenino 
ne sam o več različnih tipov posod, m arveč tudi več tipov faktur. Med njim i je naj­
več prim erov tako im enovane sive keram ike s črno prevleko, rdeče barvane kera­
mike, im itacije sigillate, prave sigillate, loščene sigillate, loščene lončenine in kera­
m ike dobre fakture, ki ne sodi v om enjene skupine. Čeprav so vsi najdeni fragm enti 
teh skupin m ajh n i,6 8 da pri večini ni m oč izpeljati kakršnekoli rekonstrukcije, ali 
pri m arsikaterem prim eru celò določiti prave skupine, so vendar zelo zanimivi in 
predvsem pom em bni. Na tem m estu m oram o podčrtati, da so vsi bili v plasti, ki je 
tičala nad dom nevanim tlom odkritega objekta v sondi E.8 9
1. Siva k e ra m ik a s črno p revle ko
F ragm ent krožnika polkrožne oblike z nekoliko zoženim ustjem in z ravnim 
dnom. Izdelan je iz fino presejane zem lje, oblikovan za lončerskem kolesu, svetlo 
sivo žgan te r prevlečen s črno sja jn o barvo; velikost fragm enta 4,3 X 7,9, prem er 
posode 30 cm (T. 6: 1).
Tak tip krožnika se pojavlja tu d i z rdečo ali oranžno prevleko; ker im itira sigil­
lato, se včasih pojavlja z žigi kasnoaretinskih m ojstrov. Tipi ta k ih krožnikov so znani 
z najdišč P anonije9 0 in Norika.9 1
Na naših najdiščih, kot tudi v Em oni, se pojavlja v m lajši plasti, ki sovpada 
s časom M aksim ina Tračana.9 2 Ta tip krožnika je zlasti pogost v Drnovem, kjer se 
pojavlja z rdečo prevleko tudi m ed sivo žgano lončenino. Za te dom nevajo, da sodijo 
v skupino tako im enovanih vojaških krožnikov.9 3
F ragm ent dn a in spodnjega koničnega dela neke posode izdelane iz ilovice po­
m ešane s peskom , tem no sivo žgane in prevlečene z dokaj m otno črno prevleko. 
P rehod dna je oster; višina 2,8 cm (T. 6: 9). Fragm ent dna z blagim prehodom v bolj 
obel del neke posode (krožnika) iz ilovice pom ešane s peskom , tem no sivo žgane in 
prevlečene z m otno prevleko; višina 1,65 cm (T. 6: 7).
Poleg krožnikov se v tej fakturi p ojavljajo izdelani še n ek ateri tipi skodel, loncev 
in drugih posod, ki so kakor zgornji bolj ali m anj značilni n a našem področju za
2. stoletje.9 4
2. R deče barvana ke ra m ik a
F ragm ent trak asteg a m anjšega ro ča ja posode, izdelane iz dobro presejane ilovice, 
pom ešane s peskom , svetlo rum eno žgane in barvane z rdečo prevleko; velikost 
fragm enta 3,4 X 2,5 cm (T. 6: 3).
F ragm ent dna in spodnjega dela nekega vrča. Izdelan je bil iz dobro presejane 
gline, pom ešane s peskom , oblikovan n a lončarskem vretenu, prevlečen s tenko 
plastjo čiste gline. Pri žganju je je d ro postalo črno sivo, prevleka rjavo siva. Posoda 
je bila rdeče barvana; višina 4,5, p rem er dna 8 cm (T. 6: 8). N a fragm entu so sledovi 
sekundarnega dotika z ognjem in zato se posoda v plasteh kruši.
Po fragm entu ni moč dognati, k aterem u tipu sodi sam o glede ročaja in u stja te 
posode. Po nenaznačenem dnu lahko sklepam o, da je bil izdelan po vzoru ste­
klene posode. V rči tega tipa so značilni za lončenino Panonije in Norika.9 5 Po fakturi 
izpričano sodi v čas zgodnje cesarskega obdobja, čeprav se ta tip pojavlja tudi 
v 3. stoletju.

F ragm ent cilindričnega, ojačanega, nekoliko profiliranega dna in spodnjega ko­
ničnega dela neke večje posode (0,8 cm debele stene). Izdelana je bila iz p resejane 
ilovice,^ pom ešane z drobci krem ena, prevlečena s tenko p la stjo čiste ilovice in nato 
še rdeče pobarvana. O blikovana je bila na lončarskem kolesu. Po barvani n o tra n ji 
površini posode lahko sklepam o, da je ta bila bolj odprta, tj. da je fragm ent sodil 
neki skodeli; višina 4,2, prem er dn a 6,3 cm (T. 8: 1). F ragm ent kaže, da je posoda 
b ila sekundarno v ognju.
Rdeče b arv an a lončenina je v splošnem značilna za vsa n aša najdišča 1. in 2. sto­
letja.9 6
3. Im ita c ija terre sigillate
F ragm ent ravnega dna, ki ločno p re h a ja k steni posode. Izdelana je bila iz dobro 
p resejan e ilovice, svetlo rum eno žgana in prevlečena z rdeče oranžno prevleko, ki se 
je ohranila sam o n a posam eznih m estih; velikost 6,4 X 6,1 cm (T. 6: 5).
Po oh ran jen em fragm entu lahko dom nevam o, da je posoda im ela p rstan asto 
nogo. Ali je bila posoda okrašena, ni mogoče dognati. Fragm ent spodnjega dela 
skodele, izdelane z dobro presejane zem lje, pom ešane s sljudo, enakom erno opekasto 
rdeče žgane. K ot vsa keram ika te v rste je bila posoda oblikovana n a lončarskem 
vretenu. N a fragm entu so sam o neznatne sledi rdeče oranžne prevleke. Na zunanji 
stran i je krožna sled do kam je segal navzdol orn am en t in tudi posam ezne sledi, 
k je r se je n ah ajal okras vdolbljenih motivov. V elikost fragm enta 5,55 X 5,1 cm 
(T. 6: 4).
F ragm ent nižje p rstan a ste noge in neznaten del stene neke m anjše skodelice, iz­
delane iz p resejan e ilovice, pom ešane z drobnim peskom . Posoda je bila oblikovana 
n a lončarskem kolesu. Jedro je bilo svetlo rum eno, ilovnata prevleka p a opečno 
žgana. N a fragm entu se niso o hranili ostanki barve; višina 2,15, prem er dna 4 cm 
(T. 6: 2).
Posode im itirane te rre sigillate se na panonskih najdiščih pojavljajo bodisi kot 
izdelki lokalnih delavnic ali tudi kot uvoženo blago.9 7
4. T erra sigillata
F ragm ent ravno navzven, nekoliko poševno potegnjenega širokega u stja in zgornji 
del polkrožne skodele oranžno rdeče žgane z rdečo sjajn o glazuro. U stje je okrašeno 
z žigosanim ornam entom v obliki sm rekovih vejic. N o tran ji rob u stja je nekoliko 
oster; velikost 2,8 X 8,8 in zunanji p rem er posode 24 cm (T. 6: 6).
