SUCIOALNA iMACUA m SLOV»«KIH SREDNJ^OtCiH 15 SUICIDALNAIDEACIJA PRI SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCIH Martina Tomori, Maja Rus Makovec, _Eva Stergar_ KLJUČNE BESEDE: mladostniki, srednješolci, samomor, suicidalna ideacija, družina, depresija, samospoštovanje KEYWORDS: adolescents, high school students, suicide, suicidal ideation, family, depression, self-esteem POVZETEK V raziskavi smo ugotavljali povezavo med suicidalno ideacijo in drugimi dejavniki tveganja pri reprezentativnem vzorcu 4706 slovenskih srednješolcev v starostnem obdobju od 14 do 19 let. Ugotovili smo, da je 55,2% deklet in 31,1% fantov že razmišljalo o možnosti, da bi si končali življenje. Mladostnike smo razdelili v dve skupini: tiste brez in tiste s suicidalno ideacijo. Med obema skupinama smo ugotovili statistično pomembne razlike v opori družine in prijateljev, oceni lastnih problemov in ravnanju v čustvenem stresu, v uživanju psihoaktivnih snovi, primerih samomorilnega vedenja v ožjem krogu, ravni depresivnosti in samospoštovanja. Razlike v pripadnosti verski skupnosti in verovanju med skupinama niso bile pomembne. Ugotovitve raziskave dajejo pomebne smernice za preprečevanje samomorilnega tveganja. 16 PSIHOLOŠKA OBZORJA - HORIZONS OF PSYCHOLOGY 97 / 3 ABSTRACT The aim of the research was to assess the correlation between suicidal ideation and other risk factors for suicide in the representative sample of 4706 Slovene high school students in the age span froml4 to 19 years. 55,2% of the girls and 31,1% of the boys reported suicidal ideation. We compared two groups of the students: those with no reported suicidal ideation and those with suicidal ideation. The differences in the family and peer support, experienced problems, behaviour in distress, use of psychoactive drugs, number of cases of suicidal behaviour in the close circle, level of depression and self-esteem were significant. There were no differences in the religiosity found between the groups. The results of the study offer important directions for prevention of the suicide risk in the adolescents. UVOD Suicidalna ideacija, razmišljanje o lastnem samomoru, torej o možnosti, da bi si človek sam dejavno končal življenje, je tema mnogih raziskav. Ker je suicidalna ideacija možen napovedni dejavnik samomorilnega vedenja (Brent in drugi, 1993; Kumar, Steer, 1995), nam razumevanje tega pojava omogoča zgodnje razpoznavanje samomorilnega tveganja. Podatki o pogostosti razmišljanja o lastnem samomoru pri mladostnikih, ki jih zasledimo v poročilih o teh vrstah raziskav po svetu, kažejo dokaj širok razpon. Najpogosteje se delež oseb, ki poročajo o suicidalni ideaciji v adolescentnem obdobju, giblje v območju od 16 do 56 odstotkov v celotni raziskovani skupini. Pogostost razmišljanja o samomoru je v vseh teh študijah pri dekletih večja kot pri fantih (Shagle, Barber, 1995; Kienhorst in drugi, 1990). Klinične izkušnje kažejo, da posebno mladostniki, ki se tako ali drugače vedejo samouničevalno, pogosto opisujejo tudi predhodno razmišljanje o samomoru. To ima lahko le obliko občasne bežne predstave ali pa že natančno izdelanega načrta o uresničenju samomorilnega dejanja. Navedbe o povezanosti med samomorilnim vedenjem in suicidalno ideacijo v