ramfna * femvnu • JANUAR 1940 VSEBINA - c v , • f J Tone Kresnik: Križ ob gozdu (pesem) — Joško Tomažič: Premišljujte naše trditve — -j-č V.: Več sloge na vasi — Dašek: Denar in njegovi sorodniki — Jože Danev: Trije kralji (pesem) — Slovenska kmetska mladina na delu — Ivan Nemec: Naš svet med Ibrom in Moravo — Ban dr. Ivan šubašič — Slike iz japonsko-kitajske vojne — Franc Šebjančič: Slovenci v Ameriki — Cene naraščajo — Skrbimo za zdravo potomstvo! — Šivanje in ročna dela — Za kuhinjo — Izidor Korobač: Mežnar brkljač — Ivan Nemec: Sreča v valovih (povest) — Josef Knap: Puszta (roman) — Razlaga tujih besed — Uredništvo obvešča — Franc Kuralt: Predolga pot (pesem) — Za prosti čas naj pride smeh v vas Mesečnik za kmetsko prosveto # Izhaja vsak mesec # Celoletna naročnina din 25.—, posamezna številka din 3.— • Rokopisov ne vračamo • Vse, kar se tiče uredništva, pošiljajte na naslov: Uredništvo »Grude«, Ljubljana, Pražakova ulica 11 9 Uprav« »Grude« je v Ljubljani, Pražakova ulica 11, kamor pošiljajte naročnino, oglase in reklamacije (pritožbe) • Poštno čekovni račun »Grude« ima št. 13.440 Urednik: Ivan Kronovšiek • Izdaja Zveza kmetskih fantov in deklet, oba v Ljubljani • Tiska Tiskarna Slatnar, d. z o. z. (Vodnik in Knez), Kamnik Uprara • Na ogled. Naši stari naročniki so nam poslali večje število naslovov, katerim pošiljamo »Grudo« na ogled. Vsem se za naročilo prav lepo priporočamo in jih prosimo za nakazilo naročnine. Tiste, ki »Grude« ne mislijo naročiti in plačati, pa prosimo, da nam 1. številko takoj nepoškodovano vrnejo. Kdor tega ne bo storil, ga bomo vpisali med redne naročnike in bo odgovoren Za plačilo naročnine! • Položnice prilagamo vsem starim in novim naročnikom in jih prosimo za čimprejšnje nakazilo naročnine! Tiste, ki so naročnino za 1. 1940. že nakazali upravi ali pa plačali pri naših poverjenikih, vljudno naprošamo, da pridobijo vsaj enega novega naročnika, kateremu naj odstopijo položnico.. Zelo vam bomo hvaležni! S poravnavo naročnine ne odlašajte, da se vam položnica ne izgubi. Najbolj pametno in enostavno je, da jo takoj izpolnite in pošljete malenkostni znesek 25.— din; potem boste" vse leto brez skrbi! • Dolžniki. Starim naročnikom — dolžnikom — smo zopet na ovitkih označili dolžne zneske z všteto naročnino za letošnje leto (1940). To pa vsled tega, ker je nemogoče. vsakemu posebej sporočiti, koliko dol- sporoča guje. Prosimo vse, da nam pošljejo zaostalo in novo naročnino! Ker zahtevajo tiskarne v sedanjih časih takojšnje plačilo, smo tudi mi primorani, da izterjujemo naše dolžnike in upamo, da to razumete in upoštevate! Tiste dolžnike, ki se do 15. februarja 1940 ne bi odzvali, bomo prisiljeni odstopiti tiskarni. Potem bodo imeli še večje stroške in sitnosti — ne po naši krivdi! • Poverjeništva, ki nam še niso poslala izjav in seznamov naročnikov, nujno prosimo, da to takoj storijo, da bodo novi naročniki lahko dobili tudi 1. številko! Zato pohitite, dokler je še v zalogi! Tistim cenjenim naročnikom, ki spadajo v področje naših poverjeništev, nismo na ovitkih označili dolžnih zneskov, ker so že ali pa še bodo plačali naročnino pri poverjeništvih. • Pomote. Vse cenjene naročnike, katere smo terjali za napačne zneske ali pa če imajo napačne naslove, vljudno prosimo, da nam to sporočijo, da pomoto popravimo! • Zahvala. Vsem