Ta tip keram ike je značilen za čas žganih grobov zgodnje cesarskega obdobja in 
p resta v lja im p o rt v naše k raje,9 8 to d a tudi zelo pogosto izdelan v v rsti im itiranih 
tehnik te keram ike.9 9 Za d atiran je tega p rim erk a se glede n a velikost fragm enta, 
in na to, da n a njem ni o h ran jen noben drugi elem ent, lahko služi le okvirna krono­
loška opredelitev v 1. in 2. stoletju, kot se postavlja v splošnem pojav terre sigillate 
v P anoniji in N oriku.1 6 0
F ragm ent zgornjega cilindričnega in spodnjega koničnega dela dokaj širokega, 
plitkega krožnika. Po ohranjenem fragm entu je posoda im ela vodoravno odrezano, 
z zunanje stran i odebeljeno in profilirano u stje. P rehod zgornjega v spodnji del 
je bil o stro profiliran. N ad klekom je pas enojnih poševnih žigosanih vrezov. Posoda 
je bila izdelana iz p resejane ilovice, svetlo rdeče žgana in p rek rita z m anj sjajn o 
opečnato prevleko z zunanje in n o tran je strani. Z n o tran je stran i je posoda im ela 
dva m o tn a trakova; velikost 5,4 X 10,05, prem er u stja 34 cm (T. 7: 1). Ni izključeno, 
da je b ila sekundarno v stiku z ognjem . Tudi za ta prim erek velja enaka d atacija 
kot za prejšn jeg a. Po oblikovni razpredelnici sodi v skupino D 17.
5. T erra sigillata prevlečen a s »firnison«
F ragm ent ro b a in dela plašča koničastega pokrova, izdelanega iz dobro presejane 
ilovice, ki sta ji dodana zelo droben pesek in sljuda. P red m et je bil svetlo rdečkasto 
žgan in sam o z zunanje stran i prevlečen s sjajno oranžno prevleko. Na fragm entu je 
odbit spodnji rob, ki se vseda v žleb posode; velikost 5,2 X 2,8 cm (T. 7: 3).
A nalogije za naš pokrov dobim o za enkrat, glede na objavljeno gradivo, sam o m ed 
prim eri te rre chiare,1 6 1 in je d a tira n v 2. in 3. stoletje.1 6 2 V krogu te keram ike so ti 
pokrovi znani z obm očja zahodnega Balkana, tj. z ja d ra n sk e obale.1 6 3 Glede n a dej-

stvo, da je ta v rsta keram ike na našem ozem lju prem alo obdelana, je težko dognati 
od kod je ta oblika pokrova prevzeta.
N edoločljivi prim eri:
F ragm ent d n a (verjetno krožnika), izdelan iz dobro p resejane ilovice s prim esjo 
drobnega peska. Posoda je bila prevlečena s tenko prevleko svetlo rdečkaste barve, 
ki je m orda nekdaj bila rdeča. Na zunanji strani sta značilna dvojna vrezana kroga. 
Ali je posoda sodila k pravi te rri chiari ali im itaciji, ni m ožno dognati; velikost
4.9 X 3,9 cm (T. 6: 4).
F ragm ent slične posode kot zgoraj, le da so krožne sledi vretena z notranje 
strani. Na fragm entu ni ohranjena glazura; velikost 3,0 X 2,2 cm (T. 9: 2).
F ragm ent polkroglaste posode enake fakture kot zgoraj, le da je v vodoravni ka- 
neluri oh ran jen a rdeča barva ali glazura; velikost 4,3 X 6,3 cm (T. 7: 5).
6. L oščena lončenina: sam o trije fragm enti sodijo v to skupino
F ragm ent zgornjega dela polkroglaste skodelice z vodoravno navzven izvlečenim 
ustjem in vertikalno odrezanim robom . Izdelana je bila iz ilovice, pom ešane s pe­
skom in oblikovana na lončarskem kolesu. Posoda je bila z n o tran je in zunanje 
strani rum eno zeleno loščena in na zunanji strani od spodnjega roba še rjavo. Jedro 
je bilo svetlo sivo, z zunanje in n o tra n je strani pa opečnato rdeče žgana. Po svoji 
obliki naš p rim e r nim a analogij m ed do sedaj objavljenim gradivom te vrste lonče­
nine; velikost 4,45 X 5,2 cm (T. 9: 1). Ni izključeno, da je zgornji del neke kadilnice.
F ragm ent neke posode, čigar obliko ni moč dognati, izdelane iz ilovice, pom ešane 
s peskom in oblikovane na lončarskem kolesu. Posoda je bila v jed ru siva in z zu­
nanje strani opečnato rdeče žgana. Po tem, da je z n o tran je stran i bila rum eno ze­
leno loščena, lahko sklepam o, da fragm ent najbrž sodi k nekem u krožniku; velikost
2.9 X 2,95 cm .1 0 4
Fragm ent stene melnice ali krožnika, z močno izvlečenim obodom . Izdelan je bil 
iz zemlje, pom ešane s peskom in oblikovan na lončarskem kolesu. Fakture je iste 
kot prejšnji. Z n o tran je stran i so sledovi rum eno zelenega lošča z zunanje pa bolj 
rum eno bele barve. Ni izključeno, d a je z zunanje stran i lošč sekundarno sprem enil 
barvo; velikost 4,15 X 3,65 cm (T. 9: 4).1 0 3
Rjavo loščeno keram iko enake fak tu re kot so naši prim erki om enjajo z obm očja 
Bavarske.1 0 6 D atirana je z najdbam i, ki lahko sodijo v drugo polovico 4. stoletja. 
V splošnem m enijo, da so loščene posode značilne za retsko-noriško-panonsko ozem­
lje kot izdelek dom ačih delavnic.
Z našega ozem lja om enjajo m ed loščeno keram iko m elnice s Ptuja, skodele in 
krožnike s P tu ja in z Drnovega. G lazura je luknjičasta. Po nekaterih značilnostih 
sodijo, da se loščena keram ika javlja n a slovenskih najdiščih dokaj zgodaj,1 0 7 čeprav 
je največ njen ih izdelkov lokalna proizvodnja 2. in 3. stoletja.1 0 8 Do kdaj je v rabi ta 
zvrst keram ike n a našem ozem lju, d ajo zanesljive podatke tudi nekatere naselbine 
in njihova grobišča iz poznoantičnega obdobja. Naj om enim o na tem m estu samo 
Ajdovski gradeč nad V ranjem , k je r niti v naselbinskih p lasteh niti v grobišču iz
5. stoletja ni sigillate.1 0 9 Ali p a najdbe s plasti žganine v Em oni, v kateri so poleg 
loščenih skodel z navzven potegnjenim ustjem javljajo tu d i nizke cilindrične sivo 
rdeče žgane skodelice,1 1 0 čebulaste fibule, steklene posode z vboklim dnom in uhan 
s poliedrastim priveskom .1 1 1
7. K e ra m ik a d o b re fa k tu re , ki ne so d i v n a štete sk u p in e
Fragm ent ro b a z livkom nekega vrča, izdelanega iz dobro presejane ilovice, po­
m ešane z drobnim peskom. Posoda je bila oblikovana na lončarskem kolesu in svetlo 
rum eno žgana. Fragm ent sodi k vrčem z deteljasto oblikovanim ustjem ; velikost
2,7 X 4,6 cm ( T .l: 6).