adolescentnem obdobju zasledimo tudi v strokovnem slovstvu (Shagle, Barber, 1995; Kienhorst in drugi, 1990). Mnogi dejavniki tveganja, ki so SUICIDALNA IDEACUA PRI 5U3VENSKIH SREDNJEŠOLCIH 17 povezani s samouničevalnostjo, se pogosteje izkažejo kot pomembni tudi pri osebah, ki razmišljajo o samomoru, pa se dejansko (še) ne vedejo samouničevalno. Največ študij, ki proučujejo suicidalno ideacijo pri mladostnikih, raziskuje pomen družinskih razmer, socialne opore, dejavnikov, povezanih s šolanjem, vpliv stresov in obremenjujočih življenjskih dogodkov, zlorabe psihoaktivnih snovi ter povezave z depresivnostjo in ravnijo samospoštovanja (Brent in drugi, 1993; Kumar, Steer, 1995; Shagle, Barber, 1995; Kienhorst in drugi, 1990; Goldney in drugi, 1991; De Man, Leduc, 1995). Povezava vseh teh tem s pogostejšim razmišljanjem o samomoru v adolescentnem obdobju je razumljiva. Občutje brezizhodnosti in pomanjkanje zaupanja v svoje sposobnosti za učinkovito razrešitev napetosti trajnih nezadovoljstev in akutnih stisk sta znana mnogim mladostnikom. Neugodne razmere odraščanja v družini in še trajajoči slabi, celo konfliktni, odnosi z najbližjimi (kar zasledimio kot izredno pogosto pritožbo mladostnikov s suicidalno ideacijo) so neposredno povezani z mladostnikovo negativno samopodobo, občutji nevrednosti, nemoči in celo krivde (Shagle, Barber, 1995). Slabe izkušnje iz primarnih, torej družinskih odnosov, ne usposabljajo mladostnika za ustrezne stike in zadovoljujoče odnose z vrstniki, kar mu brez dvoma otežkoča celotno socializacijo. Slaba samopodoba, pomanjkljive socialne spretnosti in nezaupanje v druge pa so slaba izhodišča za vstopanje v družbo vrstnikov, ki je za vsakega mladostnika tako pomembna (Tomori, 1995). Občutje nesprejetosti, pomanjkanje opore vrstnikov in nezadovoljene potrebe po pripadnosti so za mladostnika dodatne ovire pri gradnji zadovoljujoče samoocene (Bios, 1967). Razen vseh teh dejavnikov, ki spodbujajo misli na samomor, pa tako dogajanje v družim kot v skupini vrstnikov pomembno vpliva na mladostnikova pričakovanja od prihodnosti (Shagle, Barber, 1995). Tudi različni stresi in obremenitve, ki se pri mnogih mladostnikih vrstijo že iz otroštva dalje, seštevajo njegove slabe izkušnje s samim seboj in s stvarnostjo, ki je ne obvladuje. Pomanjkanje prilagoditvenih potencialov in utrjena predstava o sebi kot žrtvi zunanjih neugodnih razmer zmanjšujeta mladostnikove obrambne moči in tako posredno povečujeta pri njem samomorilno tveganje. O tem govorijo ugotovitve raziskav, ki proučujejo vpliv stresov in preživetih travmatskih dogodkov na razvoj suicidalne ideacije (Goldney in drugi, 1991; Wagner in drugi, 1995). 18 PSIHOLOŠKA OBZOiUA - HORCONS OF PSYCH010GY 97 m Zlorabo psihoaktivnih snovi (tako alkohola kot drugih drog) mnogi uvrščajo med samouničevalne vedenjske vzorce (Shaffer, 1974, Tomori, 1995). Večja pogostost suicidalne ideacije je - tako kot tudi splošno večje samomorilno tveganje - v povezavi z zlorabo drog obojesmerna: uživanje psihoaktivnih snovi ima bodisi funkcijo "samomedikacije" pri depresivnih in s seboj nezadovoljnih mladostnikih ali pa je odklonilen odnos do sebe že posledica uživanja drog in vsega neugodnega dogajanja, ki to uživanje spremlja (Shaffer, 