našim poverjeništvom in cenjenim naročnikom, ki so sodelovali pri akciji za nabiranje novih naročnikov, sc ob tej priliki prav iskreno zahvaljujemo! j Srečno in usjoeka polno Novo leto \ Želijo cenjenim gostom in odjemalcem: j Parni in umetni mlin J. Zadravec V SREDIŠČU OB DRAVI Hotel in restavracija s „BEOGR AD“ ! Slov. Bistrica Viktor Maček trgovina z železnino, manufakturo in špecerijo SLOV. BISTRICA Ivan Pečnikar trgovina z vinom in gostilna SV. JAKOB OB SAVI Metod Senčar | trgovina z mešanim blagom ŠTRIGOVA Roza Pecrik trgovina z galanterijo in papirjem SLOV. BISTRICA Fr. Senčar in sin trgovina z mešanim blagom LJUTOMER telefon štev. 3 Ivan Hodnik mesarija in gostilna SREDNJA VAS V BOHINJU Franc Kastelic trgovina železnine in špecerije NOVO MESTO Franjo Kac trgovina s špecerijo, manufakturo in železnino SLOV. BISTRICA Srečno novo-leto želi Viktor Kukovec trgovina in mlin LJUTOMER lojze ŠkerC Maribor % Mihael Rasteiger gostilničar in mesar SLOV. BITRICA Frane Grad gostilna in zaloga vina ZGORNJI KAŠELJ Venčeslav Vilar trgovina z mešanim blagom LJUTOMER Maks Aaff trgovina s špecerijo, manufakturo in železnino SLOV. BISTRICA Roza Sorčnik gostilničarka in mesarija SLOV. BISTRICA Triumf čevlji Ljubljana, Miklošičeva cesta 12 nasproti hotela »Union« Srečno in us peka polno Novo lelo Želijo cenjenim gostom in odjemalcem: m Rok Berlič mizarsko strojno podjetje LJUBLJANA, Celovška cesta 287, p. St. Vid Anton Globočnik gostilničar in trgovec ZG. OTOK PRI RADOVLJICI S. J. Rozman trgovina z mešanim blagom ŠT. VID NAD LJUBLJANO Franc Kosmač stavbeno podjetje ZGORNJE GAMELJNE, p. Št. Vid nad nad Ljubljano Ignac Tomc Moravče „StakloM B. Tober ŠT. VID NAD LJUBLJANO telefon 734 Stanko Lenarčič posestnik in trgovec NOVA VAS PRI RAKEKU Boris Veselič zaloga Laškega piva za Gornjo Radgono, Mursko Soboto, Ljutomer, Ormož, Čakovec in Varaždin ORMOŽ Ivan Zaletel žganjarna in gostilna ST. VID NAD LJUBLJANO Ivan Mastnak trgovina z manufakturo in konfekcijo CELJE, Kralja Petra 15 Peter Šušteršič trgovina z vinom in gostilna SENIČICA-MEDVODE Karl Štuklek mizar ČRET PRI CELJU Zdravko Budna splošno urarstvo NOVO MESTO, Ljubljanska cesta 16 A. Petek manufakturna in modna trgovina CELJE, Prešernova ulica 21 Ignac Kuhar mesar in gostilna ZGORNJE DUPLJE Vesele praznike in srečno novo leto želi „Lulz"= peči RUPENA IVO LJUBLJANA VIL Mnogo sreče v novem letu želi svojim odjemalcem Kmetijska družba SKLADIŠČE MARIBOR Meljska cesta 12 V vsakem kraju iščemo 4J»N JV' 'lX f ► zastopnike ♦ za prodajo koles, motornih koles, šivalnih strojev, radio aparatov i. t. d. Primeren postranski zaslužek za kmetske fante. Predizobrazba ni potrebna. Dela se lahko v prostem času. Vsa navodila in poduk daje firma. Ponudbe z označbo „Zastopnik“ pošljite na upravo „GRUDE“ v Ljubljani, Pražakova 11. Razne vrste ZDRAVILNIH ZELIŠČ kupuje po najvišjih dnevnih cenah KMETIJSKA DRUŽBA, ,z.zo.z. v LJUBLJANI Novi trg 3 Zahtevajte informacije — pošljite vzorce in ponudbe! Uspešno novo leio Želi Zveza slovenskih zadrug r. z. z o. z. v Ljubi j an/ Srečno in uspeha, polno Novo leio Želijo cenjenim gostom in odjemalcem: METOD SENČAR ROK BERLIC trgovina z mešanim blagom mizarsko strojno podjetje ŠTRIGOVA LJUBLJANA, Celovška cesta 287, GUSTAV OZMEC p. Št. Vid lastni vinogradi JOS. JAGODIC ORMOŽ 