V rči z livkom se v antičnem obdobju pojavljajo v dveh tipih, in to z ročajem , ki 
veže sam o u stje posode in ram e,1 1 2 ali p a gre ročaj pod u stjem do ram ena.1 1 3 V sploš­
nem sta oba tip a izdelana v enaki fak tu ri kot je izdelan naš.1 1 4 Oba tipa sta značilna 
za vzhodnoalpsko ozemlje v času od konca 1. v 2. stoletje.1 1 5 V naših najdiščih se po­
ja v lja ta z d en arjem iz druge polovice 1. stoletja,1 1 6 in z oljenkam i C A S S I in F O R T IS, 
tj. n a naselbinah z gradivom , ki sodi v 2. stoletje.1 1 7 Glede n a to, da po velikosti 
fragm enta ni m oč rekonstruirati celotne oblike posode, m oram o om eniti, da gre po

velikosti loka u stja gotovo za v rč s širšim vratom . Ta tip vrčev se n a vzhodnoalp­
skem ozem lju veže za žgane,1 1 8 nekoliko bolj okorna oblika tudi za skeletne grobove, 
ki je v sprem stvu s čebulasto ločno fibulo, gotovo d atiran v konec 3. ali celò 
v 4. stoletje.1 1 9
Vrči podobne porozne fak tu re svetlo rum eno ali svetlo sivo žgani se p ojavljajo 
tudi v m lajšem obdobju kot rem iniscenca antičnih vzorov.1 2 0 V tem času so, če ne 
upoštevam o vrsto vrčev s p o dročja Panonije1 2 1 in severno od Donave,1 2 2 ki so sivo 
črno žgani in pogosto tu d i okrašeni, bolj podobni po fak tu ri, žganju in celò po obliki 
onim s p o d ro čja srednje N em čije.1 2 3 Toda kljub vsem u m ožnem u vzporejanju, ki jih 
kažejo om enjeni pojavi je gotovo, da naš fragm ent sodi k posodi iz m lajšega rim ­
skega obdobja.1 2 4
Na koncu te serije keram ike bi še om enili fragm ent cilindričnega dela neke po­
sode, izdelane iz zem lje m očno pom ešane s peskom , oblikovane na lončarskem ko­
lesu. N a zgornjem robu je vodoravna kanelura. N ajbolj verjetno p red stav lja frag­
m ent v ratn i del večje am fore, kanelura p a nakazuje začetek u stja; velikost 
9,35 X 4,7, debelina stene 0,97 cm . F ragm ent je bolj sivo črne barve, k ar ne izključuje 
m ožnost, d a je bil sekundarno v ognju (T. 5: 5).
Od vseh n aštetih skupin lončenine, ki sm o jo skušali klasificirati po tehniki izde­
lave ali po tip ih oblik odstopa:
fragm ent m anjše skodelice z o strim klekom, ki zelo spom inja n a tip posode iz 
germ anskega groba sonde 5-5 a/67. Za razliko od prejšnje, je ta nekoliko večja, če­
prav enako sodi k posodam m a n jših dim enzij. Izdelana je iz zem lje, s prim esjo 
drobnega peska, prevlečena s prevleko in dodelana na lončarskem kolesu. Posoda je 
bila z zu n an je strani rjavo sivo, z n o tran je pa sivo črno žgana. Od p rejšn je se razen 
tega loči po tem , da nim a plastičnega okrasnega venca n a največji periferiji, m arveč 
je rob k leka gladek; velikost 5,1 X 4,9, prem er u stja 11,4 cm (T. 1: 1).
Spričo teh odstopajočih elem entov, se vriva vprašanje, ali fragm ent ne sodi m orda 
v neko drugo obdobje, k nekem u drugem u kulturnem u krogu.1 2 5 Ali sovpada ta p ri­
m erek v tak o zgodnje obdobje,1 2 6 je spričo ostalih n ajd b težko potrditi, zlasti ker na 
do sedaj prekopanem zem ljišču zaenkrat nism o naleteli n a predm ete, ki bi jih lahko 
dpredelili k o t predzgodovinske.1 2 7 K ončno m oram o p ri tem upoštevati v določeni 
m eri že p rej od k rit fragm ent germ ansko polabske keram ike v uničenem skeletnem 
grobu.1 2 8 N jegova značilnost je bila poleg okrasnega venca n a največji periferiji, še 
m ajhen del dna, po katerem je razvidno, da je lahko tu d i ta skodelica im ela ravno 
dno, ki je bilo n ajb rž ostro ločeno od stene posode. Po teh elem entih bi lahko tudi 
ta fragm ent uvrstili v to skupino keram ike.
K eram ika tega tipa je zaen k rat znana v večjem številu tudi s področja jugo­
zahodne Panonije. Po sprem nem gradivu iz teh grobov prištev ajo take pojave Lango­
bardom , in to v m lajši čas njihovega bivanja n a tem te rito riju . Izvirno pa to kera­
m iko p rištev ajo kulturnem u krogu s področja Polabja, ki so se kot arhaični elem enti 
obdržali do tega časa.1 2 9
Toda n ajsta re jši pojavi tega tip a keram ike so zaznam ovani že v grobovih m laj­
šega rim skega obdobja, tj. v prvi polovici 5. stoletja. V ta k ih grobnih celotah se poleg 
keram ike pojavljajo še drugi elem enti germ anskega značaja, tudi taki, ki so n astali 
pod njegovim vplivom 1 3 0 in ki kažejo najbolj sorodnosti z našim prim erom .
S te k lo . M ed najd b am i iste k u ltu rn e plasti je bil tu d i m anjši fragm ent dna neke 
steklene čaše, ki je bila izdelana iz svetlo rum eno zelenega stekla. F ragm ent sodi 
blago konkavnem u tipu; velikost 2,9 X 2,35 cm (T. 1: 4). Glede na velikost fragm enta 
je nem ogoče ugotoviti, k aterem u tip u posode je p rip ad al in zato je m ožna tu d i sam o 
okvirna d atac ija od konca 4. sto letja dalje, kam or uvršča Ch. Vogelpohl tudi podobno 
steklo z V ranja.1 3 1
N o vci. N a tem m estu bom o dali sam o popis najdenega denarja n a sek to rju E 
po d eterm inaciji A. Jeločnika, čeprav ga v tem poročilu ne nam eravam o obdelati:
pfenig — Ludvik II. 1510—1526 (Češka), sl. 1: e,
groš — Johann ml. 1604— 1635, sl. 1: g,
groš — B avarska, Pfalz (kovnica Zw eibrücken), sl. 1: g,
M athias 1612—1619 (O grska), denar iz 1612 K-B (K rem nitz), sl. 1: f, j,

Leopold 1 .1657—1705 (Ogrska): 
šestica 1673, kovnica Št. Vid (K oroška), sl. 1: b, 
šestica 1681, kovnica Graz (Š tajerska), sl. 1: c, 
šestica 1693, kovnica Hall (T irolska), sl. 1: d, 
groši 1670, kovnica Graz (Š tajersk a), sl. 1: a.
Zaenkrat lahko sam o rečemo, da je denar Leopolda I. zelo pogostna najdba v de­
pojih n a avstrijskem ozemlju.