1974). Veliko je raziskav, ki povezujejo depresivnost in nizko raven samospoštovanja s problematiko samomora. Razmišljanje o lastnem samomoru je tesno prepleteno z občutji brezupa in lastne nevrednosti, zato ne preseneča pogosta povezanost teh pojavov (Kienhorst in drugi, 1990; Goldney in drugi, 1991; De Man, Leduc, 1995). Večina podatkov iz raziskav o suicidalni ideaciji izvira iz proučevanj, usmerjenih v klinične raziskovane populacije. Evaluacija razmišljanja o samomoru pri osebah, ki so deležne strokovne obravnave po poskusu samomora oziroma zaradi resne depresivnosti ali drugih, zlasti afektivnih motenj, daje brez dvoma koristne napotke za diagnostično in terapevtsko delo. Za oceno dejanske razširjenosti suicidalne ideacije in za razumevanje tega pojava v sklopu vrednotenja tveganja za samomor pa so mnogo bolj potrebni podatki, zbrani v splošni, neklinični populaciji. V Sloveniji je v letu 1995 naredilo samomor 20 mladih v starostnem obdobju od 14 do 19 let. Število tistih, ki so to poskušali, je še bistveno večje. Večina med njimi je že mnogo pred svojim samouničevalnim vedenjem razmišljala o samomoru. Glede na to in tudi na dejstvo, da imajo mnoge odrasle osebe, ki končajo s samomorom, v anamnezi različne oblike samouničevalnega vedenja (in s tem zelo verjetno tudi razmišljanja o samomoru) že v svojem adolescentnem obdobju, mora biti čim bolj poglobljeno poznavanje suicidalne ideacije pri mladih nujno vključeno v celostno razumevanje dolgotrajnega (in dolgo neprepoznanega) procesa, ki lahko vodi v samomor. Preprečevanje dejavnikov, ki spodbujajo misli o lastnem samomoru, bi moralo biti sestavni del preventivnih programov, katerih cilj je zmanjševanje samomorilnega tveganja tako pri posamezniku, ki je iz teh ali onih razlogov v tem smislu bolj ranljiv, kot pri celotnih rizičnih delih populacije. SUIODALNA (OČACUA PRI SUOVa>ISKIH SREDNJESOtOH 19 METODA SUBJEKTI RAZISKAVE V raziskavo smo vključili 4706 mladostnikov, od tega 2510 (53,3%) deklet in 2196 (46,7%) fantov, dijakinj in dijakov srednjih šol v Sloveniji. Vzorec smo sestavili po statističnih pravilih, tako da je za slovenske srednješolce reprezentativen v vseh bistvenih postavkah (razmerje deklet in fantov, razporeditev po letniku šolanja, vrsti šole, regiji v državi). Raziskava je zajela 92 srednjih šol v Sloveniji: 30,4% srednješolcev je v času raziskave obiskovalo gimnazijo, 43,7% štiriletno strokovno šolo, 2,3% dveletno poklicno šolo in 22,9% triletno poklicno šolo. Srednješolci so bili v starostnem obdobju od 14 do 19 let, s srednjo starostjo 17,3 pri dekletih in 17,3 pri fantih. POSTOPEK IN POTEK RAZISKAVE Raziskavo je odobrila Komisija za medicinska etična vprašanja pri Ministrstvu za zdravstvo. Njeno izvedbo sta priporočili Ministrstvo za zdravstvo in Ministrstvo za šolstvo in šport R Slovenije. Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno in anonimno. V raziskavo vključeni mladostniki so izpolnili vprašalnik, pripravljen posebej za to študijo. Vprašalnik je sestavljen iz 117 variabel, od katerih imajo nekatere več podvprašanj. Prvi del vprašalnika (do vprašanja št. 59) je inštrument mednarodne raziskave (nosilci so I. Kienhorst, E.J. de Wilde in J. van den Bout) in vsebuje poleg splošnih vprašanj (družina, šola, razmere bivanja...) tudi vprašanja o samomorilnem vedenju. V drugem delu so vprašanja, ki opisujejo različne dejavnike tveganja v življenju mladostnika (spolno vedenje, ne/zdrave navade, uporabo dovoljenih in nedovoljenih psihoaktivnih snovi), vrednote in stališča. V vprašalnik sta vključeni Zungova skala depresivnosti in Rosenbergova skala samo-spoštovanja. Zungova skala depresivnosti (Zung's Self-rating Dépression Scale) je sestavljena iz 20 vprašanj, na katera odgovarja anketiranec z označitvijo 20^ PSIHOLOŠKA OBZORJA - HORIZONS OF PSYCHOLOGY 97 / 3~ enega od naslednjih odgovorov: "nikoli/ redko", "včasih", "večinoma" ali "vedno". Zbrano število točk po ovrednotenju odgovorov je v območju od O do 90. Rezultat nad 50 točk pomeni klinično pomembno depresivno stanje. Rosenbergova skala samospoštovanja (Rosenberg's Self-esteem Scale) je sestavljena iz 10 vprašanj, na katera odgovarja anketiranec z označitvijo enega od naslednjih odgovorov: "sploh ne drži", " pretežno drži", "ne vem" in "povsem drži". Zbrano število točk po ovrednotenju odgovorov označuje raven samospoštovanja v območju od 1 do 4. Mladostniki, ki so bili izbrani v raziskovani vzorec, so izpolnjevali vprašalnik v razredu. Aplikacijo vprašalnika so vodili šolski psihologi oziroma šolski svetovalni delavci,' ki so bili predhodno poučeni o poteku in pomenu raziskave. Anketiranje je potekalo aprila 1996, izpolnjene vprašalnike (brez podatkov, po katerih bi bilo mogoče identificirati posameznega anketiranca) so poslale šole v zaprtih kuvertah v središče raziskave. STATISTIČNA ANALIZA Rezultati so bili računalniško obdelani in statistično analizirani s pomočjo Statističnega paketa za socialne znanosti. Pomembnost razlik med skupinami smo ocenjevali z F in t - testom ter s hi kvadrat testom. REZULTATI Vse za raziskavo pomembne variable smo ocenjevali pri dveh skupinah mladostnikov: skupini A, ki so jo sestavljajli srednješolci , ki niso poročali o tem, da bi kadarkoli v življenju razmišljali o tem, da bi naredili samomor, in skupini B, ki so jo sestavljali srednješolci, ki so že kdaj razmišljali o svojem samomoru (Tabela 1.). Tabela 1. Razporeditev srednješolcev glede na suicidalno ideacijo Skupina A Skupina B "dekkta1122 1384 fantje 1505 681 skupaj 2627 2065 SUICIDALNA lO&VCUA m SL0VB4SKM SREONJ^OLCiH 21 55,2% deklet in 31,1% fantov v celotni skupini je poročalo o suicidalni ideaciji. Skupina A (srednješolci brez suicidalne ideacije) je zajela 56% vseh srednješolcev v raziskavi, skupina B (srednješolci s suicidalno ideacijo) pa 44% vseh srednješolcev, vključenih v raziskavo. Tabela 2. Pogostost razmišljanja o samomoru nikoli 55,8% včasih 35,5% večkrat 5,8% Tabela 3. Odgovori na vprašanja, povezana z družino, izraženi v odstotkih od celotnega števila srednješolcev v skupini A oziroma v skupini B. SkTLpmLA_ SkuLIna_B Čustvena opora staršev nič ali zelo malo 9,6% 21,4% veliko ali zelo veliko 75,0% 55,6% Prepiri s starši nikoli, zelo redko 34,1% 15,7% pogosto, skoraj ves čas 13,6% 36,3% Telesna kazen nikoli 87,5% 70,5% večkrat, pogosto 1,4% 5,2% Prepiri med starši nikoli, zelo redko 50,5% 33,2% pogosto, skoraj ves čas 6,8% 21,7% Ocena ozračja v družini (od 1 do 5) 4,1 3,6 Vse razlike med skupinama so statistično pomembne (p = 0.0000). 