1 železnina in špecerija MEDIČ-ZANKL CELJE, Glavni trg 14 tovarna olja, lakov in barv KRAŠEVEC ALOJZIJ d. z o. z. LJUBLJANA j trgovina z mešanim blagom in gostilna JOŽE MALENŠEK gostilna, žaga, mlin L1PSENJ 34 PRI CERKNICI MIHAEL ŠEGA TEŽKA VODA kovaški mojster ŠUŠTERŠIČ PETER LIPSENJ 42 GRAHOVO PRI CERKNICI gostilna, vinska trgovina SENIČICA-MEDVODE IVAN SLADIC IVAN AVŠIČ mesarija manufaktura ŠT. VID NAD LJUBLJANO LJUBLJANA, Prešernova ulica HOTEL »POŠTA« j JANEZ CVETIC CELJE tovarna perila in manufaktura na debelo in drobno AMALIJA MODIC MURSKA SOBOTA trgovina in gostilna »STAKLO« B. TOBER ŠT. VID NAD LJUBLJANO GRAHOVO PRI CERKNICI S. J. ROZMAN Telefon 734 trgovina z mešanim blagom VALENTIN HLADIN ŠT. VID NAD LJUBLJANO manufakturna trgovina ANICA BARAGA CELJE trgovina z mešanim blagom IVAN ZALETEL GRAHOVO PRI CERKNICI gostilna, žganjekuha, zaloga vseh vrst likerjev FRANC KOSMAČ ST. VID-STANEŽICE stavbeno podjetje ANTON PETEK ZGORNJE GAMELJNE p. Št. Vid nad Ljubljano manufaktura in moda CELJE, Prešernova ulica 21 Veseio novo delo &eti (Dečkov trg) ANDREJ CEKADA lllvan S C HUN IIC trgovina z usnjem TACEN ŠT. VID LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 16 Adi - ali Da ne pride do nesoglasja, prosimo vse cenj. prejemnike „Grudew, ki ne mislijo postati naročniki, da nam mesečnik takoj vrnete z označbo „maza/’ — ne sprejmem!" Kdor tega ne bo storil, ga bomo vpisali za rednega naročnika. „Grude“ ne moremo brezplačno pošiljati in bomo naročnino brez ozirov izterjali! Prečitajte na ovitka: »Uprava sporoča!" „GRUDA“ Nakažite naročnino in morebitne zaostanke iz prejšnjih let! Položnica priložena! M E S E C N I K ZA KMETSKO PROSVETO 1. JANUAR 1940 XVII. Tone Kresnik: Križ ob gozdu Pomlad, pomlad ... Samotni križ pobeša v burji se; tja prek gozdov gre mrzli piš, ugasne luči vse. Pomlad, pomlad ... Moj bedni klic se v burji izgubi. Umrl spev je drobnih ptic, na polju sneg leži. Pomlad, pomlad! Čuj, križa spev čez polja bela gre: Velikonočni svit objel bo kmalu duše vse! Pomlad, pomlad! Ko njen bo vrt ves v rožah zadehtel, pod križem tem — nič več potrt — pomladi bom zapel! Joško Tomažič: Premišljujte naše trditve! Kakšno korist ima lahko vsak mlad raški človek od Društva kmetskih fantov in deklet? Ko zapuščajo fantje in dekleta ljudsko večjega torišča, kot ga v praktičnem vsak- šolo, se nekaj časa čutijo svobodni in pro- danjem življenju prihaja na posameznici, razrešeni vseh brig; toda hitro po tem ka. Posebno ob nedeljah, praznikih in se jih loti dolgočasje, ker se čutijo osam- dolgih zimskih večerih se čuti mladina Ijeni. Telesno delo, v katerega jih okolišči- osamljena, išče si družbe in razvedrila. In ne takoj vprežejo, jih ne zadovolji, po- prav tu se odpira za mladega človeka n e - trebili so tudi duševne zaposlitve. Mia- varnost, da zaide na slaba pota, saj dostna razgibanost išče za udejstvovanje ne pozna skušnjav, ki mu pretijo; za fan- ta slaba druščina, gostilna s popivanjem, kartanjem in kegljanjem, dekle pa podlega nečimurnosti in slabim ženskim razvadam. Delo ji postane zoprno; čuti se vse preveč vezana v dolžnostih; njen ideal pa postane posnemanje meščanskega življenja: obleka po modi, šminka, parfum in podobno. Njeni razgovori so brezplodno klepetanje in obiranje. Možnost zaiti v slabo družbo, po kateri rada »glava