N a č rtn e ra z isk a v e n a z g o rn jih te ra s a h S vetih G ora so po k azale, d a je p ro ­
s to r o d so n d e 5-5 a /1967 do a p sid e J u r j eve k ap e le b il zan esljiv o v ra b i k o t 
p o k o p ališče. Z n a jd b a m i in situ je d o kazano, d a so tu p o k o p av a li v predslovan- 
sk em in v m la jše m zg o d n jeslo v an sk e m o b d o b ju . N a sp ro tn o te m izsledkom tu d i 
z a d n je grad iv o n i rešilo v p ra ša n ja , ali je m oč p rič a k o v a ti, d a so bile S vete Gore 
o b lju d e n e v s ta re jš i fazi slo v an sk eg a o b d o b ja. Po d o se d a n jih p o d a tk ih je videti, 
d a je m ed o b d o b je m selitv e n a ro d o v in tu o d k ritim i n a j sta re jš im i slovanskim i 
grobovi, o b s ta ja l d a ljši p re sle d e k , k i je tr a ja l sk o ra j c e lih š tiris to let.
T o d a te ra z isk a v e so p rin e sle še n ek a j nov ih p o d atk o v . T ako je gotovo, da 
je tu d i s ta re jš e gradivo n a jb rž d el gro b n eg a in v e n ta rja , k a jti grobovi so bili 
u n ič en i b re z sle d i iz raz ličn ih p o tre b po p re o b lik o v a n ju v rh a h rib a. S pričo 
tega, d a so ta k e n a jd b e tič a le v ra v n in i severovzhodnega p o b o č ja in v zg o rn jih 
p la ste h so n d e 5-5 a/1967, je gotovo, d a m o ram o g ro b išče te g a zgodnjega o b d o b ja 
isk a ti n a sev ero v zh o d n em delu z g o rn je te ra se ali n e p o sre d n o n a p o b o č ju pod 
n jo , tj. n a p ro s to ru , k je r je h rib n a jb o lj sp rem e n je n . Po p o d a tk ih sodeč je po­
k o p ališče im elo poleg žg an ih tu d i sk e letn e grobove.
P o d ro b n e jše analize p o sa m e z n ih tip o v k e ra m ik e so d a le štev iln e dragocene 
p o d a tk e za izp o p o ln ite v rim sk e g a o b d o b ja teg a n a jd išč a . D asiravno p rev la d u ­
je jo p o šte v ilu n a jd b izd elk i p ro v in cialn o rim sk e lo n čen in e, ki je zn ačiln a za 
n a ša p o d ež elsk a n ajd išč a , p rič a jo štev iln i fra g m e n ti b o ljš e k ak o v o sti o p e­
s tro s ti k e ra m ič n e ra b e v d o lo čen em časovnem se g m e n tu n a jd išč a , č e p ra v ne 
poznam o se sta v e p o sa m ez n ih g ro b n ih celot, la h k o trd im o , d a k e ra m ik a b o ljše 
v rste p rič a tu d i o b o g atih g ro b n ih p rid a tk ih .
Po času, v k a te re g a so d ijo p o sa m ez n e n a jd b e , k o t so te r r a sig illata, dvo- 
k o le n ča sta b r o n a s ta fib u la, p ro v in cialn o rim sk i lonci z b la g o navzven upog­
n je n im u s tje m te r n e k a te ri d ru g i tip i, govore, d a so b ile S v ete G ore o b lju d e n e 
zgodaj v 1. sto le tju . P rav z raz v o jem grobega lo n ca, z la sti sv etlo žganega, s po­
ja v o m rd e č e b a rv a n e p a tu d i z d ru g im i im ita c ija m i te rr e sig illate, je izpričano, 
d a se g ro b išče n a d a lju je tu d i v 2. sto le tje . S p re m e m b a k a k o v o sti s p ro v in cialn o 
rim sk o lo n č en in o , te r m o rd a z n e k im i d ru g im i tip i k e ra m ik e , zlasti z loščenim i 
p o so d am i, je d el g ro b išča segal še v 3. in v n a s le d n ja sto le tja , n a jb rž tja do 
k o n ca p o zn e a n tik e .
P o te h p o d a tk ih la h k o izn esem o še n ek aj p re lim in a rn ih sklepov glede n a 
to , d a ra z isk a v e n a te m n a jd iš č u še niso d okončane.
Če u p o šte v a m o n e k a te re do m n ev e, d a sp re m lja jo v o ja šk e grobove posode 
v o b lik i k ro ž n ik o v in sk o d e l n a tr e h n o g ah ali n a d ru g em tip u p o d n o žja, lahko 
sk lep am o , d a je g ro b išče p rip a d a lo n ek i v o ja šk i p o sto ja n k i. N a ta k zn ačaj n a­
se lb in e m o rd a k ažejo tu d i n a jd b e , ki so d ijo v p rv o polovico 5. sto letja, č e p ra v 
je n jih o v o šte v ilo zelo o m e jen o — zlasti p ri p rim e rja n ju z in v e n ta rje m d ru g ih

n a jd išč — , so ta k o izrazite, d a v s ilju je jo m isel o n a s e lb in i, k i ni m e n ja la svo­
je g a z n a č a ja n iti v te m zg o d n je m času.
Z u g o to v itv ijo rim s k e m e je v te m d elu P o so te lja je iz p ričan o , d a so S v ete 
G ore p rip a d a le N o rik u . Po D io k lecian o v i p re sta v itv i m e je m e d Ita lijo in p ro ­
vinco S a v ijo n a S otlo, do b i ta p r o s to r p o se b n o m e sto v v o ja šk i zgodovini im ­
p e ria . Z n a n o je , d a je c e sa r M a k sim in u trd il tu m e jo s p o s to ja n k a m i v P o sa v ju 
b rž k o n e tu d i z z a p o ra m i v P o so te lju . Ce u p o šte v a m o ta d e jstv a in p o d a tk e , k i 
jih d a je jo a rh e o lo šk i v iri, se v s ilju je m isel, d a se je v n e p o s re d n i b ližn i v rh a 
n a h a ja l e d e n o d te h o b ra m b n ih o b je k to v . N i p a iz k lju č e n o , d a b o d o n a d a ljn ja 
iz k o p a v a n ja d a la več p o d a tk o v in p rin e s la več d o lo č n e jše g a v m a rs ik a te ro v rzel 
te g a n a jd išč a .
1 R aziskovanja leta 1974 je finsirala 
R aziskovalna skupnost Slovenije.
2 K er je bil izdelan geodetski posne­
tek hriba, so bile obstoječe stavbe iz­
hodiščne točke p ri m eritvah. Vse sonde 
so bile ponovno zasute, tako je zem lji­
šče dobilo nekdanji videz, razen p ro sto ra 
v se k to rju E, na katerem sta od k rita 
zidova nekega objekta. Izkopanino sm o 
skrbno očistili in s plom biranjem zava­
rovali dele zidov. Še nepopolno raziska­
ne zidove sm o prekrili s folijo in tenko 
plastjo zem lje te r obtežili s kam ni.
■ s Poročilo za leto 1973 je v tisku.
4 Ta p ro sto r leta 1972 nism o raziskali 
zaradi obnovitve cerkvene fasade.
5 P red nekaj desetletji je ves p ro sto r 
s škarpo vred po večjem nalivu zdrsel 
v globino. O stala je le živa skala, na 
kateri sto ji vzhodna ste n a M arijine cer­
kve. Da b i s te stran i obnovili prehod, so 
te re n n asu li s kam ni in raznim šutom , 
ki se je n a h a ja l na hribu.
6 J. K orošec ml., Sv. Ju rij in Sv. M artin 
n a Svetih G orah n a Bizeljskem v p red ro ­
m anski dobi, A rh. v e s tn ik 21—22 (1970- 
71) 201 ss.