22 PStHOlOŽKA OBZORJA -HOMZONS OF PSYCH010GY 97 /3 Verovanje Tabela 4- Razporeditev srednješolcev iz obeh skupin glede na versko skupnost, ki ji pripadajo (podatek ne označuje verovanja) Skupina A Skupina B rimsko-katoliška 72,5% 72,8% protestantska 1,0% 0,9% pravoslavna 3,5% 3,3% muslimanska 2,9% 2,0% druga 0,9% 1,8% nobena 15,2% 15,4% ne vem 4,0% 3,8% Razlike med skupinama statistično niso pomembne. Tabela 5. Razporeditev srednješolcev iz obeh skupin glede na to, kako pomembno je zanje verovanje Skupina A Skupina B ne vem 19,8% 17,4% zelo nepomembno 1,6% 2,2% nepomembno 4,4% 4,3% niti nepomembno niti pomembno 32,6% 36,1% pomembno 31,5% 30,8% Razlike v oceni pomembnosti verovanja med skupinama niso statistično pomembne. Zadovoljstvo s prijatelji 85,1% srednješolcev iz skupine A in 73,0% srednješolcev iz skupine B je zadovoljnih s svojimi prijatelji. Razlika med skupinama je statistično pomembna (p = 0.0000). ;iiHiii;:liiiiA m SLOVENSKN SRB)HiCŠOLaH W Lastna ocena problemov in ravnanje ob čutveni prizadetosti Tabela 6. Odgovori srednješolcev obeh skupin na vprašanja o njihovih problemih Število problemov Skupina A Skupina B nič ali zelo malo 40,4% 15,8% veliko ali zelo veliko 7,0% 28,4% telesna motnja, resnejša bolezen v zadnjem letu 7,5% 11,2% deležen strokovne pomoči za razreševanje problemov 3,6% 10,2% .„°!?L"ii^,Pii°^Li™L"j^?^^^^ ____________________________i9jiyi.„„„ lZi§2L™™, Razlike med skupinama so statistično pomembne (p = 0.0000). Tabela 7- Odgovori srednješolcev o njihovem ravnanju ob čustveni prizadetosti Skupina A Skupina B zaprem se vase ~""T3,3% '"'23,7%'' pogovorim se s prijateljem 27,6% 27,5% pogovorim se s starši 13,9% 6,1% * grem v naravo 11,5% 9,7% ' grem v družbo 7,9% 4,7% • lotim se telesne dejavnosti (tek, kolesarjenje...) 7,6% 4,1% * nad nekom se "znesem" 1,3% 2,7% poslušam glasbo 13,4% 15,8% spijem alkoholno pijačo 0,5% 2,2% * tolažim se s hrano 0,2% 1,1% * 24 PSIHOLOŠKA OBZORJA - HORIZONS OF PSYCHOLOGY 97 / 3 Uživanje psihoaktivnih snovi Tabela 8. Odgovori srednješolcev iz obeh skupin na vprašanja o uživanju psihoaktivnih snovi ^Skupina A ^^^kupina^ nekadilci 71,3% 53,2% več kot 15 cigaret dnevno 3,3% 6,2% opitost z alkoholom v zadnjem mesecu nikoli 73,5% 64,8% pogosto 2,3% 4,6% pomirjevala v zadnjem mesecu nikoli 95,3% 82,5% "mehke" droge v zadnjem mesecu nikoli 87,4% 75,3% pogosto 1,1% 3,7% "trde" droge v zadnjem mesecu nikoli 98,9% 95,6% ^^ogosto_ 0,1% 0,4% Poskus samomora v ožjem krogu družine, prijateljev ali bližnjih znancev, poskus samomora v anamnezi in odnos do prihodnosti Tabela 9. Odgovori srednješolcev iz obeh skupin glede na izkušnje s samomorom v ožjem krogu, poskus samomora v anamnezi in odnos do prihodnosti Skupina A Skupina B poskus samomora v ožjem krogu i'4,'6% ''''27,'4% samomor v ožjem krogu 10,8% 16,3% poskus samomora v anamnezi 0,6% 22,7% ocena verjetnosti, da bi kdaj naredil samomor ni verjetno 98,7% 74,7% odnos do prihodnosti zelo optimističen 29,4% 17,3% optimističen 47,8% 37,9% ne optimističen - ne pesimističen 20,0% 34,5% pesimističen 2,1% 7,4% ^elL^Lesimlstičen^^^^^^^^^^^ 0,7% 2,8% Razlike med skupinama so staistično pomembne (p = 0,0000). SUICIOAINA IDEACUA PRt SU>VENSKIH SREPNJ^OLCIH 25 7,4% deklet in 3,1% fantov iz celotne skupine je že poskušalo narediti samomor. Med 489 mladostniki, ki so kdaj poskušali narediti samomor, je bilo 69,7% deklet in 30,3% fantov. RAVEN DEPRESIVNOSTI IN SAMOSPOŠTOVANJA Graf 1. Razporeditev srednješolcev iz obeh skupin glede na raven depresivnosti, ocenjeno z Zungovo skalo depresivnosti 100 80 -60 -40 -20 -O - 85,2 13,4; 1,3 0,1 SKUPINA A 55,7 OMCSREDA BLAH ) 32,5 ! 