boli«, je izredno velika. Tu imajo organizacije vaške mladine — Društva kmetskih fantov in deklet — sicer težavno, vendar za naš nadaljnji razvoj silno važno nalogo: mladino po izstopu iz šole zaposliti, dati ji priliko za na-daljno izobrazbo in ji nuditi možnost poštene in zdrave zabave. Mladina, kipeča mladostne sile, se mora nekje izživeti. Slabega in kvarnega jo najlaže očuvamo s tem, da ji nudimo dobro zaposlitev, telesno in duševno. Zato je delo v organizaciji najprimernejše. Tu se vežba, vzgaja in nti. »Kako? Kje boš spala? Mar je to moja skrb? Še postlal naj bi ti, te slekel in položil v posteljo, kaj? Poberi se in pojdi domov, zjutraj lahko spet prideš.« Toda ona nima tu svojega doma ter ne spada k ciganskim tolpam. Nazadnje je bila nekje za Gatom pri Črnem močvirju. V stavke je še vmešavala tuje besede, ko mu je vse to pripovedovala. »Kaj? Nikjer nisi? Nobena baraka ali bajta?« »Nobena,« je mirno ponavljala za njim. »Kar tako? Puszta? Kaj?« »Puszta,« je odgovorila. »Puszta,« je živahno pritrdil kakor preiskovalni sodnik. »Saj ti je tudi videti. Po stepi ali kom že smrdiš. Pokaži, kaj imaš tole?« In ne da bi čakal, kaj bo na to rekla, jo je prijel za grud. »Ta je tudi taka,« mu je ponudila še drugo. »Pojdi torej nekam k ciganom ali v Ha-ranglabo, saj vidiš, da se tu ne da spati.« Dal ji je dve kroni. »Pri Židu v Harangla-bi ali Boutradi si kupi kruha. Sedaj pa izgini.« Tako se je zanjo zastrla zavesa pomladne noči, dočim je on na dlani še čutil dotik njenih grudi. Zjutraj je spet prišla na stavbo. Ne da bi jo vprašal, kje je bila čez noč, ji je velel, ka j mora delati. »Ko bomo položili v hlevu pod, boš lahko tam spala,« ji je še dejal. Skoraj ves dan je pohajal po stavbišču ter opazoval, kaj delajo drugi. Snopko-vim je šlo najbolj izpod rok, stavba je bila skoraj pod streho. Stalno pa so prihajali novi kolonisti ter izstopali na batovskem kolodvoru. Bato\o je oživelo: transporti strojev, s pohi- štvom in različno ropotijo; naloženi vozo- vi so vozili skozi Boutrado in Haranglab v Hosszugorond, kjer si lahko potem vse to kupil. Med vsem tem pa jesenski in letošnji kolonisti, lačni majhni zidarji, delavci z okoliških vasi, ki so se drugod vozili na regulacijo Tise tik pod gore, cigani in Židi, poganjači konj in agenti za stroje in stavbni material. Zgovorni zastopniki so sprejemali naročila strojev, kajti tu so med »podjetniki«, ki so tako iznenada po- stali kmetje na tej črni in ravninski zemlji. Tu in tam je zavil na ta semenj tudi kateri izmed starejših kolonistov iz Svobode ali Nove Boutrade ter se spustil v pomenek, svetujoč to in ono. »Ponjav za čez polje niste vzeli s seboj?« so se smejali kot stari vojaki regrutom. »Ponjave proti dežju. Poleti bi pa potrebovali stroje za dojenje oblakov, ko nastopi suša. Nikar se ne smejte. To si morate vnaprej preskrbeti.