7 Ib id e m .
8 P. P etrù , Rim ski grobovi iz Dobove, 
Ribnice in P etrušnje vasi, R a zp ra v e 1. 
razr. S A Z U 6 (1969) T.3: 2, T .7: 5, T. 
29: 7, 8.
9 S. P etru , Rim ski grobovi iz Globo- 
dola, R a zp ra v e l.r a z r . SAZU 6 (1969) 
89 s, T. 5: 9.
1 9 T. Knez, Novi rim ski grobovi na 
D olenjskem , R a zp ra ve 1. razr. SA ZU 6
(1969) 121, T.7: 3, T. 10: 3.
1 1 S. P etrù, o. c., 94.
1 2 L. Plesničar-Gec, Severn o em o n sk o 
grobišče, K atalogi in m onografije 8 
(L ju b ljan a 1972) T. CXXXI: 14, 7.
1 3 A. R adnóti, D ie rö m isch en B ronze- 
gefässe vo n P annonien, Diss. Pann. II, 6 
(1938) 97 ss, deli sim pule v dva tipa. 
Tip s k rajšim ročajem d atira v prvo 
polovico, tip z daljšim ročajem p a v 
drugo polovico 1. stoletja. Po podaljšku 
lahko sklepam o, da je bil v rabi v m lajši 
fazi, čeprav je izdelek prve polovice 1. 
stoletja. Glej tu d i N. M ajnarič-Pandžič, 
K asnolatenski keltski grobovi iz Sotina, 
V je sn ik A rh. m u ze ja Zagreb, 3. ser. 6—7 
(1972-73) 55 ss, k je r im am o sim pulum 
s podobnim podaljškom (ib id e m , sl. 1).
1 4 L. Plesničar-Gec, o. c., T. CLXXV:
2, 6.
1 5 S. Petrù, o. c., 94.
1 6 Za datacijo te fibule lahko služi 
tudi najd b a iz okolice K ranja. Za p o d a­
tek se zahvalim kolegi A. Valiču.
1 7 Fibulo sm o odkrili n a vrhu beton­
skih stopnic, ki vodijo na v rh hriba.
1 8 J. W erner, D ie Langobarden in P an­
n onien (M ünchen 1962) 34, T. 8: 7.
1 9 F. Fiala, B ericht ü b er die A usgra­
bungen am Debelo Brdo bei Sarajevo im 
Jah re 1895, W M B H 6 (1899) 130, sl. 6.
2 9 Ib id e m , sl. 17—19, 21, 22; F. Fiala, 
Die präh isto risch e Ansiedlung auf dem 
Debelo B rdo bei Sarajevo, W M B H 4 
(1896) sl. 81, 84—85 itd.
2 1 J. W erner, K riegergräber aus der 
ersten H älfte des 5. Jah rh u n d erts zwi­
schen Schelde u n d Weser, B o n n er Ja h r­
b ü ch er 158 (1958) sl. 8: 12.
2 2 Jagsthausen: F u n d b erich te aus
S ch w a b en 15 (1959) 165, T. 32: 12.
2 3 F. Fiala, Röm ische B randgräber bei 
Rogatica, W M B H 5 (1897) 260 ssj, T. 
LX V III: 9.
2 4 In te rc isa II, 373.
2 5 Ib id e m , 374 in op. 123.

2 5 a F. Jenö, Gorsium, E rster B ericht 
üb er die A usgrabungen der röm ischen 
Siedlung bei Täc 1958/59, Alba R egia 1 
(1960) 163, sl. 9; tu naj bi p rišla rab a 
ta k ih zvončkov pod vplivom tintinabul 
pri orientalnih kultih.
2 6 I. Črem ošnik, Nova antična istraži­
vanja kod K onjica i Travnika, G lasnik 
Z em . m u ze ja u S a ra jevu 10 (1955) 114, 
122, T. V: 5. Ć. Truhelka, C. Patsch, Rö­
m ische Funde im Lašvathale, M ali Mo- 
šunj, W M B H 3 (1895) 231 ss, sl. 11; zvo­
nec je bil v isti plasti s kovanci od 
Julije M am eje do Julijana.
2 7 Lex salica.
2 8 Ä. K loiber, Die G räberfelder von 
L auriacum , Ziegelfeld, Forschungen in 
L auriacum 4—5 (1957) T.X LV II: 4 a, b, 
T. XLIX: 1 a, b, delno tudi 8 a, b.
2 9 J. H am pel, A lte rth ü m e r des frü h e n 
M itte la lte rs in U ngarn I (Braunschw eig 
1905) sl. 1012, 1017, 1019—1021.
3 0 Za povezavo teh tipov n ak ita go­
vori ženski grob in situ z nekropole 
Fenéka: J. H am pel, o. c. I li, T. 175: 2 a, b, 
T. 179: 7 a, b, 11 a—c, 13.
3 1 L. Bolta, Rifnik, A rh. v e s tn ik 18 
(1967) 401, T. 2: 2.
3 2 Ä. K loiber, o. c., T. X LIII: 4, T.
XLIX: 8.
3 3 Tak način ornam entiranja pozna že 
prazgodovina, seveda ne še v večji rabi: 
Ć. Truhelka, D er vorgeschichtliche Pfahl­
bau im Savebette bei Donja Dolina, 
W M B H 9 (1904) 151, sl. 102.
3 4 J. H am pel, A lte rth ü m er III (1905) 
T. 172: 1, T. 173: 1, 3, T. 176: 2 a, b. Ä. 
Kloiber, o. c., T. XLVIII: 3 a, b.
3 5 Z. Vinski, O rovašenim fibulam a 
O strogota i T irinžana povodom rijetkog 
tirinškog nalaza u Saloni, V jesnik Za­
greb 3. ser. 6—7 (1972-73) T. I: 3, T. II: 26, 
T. III: 31, 32, 33, 35, T. V: 47, 48, T .X I: 
64 itđ.
3 6 K. Vinski-Gasparini. Ranosrednjeve- 
kovna kadionica iz Stare Vrlike, S ta ro ­
h rv a tsk a p ro sv jeta , III. ser. sv. 6 (1958) 
93 ss.
3 7 I. Paulovics, Die röm ische A n sied ­
lung von D unap en tele (In te rc isa ), Arch. 
Hung. 2 (1927) 121, T. III. Za tako zgod­
n jo datacijo te tehnike pričajo tudi neka­
tere fibule s čebulastim i nastavki.
3 8 D vovrstni glavniki se pojavljajo že 
konec 4. sto letja in vedno v enaki stru k ­
turi: Das erste Ja h rta u sen d (D üsseldorf 
1962) 40, sl. 159.
3 9 D. Csalläny, A rchäologische D enk­
m ä ler d er G epiden im M itteld o n a u ­
becken, Arch. Hung. 38 (1961) T. CCLXI— 
CCLXVII, razen sl. 5.
4 0 Tudi relikviariji v obliki škatle so 
narejeni iz koščenih ploščic, vendar so 
te popolnom a drugačne velikosti, in so 
sestavljene brez zakovic.
4 1 Ä. Kloiber, o. c., 91, T.X LV II: 1, 
153 ss, T. LXXIX: 1. Arch, értesito 5 
(1885) 87, sl. 4. P. Korošec, Period seobe 
naroda u Sloveniji, M aterijali 9 (1972) 
T. I: 1, 2. L. Barkóczi, Folia archaeol. 12 
(1960) 117, sl. 32: 1.