9,8 SKUPINA B Graf Z. Razporeditev srednješolcev iz obeh skupin glede na raven samospoštovanja, ocenjeno z Rosenbergovo skalo samospoštovanja 4 ? SKLFlNftA BSKUHNAB \ 3 2,84 2,39 2 1 0 26 PSIHOLOŠKA OBZORJA - HORIZONS OF PSYCHOLOGY 97 / M RAZPRAVA Ugotovitve naše raziskave kažejo, da je tudi pri slovenskih mladostnikih suicidalna ideacija sorazmerno pogosta. Delež srednješolcev, ki poročajo, da so že razmišljali o svojem samomoru, je po rezultatih pričujoče raziskave med najvišjimi v primerjavi z rezultati drugih študij. Ti navajajo številke v območju 16% do 49% za fante in 29% do 56% za dekleta (Kienhorst in drugi, 1990; Chartier, Lassen, 1994; Shagle, Barber, 1995) Tako kot v drugih se je tudi v naši raziskavi pokazalo, da je suicidalna ideacija pri dekletih višja kot pri fantih. Gotovo je, da srednješolske populacije, ki smo jo zajeli v našo raziskavo, ne moremo povsem erlačiti s celotno populacijo mladostnikov v tem obdobju, četudi je v to ali ono vrsto šole vključena velika večina Slovencev v obdobju od 14 do 19 let (Statistični letopis za leto 1995, torej čas, v katerem smo zastavili našo raziskavo, navaja, da je bilo vseh mladostnikov v obdobju 14 do 19 let 120.764, od tega je bilo v šolanje vključenih 102.079 mladostnikov). Brez dvoma bi primerjava med šolarji in tistimi, ki niso dejavno vključeni v izobraževalni sistem, pokazala nekatere razlike, vendar le-te niso predmet pričujoče raziskave. Kljub temu bi bilo zanimivo opraviti podobno raziskavo tudi pri mladostnikih, ki se ne šolajo. Čeprav je suicidalna ideacija znana skoraj polovici vseh srednješolcev, tega pojava gotovo ne moremo oceniti kot patološkega že samega po sebi. Ker pa tudi naša raziskava potrjuje povezavo med suicidalnim vedenjem in ideacijo, tega podatka ne moremo kar zavrniti kot nepomembno dejstvo. Večina mladih, ki jim je suicidalna ideacija znana, se sicer res ne vede samouničevalno. Vendar pa je pri večjem delu teh, ki manifestirajo samodestruktivne vedenjske vzorce, podatek o suicidalni ideaciji izjemno pogost. Potrditev te povezave se nam zdi še posebno pomembna zato, ker mnogi avtorji menijo, da je samomorilno vedenje v adolescenci pogosto povezano z impulzivnostjo, ki je za to obdobje sicer res značilna (Runeson, Beshow, 1991; Alvin, 1993; Kienhorst in drugi, 1993), in ne toliko s trajnejšimi in globljimi dogajanji, ki utegnejo biti tudi povezana z možnostjo psihopatologije (na primer z depresivnostjo). Pri primerjavi mladostnikov, ki jim je suicidalna ideacija tuja in tistih, ki so že razmišljali o samomoru, smo našli vrsto razlik. Te se združujejo v dejstvu, da so dejavniki tveganja, ki jih strokovna dognanja nedvomno povezujejo z večjo suicidalno ogroženostjo (Shaffer, 1974; Kienhorst in drugi, 1993; Kumar, SUICIDALNA iOEACUA PRI SLOVENSKIH SRSONJEŠOLCN 27 Steer, 1995), statistično pomembno pogostejši pri mladostnil