« In vreščeči rusinski in češki otroci, zvedavi madžarski otroci s Harangla-ba, kopica otrok, konj in živine, taboreče v mlačnih spomladnih večerih kar na prostem. Hodil je med vsem tem, kakor je tu ležalo ter se gnetlo pod lepljivim ravninskim vetrom, ne da bi se sam spuščal v mrzlično naglico. Z madžarskimi kmeti z Boutrade in Haranglaba se je pogaja), da bi mu obdelali njive in polja za polovico pridelka. Na ta način je mogel marsikaj opraviti, dočim so Vicli, Snopek in drugi videli samo brazde svojih njiv. Zdaj mu vsaj ni bilo več treba v Bere-hov ali pa v krčmo na Svobodi; dogodki so se odvijali tik pred njegovim nosom. Nenehoma so se pojavljali novi ljudje, ki niso vedeli, česa bi se najprej lotili. Ali bi orali in kje bi posejali ječmen ali jaro pšenico ter posadili krompir, ali bi si morda postavili prej streho nad glavo. Rusini so prihajali kar v trumah, posamič ali po več družin skupaj. Vse je bilo kakor velika iver lavine, plaz večne revščine se je odtrgal od Vrhovine in prišel na tole ravnino. Tu se bodo postavili v življenje in se nečesa naučili. Prihajali pa so tudi taki, ki so svojčas spadali sem. Madžar Balog, edini tukajšnji kmet, je prosil za zemljo. Pa oskrbnik Haken, edini Čeh, ki je živel na Boutradi. Pri molčečem starem mladeniču je živela njegova sestra. O njej so pravili, da je vtaknila v kmetijo svojo doto. Polagoma so se tu zbrali že vsi. Na sebi so ohranili ostanke raznih vonjev, od koder je pač kdo bil. Eden izmed oženjenih bratov Fabianov, ki so bili nekje s Češko-moravske planote, je nosil nazaj počesane lase. Eden izmed njih je bil prvotno trgovski pomočnik. Menda tisti s košatimi lasmi. Toda pri sebi ima brata gospodarja, pa mu bo menda šlo kmetovanje izpod rok. In Vorehova družina, križ božji, s kolikimi otroci. Malina, samec, si je v pomoč pripeljal s seboj svojega očeta. Ni se še tu dobro razgledal, že je bil v sporu z VytlačiIom, ki je prezimoval v njegovi staji. Bil je zgovoren, znal vzeti v roke tudi puško, pustiti delo na polju ter oditi na divje race. V kratkem času je postal domač. Njegov oče se je sprijateljil s starim Snopkom. Nekega dne je prinesel novico, da Snopek poizveduje, kje bi mogel kupiti mlada drevesca za vrt. Kaj še, kupovati drevesca, se je mladi uprl. »Napišemo prošnjo in drevesca nam morajo podariti, vsem, ki smo tu.« Pri vsaki reči je treba pravilno ravnati. Toda Snopkov oče si je vtepel drevesca v glavo ter jih hoče imeti takoj, rajši iz svojega žepa kakor nobenih. V nedeljo je odšel k posestniku Novohradskemu na Boutradi. Katero drevje najboljše uspeva v tukajšnji glini in ilovici? Posestnik mu je povedal, da prav za prav nobeno. Morda ko-ščičasto, sicer pa je ravninska pokrajina zelo neprikladna za sadjarstvo. »Tobak. Dovoljenje za tobak si dobite ...« Tobak, tobak ... Snopek posluša z enim ušesom posestnikovo pripovedovanje o do-bičkanostnosti tobaka ter prikimava, misleč na cepiče. Pa če bi od desetih zrasel le eden! »Na Hosszugorondu je sedaj pravi vrvež, kaj?« »Smo kakor v cirkusu.« Tobak, to se razume. Prašiči in tobak se tu menda rodijo. Ko se vrača z Boutra-de proti hosszugorondskemu sejmišču, vso pot premišljuje le o tobaku. Dobiček, dobiček — mnogi se poženejo za vsem. Tobak, da, toda to je tako kot da nisi kmet. Tobak, to se pravi, da je treba sprejeti in priznati puszto. Toda on bolj verjame stvarem, ki so jih gojili doma ter ho ostal pri svojem. Tobak vrže dobiček, to že. Toda on je imel zemljo pripravljeno za repo. (Dalje prihodnjič) Razlaga tujih besed • Metoda je grška beseda in pomeni način, ravnanje, postopek. Mnogokrat slišimo, da se poslužuje ta ali ona vlada posebnih metod: prepoveduje zborovanja, poostruje cenzuro časopisov, omejuje svobodo in podobno. — Potem slišimo o policijskih metodah v raznih državah. S