4 2 Ti m otivi so značilni zlasti za glav­
nike germ anskih kulturnih krogov, ki 
obdržijo ta p red m et v grobnih inventar­
jih do konca 7. stoletja: cfr. J. W erner, 
Das alam anische G räberfeld von Biil- 
lach, M onographien zur Ur- und Früh­
geschichte der Schweiz 9 (1953) 16. s. O. 
Lau, K irchheim u n te r Teck, F undb. aus 
S ch w a b en 15 (1959) 188, T.46: F2.
4 3 Tudi B. Ilakovac: K eram ika iz an­
tičkog broda potonulog kod Paklenih 
otoka, D iadora 4 (1968) 200, op. 44 je 
opazil spiralno žlebljenje dna, ki začenja 
na posodah vedno z desne strani. Tudi 
na naših prim erkih je opaziti enak po­
jav. Zato m orem o sklepati, da tak ele­
m ent ne označuje proizvode iste roke 
ali delavnice, kot m eni B. Ilakovac.
4 4 Za to p riča prelom , k jer se vidi 
sm er, v katero je bila potegnjena masa.
4 5 Take pojave so zasledili tudi drugi 
avtorji.
4 6 B. Vikić-Belančić, Neka obilježja 
ranocarske keram ike u jugozapadnoj 
Panoniji, S ta rin a r 13—14 (1965) 101 s.
4 7 Ib id em , sl. 26, 27.
4 8 Ib id em , sl. 26: 1, 10—12.
4 9 P. Korošec, Slovanske najdbe zgod­
njega srednjega veka na Panoram i v 
Ptuju, Dela 1. razr. SAZU 3, Arheološka 
poročila (1950) sl. 19 ss.
5 0 B. Vikić-Belančić, S ta rin a r 13—14 
(1965) sl. 30.
5 1 M. Urleb, K rižna gora in okolica v 
antiki, Arh. v e s tn ik 19 (1968) T. 2: 5,
7—9.
5 2 A. Valič, G radišče nad Pivko pri 
Naklem, Arh. v e s tn ik 19 (1968) T. 8: 1—4, 
6—13.
3 3 D. Svoljšak, Zgodnjeantična plast 
na Sv. Pavlu, A rh. v e stn ik 19 (1968) T. 1.
5 4 L. Plesničar-Gec, Zaščitno izkopa­
vanje rim ske stavbe na Tržaški cesti v 
Ljubljani, A rh. v e s tn ik 17 (1966) T. 1.

5 5 E. Bónis, U rnen m it M eisterzeichen 
aus einer südw est-pannoni sehen Töpfe­
rei, F olia archaeol. 14 (1962) 36.
5 6 B. Saria, J. Klem enc, A rchäol. K a r­
te von Jugoslaw ien, B latt Ptuj (1936) 28.
5 7 V. H offiller, Predm eti iz rim skog 
groblja u Stenjevcu, V je sn ik Z agreb n. 
s. 7 (1903-04) 169 s.
5 8 A. Schörgendorfer, D ie rö m e r ze it­
liche K e r a m ik d er O sta lp en lä n d er (1942) 
T. 22 : 295, 299, T.24: 314, T.29: 367.
5 9 P ri tem vp rašan ju m oram o upošte­
vati, d a v teh k rajih ni takoj žgani po­
kop zam en jan za skeletnega, tj. d a je 
lahko sta re jši trajal dalj časa kot v 
večjih središčih, po čigar n a jd b ah se 
tu d i določa datacija.
6 9 B. Vikič-Belančič, S ta rin a r 13—14 
(1965) sl. 42: 1,2, 11.
6 1 V. H offiller, o. c., 169.
6 2 T ake posode so znane s P tujskega 
gradu.
6 3 A. Schober, Die R ö m e rze it im 
Ö sterreich (Wien 1953) 128, 176. A. Schör­
gendorfer, o. c., 136.
6 4 A. Schörgendorfer, o. c., T. 8: 119, 
T. 9: 122, 124. E. Bónis, Die k a iserzeit­
liche K e r a m ik vo n P annonien, Diss. 
Pann. II, 2 (1942) 184 s.
, 6 3 B. Vikič-Belančič, o. c., 107 s, sl. 42: 
1—12. N a ozem lju Slovenije so številne 
odkrili n a P tu ju (Grad, P anoram a), Co- 
latiju in dalje na vzhodu v Aquae Iasae, 
Stenjevcu itd.
8 0 W. Alzinger, Arch. A u stria ca Bh. 7 
(1965) 68, op. 8.
6 7 B. Vikič-Belančič, o. c., 107 s, sl. 42: 
1— 12 .
6 8 Ib id e m , 90, sl. 3.
6 9 Ib id e m , sl. 4.
7 0 A. Oxé, A rretin isch e R e lie fgefässe 
vo n R h ein , M aterialien zur röm ische Ke­
ram ik 5 (1933) 12 s.
7 1 šte v iln e prim ere poznam o s Ptuja, 
A quinka p a še iz Siscije; cfr. B. Vikič- 
Belančič, S ta rin a r 13—14 (1965) sl. 4.
7 2 Ib id e m , sl. 42: 10 in delno tudi sl. 
44.
7 3 A. Schörgendorfer, o. c., 136. A. 
Schober, o. c., 128, 176.
7 4 E. Bónis, o. c., 184 s.
7 5 B. Vikič-Belančič, Prilog istraživa­
n ju antičkog naseobinskog kom pleksa u 
V araždinskim Toplicam a, V je s n ik Za­
greb 3. ser. 6—7 (1972-73) 105 s.
7 6 B. Ilakovac, D iadora 4 (1968) 188 s, 
T. I: 4—6, T. IV: 1—3.
7 7 L. Plesničar-Gec, S evern o em o n sk o 
grobišče, T. LV: 19.
7 8 B. Vikič-Belančič, S ta rin a r 13—14 
(1965) 107.
7 9 B. Vikič-Belančič, V je sn ik Z agreb 3. 
ser. 6—7 (1972-73) 106, T .X V II: 16, 17.
8 0 N a tak način so oblikovani spodnji 
trn asti zaključki nekaterih am for; cfr. 
L. Plesničar-Gec, o. c., 16, T. III: 7.
8 1 B. Vikič-Belančič, S ta rin a r 13—14
(1965) sl. 37: 13— 15, sl. 41.
8 2 Med tipi ja jča stih posod, odkritih 
leta 1973, je bilo nekaj prim erkov, za 
katere je m oč dom nevati glede m esto­
m a odebeljenega ustja, da so nekatere 
od teh im ele ročaj.
8 3 B. Vikič-Belančič, o. c., 105.
8 4 Ib id e m , sl. 30: 20.
8 5 L. Plesničar-Gec, o. c., 48, T. LX: 15.
8 6 Pokrove so gotovo im ele posode ti­
stega tipa, ki so imele profilirano u stje 
z n o tran je stran i, tj. žleb, v katerega se 
je vsedel rob pokrova. Številni prim erki, 
katerih p rem eri u stja posode in pokrova 
se m ed seboj ujem ata, so najdeni na 
Panoram i.
8 7 Naj om enim o le najdbo iz Dogoš 
p ri M ariboru: S. Pahič, Uničena antična 
gom ila z grobnico v Dogošah p ri M ari­
boru, Arh. v e s tn ik 19 (1968) 324, T. 1: 1.
8 8 M arsikateri kos je zaradi erozije 
in korozije zelo obrabljen.
8 9 Pri raziskavah leta 1972 sm o našli 
na tem p ro sto ru take prim erke. Za do­
m ačo izdelavo tovrstne lončenine priča 
v rsta lončarskih peči odkritih v delav­
nicah ob ro b u Panonske nižine: cfr. P. 
P etru, T. Knez, A. Uršič, Poročilo o raz­
iskovanju subu rb an ih predelov Nevio- 
dunum a v letih 1960—1963, A rh. v e s tn ik 
17 (1966) 490 in drugod.
9 0 B. Vikič-Belančič, o. c., 106 s, sl. 38 
in op. 68—71. E. Bónis, o. c., T. XXIV: 
1 —23.
9 1 A. Schörgendorfer, o. c., T. V : 73.
9 2 L. Plesničar-Gec, A rh. v e s tn ik 17
(1966) 460, T. 2: 4.
9 3 P. P etrù, T. Knez, A. Uršič, o. c., 
479, T. 1—7; krožnik na T. 7: 7 je enak 
svetogorskem u prim erku.
9 4 B. Vikič-Belančič, o. c., 107 in op. 76.
9 5 B. Vikič-Belančič, V je sn ik Z agreb
3. ser. 6—7 (1972-73) 101.
9 6 Ib id em .
9 7 Ib id em , 10, T. XIV: 7.
9 8 L. Plesničar-Gec, Severn o em o n sk o 
grobišče, 81, T. XI: 4, 13, 14, 18, 19, T. 
X II: 13, T .X IV : 12, T. XXX: 6, T.CX: 
1, 20 itd.; cfr. o tem problem u tudi B. 
Vikič-Belančič, o. c., 101 ss.

9 9 Cfr. I. Mikl-Curk, Prispevek pro­
učevanja rim ske keram ike k poznava­
n ju gospodarske zgodovine naših k ra ­
jev, A rh. v e s tn ik 20 (1969) 128, sl. 3 
(krožnik je izdelan kot te rra sigillata 
chiara). P rav tak o je naš zelo podoben 
krožnikom s P tuja: Eadem , Prispevek k 
proučevanju rim ske loščene lončenine v 
Sloveniji, R a zp ra ve 1. razr. SA Z U 6 
(1969) 189, T. 1: 7, 8.
1 9 9 I. Mikl-Curk, Arh. v e stn ik 20 (1969) 
133, op. 48.
1 0 1 N. Lam boglia, Nuove osservazioni 
sulla »Terra sigillata chiara«, R iv ista di 
S tu d i L iguri 25 (1958) 288.
1 0 2 Ib id e m , 287.
1 0 3 I. Crem ošnik, Nalaz terre sigillate 
chiare iz V išića (Č apljina), G lasnik Z em . 
m u ze ja S a ra je vo 17 (1962) 126s, T. VI: 
2, 2 a, 3; tu d i n a B ribirski Glavici (V a r­
varia) so našli nekaj še neobjavljenih 
kosov.
1 0 4 Tudi v P okrajinskem m uzeju v 
P tu ju h ran ijo nekaj zelo lepih kosov te 
lončenine.
1 0 5 Na severnem pobočju sm o slučaj­
no našli fragm ent krožnika s širokim 
obodom , ki je podoben prim erkom s 
P tuja: cfr. I. Mikl-Curk, R a zp ra ve 1. razr. 
SA ZU 6 (1969) 194, T .l: 7, 8. Glede tega, 
da fragm enta nism o našli v določeni 
plasti, ga ne ponazarjam o.
1 9 6 I. Mikl-Curk, ibidem , 190.
1 0 7 Tako om enja I. Curkova visoko 
čašico iz Em one, ki je po sprem nem 
gradivu T essinskih grobov d atiran a v 
Avgustov čas. P. Petru, Okras antičnih 
žar v obliki hiš, Arh. v e stn ik 13—14 
C 1962-63) 499 ss. navaja, da se lošč po­
ja v lja že n a nek aterih hišastih žarah.
1 0 8 Za opredelitev pričajo žigi n a p tu j­
skih m elnicah iz delavnice lončarja Ju- 
stiniana.
1 9 9 P. P etru, T. Ulbert, V ra n je p ri Sev­
nici, sta ro k ršč a n sk e ce rk ve na A jd o v ­
s k e m gradcu, Katalogi in m onografije 
12 (L jubljana 1975): Ch. Vogelpohl, K a­
talog drobnih najdb s cerkvenega kom ­
pleksa 79 ss, št. 12, 69, 70.
1 1 0 Ta zvrst keram ike se javlja v vseh 
poznoantičnih plasteh in tudi v Em oni 
je v rabi od 3. stoletja dalje; cfr. L. 
Plesničar-Gec, Em ona v pozni antiki, 
A rh. v e s tn ik 21—22 (1970-71) 117, op. 4.
1 1 1 Ib id e m , 121, sl. 3.
1 1 2 L. Plesničar-Gec, Severn o e m o n sk o 
grobišče, T. X X II: 8.
1 1 3 Ib id em , T .C X X II: 1, T.CXXXV:
5. A. Valič, S. P etru, Antični stavbni 
kom pleks n a Rodinah, Arh. vestn ik
15—16 (1964-65 ) 321. T. 3: 3.
1 1 4 A. Valič, S. P etru, o. c., 325. L. Ples­
ničar-Gec, o. c., 93,101.
1 1 5 A. Schörgendorfer, o. c., T. 36: 450, 
T. 41: 504, 507, 508.
1 1 6 L. Plesničar-Gec, o. c., T. XXII: 11, 
T. CXXII: 4.
1 1 7 A. Valič, S. P etrù, o. c., 328.
1 1 8 K. Schwerzenbach, J. Jacobs, Die 
röm ische B egräbnisstätte von Brigan- 
tium , Jahrb. f. A lte rtu m sk u n d e 4 (1911) 
48, sl. 7: grob 672; n a tej posodi so ohra­
njene sledi lošča.
1 1 9 A. Valič, Sm okuč na Gorenjskem, 
V a rstvo sp o m e n ik o v 8 (1962) 257, 270, 
T. XI: 2. Za datacijo tod najdene fibule 
prim erjaj: E. K eller, Die sp ä trö m isch en 
G rabfunde in S ü d b a ye rn (M ünchen 1971) 
37 ss, sl. 11: 8, sl. 12. K ellerjevo klasifi­
kacijo teh fibul izboljšuje van Buchen: 
cfr. W. Jobst, D ie röm ische F ibeln aus 
Lauriacum , Forschungen in Lauriacum 
10 (1975) 99 ss.
1 2 9 Jakovo — Surčin: S eoba naroda, 
arh eo lo ški n a lazi ju g o slo ven sko g P odu­
navlja (Zem un 1962) 79, sl. 11, kjer jih 
d atirajo v prvo polovico 6. stoletja.
1 2 1 P. Korošec, M aterija li 9 (1972) 42, 
T. 4 in op. 30—32.
1 2 2 B. Svoboda, Č echy v dobé stéhovd- 
ni narodu, M onum enta archaeol. 13 
(1965) 106 s, T. X X II: 3, T. X X III: 2, 3, 
T. X XVII: 5, 8, T. XXXIV: 2, 8, T. 
XXXV: 6, T. LXIV: 4, itd.
1 2 3 B. Schm idt, D ie späte V ö lkerw a n ­
derungszeit in M itte ld eu tsch la n d (Halle 
1961) 111,T .24: b.
1 2 4 K. Ziegel, Die Thüringer der spä­
ten V ölkerw anderungszeit im Gebiet 
östlich der Saale, Ja h ressc h rift fü r M it­
teld eu tsch e V o rg esch ich te 31 (1939) 118.
1 2 5 S. Gabrovec, Grob s trinožnikom 
iz Novega m esta, A rh. v e stn ik 19 (1968) 
175, T. 6: 6.
1 2 6 N a našem fragm entu ni ohranjena 
nobena podrobnost, ki bi pričala, kakšno 
je bilo dno posode.
1 2 7 N a sedlu pod pobočjem hriba in 
na koncu velikih stopnic so bili najdeni 
posam ezni fragm enti, ki nekoliko spo­
m injajo na prazgodovinsko fakturo. Če­
prav so glede n a njihovo velikost popol­
nom a netipični, jih lahko prisodim o 
zgodnji rim ski fazi tega najdišča.

1 2 8 P. K orošec, Arheološke raziskave 
n a Svetih G orah nad Sotlo, A rh. v e s tn ik 
25 (1974) 490 ss, T.8: 1, T. 12: 2.
1 2 9 I. Bòna, Langobarden in Ungarn, 
A rh. v e s tn ik 21—22 (1970-71) 49 ss.
1 3 0 J. W erner, B o n n er Ja h rb ü ch er 158 
(1958) 387, sl. 11: 2, 5. Idem , Die früh­
geschichtlichen G rabfunde vom Spiel­
berg bei E rlbach, Ldkr. Nördlingen, 
und F ürst, Ldkr. Laufen an d er Sal­
zach, B a yerisch e V o rg esch ic h tsb lä tter 25 
(1960) 168.
1 3 1 P. P etru, T. U lbert, V ra n je p ri S e v ­
nici, sl. 28: 42, 9, 15,41.
ARCHAEOLOGICAL. RESEARCH AT SVETE GORE ON TH E RIVER SOTLA
IN 1974
S u m m a ry
In 1974, from 1st—22nd July and 9th A ugust to 1st Septem ber, the Regional 
m useum a t Brežice excavated sectors C, D, E an d F on th is site. Thus the area no rth 
of th e St. S ebastian (B oštjan) chapel, i. e. sector C, has now been com pletely 
explored. Excavations have show n th a t the occupation level has been com pletely 
destroyed, because p a rt of the slope w as rem oved for building the chapel steps. As 
show n by sm all finds o f hum an bones and a few preserved graveholes, p a rt of the 
cem etery w as destroyed in secto r B as well, i. e. in th e p o rch of th e chapel and 
the are a betw een it in the apse of the Lady church, during the construction of 
both buildings.
On th e u p p er te rrac e in secto r F, in an area along the east w all of the Lourdes 
chapel, th ree sm all soundings (a, b, c) w ere m ade. The soundings produced no 
finds except for traces of a (probable) fortification wall.
A la rg e r sounding w as m ade som ew hat low er down below the n o rth ern section 
of the terrace. Excavations show ed th a t there was probably a quarry here w hich 
was how the terrace w as originally form ed an d it w as la ter paved w ith broken 
stones. In the layer of hum us on the terrace’s surface a sm all ho ard of silver and 
bronze coins dating from the 16th and 17th centuries w as found, thus establishing 
the term in u s an te quern for the origin of the terrace.
A 1973 sondage on sector E w as w idened by 4 X 3.80 m etres. This established the 
presence in this area of a sm all building w hose w idth an d depth it w as not possible 
to establish. N orth-w est of this building w as an em bankm ent 7.20 m long an d 1 m 
high in th e form of a dry stone wall, w hich also rem ains to be properly investi­
gated. I t has been established th a t th e occupation level in this layer arose either 
before th is building w as constructed or only a fte r it w as destroyed.
Above the em bankm ent an d on its surface fragm ents of provincial R om an 
pottery w ere found an d also: the bone spine of a com b, a bronze needle/istylus, 
a fragm ent of th e base of a glass vessel, the neck of a p o ttery jug, a piece of a 
biconical cup and fragm ents of glazed clay pottery. W ithin th e building, a t the 
sam e level, th e re w ere, besides fragm ents of the sam e provincial R om an pottery, 
a bone spindle and a large fragm ent of an iron bell.
D uring the excavations th e sondage at th e n o rth e rn wall of th e St. M artin 
chapel, w here th e apse and nave of th e building converge, w as extended. Among 
the stones used to strengthen th e side of the nave is p a r t of a R om an m em orial.
The au th o r continues w ith an analysis of sm all individual finds. Among the 
finds discovered outside the occupation level only a bronze double-elbowed fibula 
is ch aracteristic of R om an graves fo r th e period b etw een th e 2nd half of the 1st 
and th e 1st half of the 2nd centuries. The following finds w ere discovered in the 
sam e layer in sector E: a bone spindle generally typical of so-called m ilitary graves 
of the 1st half of the 5th century, an iron bell from th e 3rd o r the 2nd half of th e 4‘h 
century, a bronze needle/stylus from the 5th century an d the m ore o r less w orn 
through back of a com b sim ilar to exam ples from th e 4th to the 1st half of th e 6*h 
centuries. The au th o r divides the pottery in to provincial Rom an clay w are and 
vessels o f b e tte r quality. The provincial R om an w are is fu rth e r divided into 
various types such as pots, bow ls w ith pedestal an d w ith ordinary bases, jugs

w hose bases only are preserved, beakers and conical lids w ith button handles. The 
b e tte r quality po ttery is m ore distinctive, w ith objects of grey clay w ith a black 
surface, articles coloured red, im itation sigillata, varnished sigillata and glazed 
clay. Among exam ples w hich do n o t fit into any of the above categories w ere the 
fragm ent of an am phora and a piece of a sm all biconical bowl, of the Germanic 
Elbe type. A lthough this type of p o ttery often occurs in the Pannonian region in 
the 1st half of th e 6‘h century as a type preserved from an earlier age, the author, 
because of th e n atu re of the sedim entation, inclines to th e theory of an earlier 
dating, to th e 1st half of the 5th century. A fragm ent of the concave base of a glass 
beaker p erm its only a rough dating to the 4‘h century o r later. A sm all hoard of 
coins of the reigns of Ludwig II, Johann the younger, M atthias and Leopold I found 
in section F, dates from the 17th century.
Considering the fact th a t it is very likely th at all the sm all finds are p a rt of the 
contents of destroyed graves, the au th o r concludes that the top of the hill, i. e. the 
terrace and probably p a rt of the slope as well, w as used as a burial ground. Although 
a preponderance of provincial R om an pottery indicates th a t these graves belonged 
to a country village, the author thinks that this settlem ent m ay have had m ilitary 
connections as well.
Bearing in m ind the netw ork of roads and the bord er position of this area, 
w hich was u n d er the adm inistration of the province of N oricum , the settlem ent 
was probably one of the defence posts along the river Sotla, one which survived 
the fall of the em pire.



W ~ ì * “ * * - “ **• - .
. V - “ - - .



n — r



n