političnimi nasprotniki postopajo kruto, nečloveško; izsiljujejo priznanje za prestopke z različnimi metodami, n. pr. jih ne puste spati, jih pretepajo in mučijo na vse mogoče načine, da živčno obnemorejo in priznajo krivdo — pa so morda popolnoma nedolžni. To so policijske metode ali način ravnanja z aretiranci. — Poznamo tudi vzgojne in učne metode. Otroke vzgajajo na različne načine: s prizanesljivostjo, strogostjo, s palico ali lepo besedo. V takih primerih govorimo o vzgojni metodi. Učitelji in profesorji pa se zopet poslužujejo različnih učnih metod ali načinov. V ljudskih šolah smo včasih morali sedeti nepremično z rokami na klopeh; dandanes je to odpravljeno in uvedena nova metoda Otroku je treba dati več svobode in možnosti za gibanje. — Naj omenimo še zdravniške metode; to so razni načini zdravljenja, operacij in podobno. Če kakšen zdravnik izumi nov način operacijo, ki je bolj siguren in uspešen, tedaj govorimo aii slišimo o novi operacijski metodi. • Sentimentalnost. Sentimentalen je tisti človek, pri katerem prevladujejo čustva in ne razum. Podvrženi so torej v večji meri srčnim občutkom in nagibom (žalosti, jezi, radosti, obupu itd.), kar pojmujemo z besedo čustvenost. Sentimentalnost je mnogo bolj znana pri ženskah kot pri moških, ker so ženske že po naravi čustvene. Sentimentalnost pa pomeni še občutljivost in solzavost. Takšni ljudje so pretirano občutljivi, vsaka star jih pripravi do jadikovanja. Sploh je njihovo ponašanje jokavo, ker jc čustvo v premoči v življenju, ki ga je treba tudi razumsko gledati in tehtati; sentimentalni ljudje težko izhajajo. Zlasti v javnem življenju, kjer je treba odločnosti, volje in razuma, se ne morejo uveljaviti. • Polica je pogodba, ki jo sklene zavarovalnica z zavarovancem, ki se jc pri njej zavaroval za slučaj požara, nezgode, toče itd. Zavarovalnica mu takrat izstavi posebno listino, ki jo imenujemo polico ali zavarovalno pogodbo, oziroma listino. Polica ima prometno vrednost, to se pravi, da jo lahko zastavimo, če si najamemo posojilo ali jo uporabimo za jamstvo ali zastavo. Uredništvo obvešča Starim naročnikom! Sotrudniki »Grude« naj pišejo svoje prispevke vedno le na eno stran papirja in ne v pregostih vrstah. Ob straneh naj pustijo nekaj praznega prostora. Tisti, ki pišejo s strojem, naj uporabljajo redke in ne goste vrste, ker je drugače nemogoče popravljati in je treba prispevke prepisovati. Prosimo, da to vedno upoštevate! • J. P. N. Pošiljko prejeli — hvala! Nekaj bo gotovo objavljeno, zaenkrat pa še ni aktualno, kar je treba upoštevati. Pa še kaj pošlji! Pozdravljen! • M. M. T. Sporočamo ti, da objavljamo le takšne slike, ki so v zvezi z besedilom, oziroma članki, ker so klišeji precej draga stvar. Če dobimo na razpolago klišeje ali matrice od drugod, smo pa bolj širokogrudni! Pozdravljen! • L. V. Z. Tvoj predlog je zelo umesten in se z njim popolnoma strinjam. Napako pa ima v tem, da bi bila izvedba odvisna od precejšnjega denarnega zneska. Brez denarja, zlasti v teh časih, pa ne gre. Zadovoljni smo, da krepko stojimo, ker je že veliko listov prenehalo izhajati, veliko pa jih še bo. Z »Grudo« pa so naročniki prav zadovoljni, kar nam je v največje zadovoljstvo. Pozdravljen! Za tiskovni sklad „Grude“ sta nabrala tov. Janko Koman iz Št. Vida nad Ljubljano din 180 in tov. Jakob Šilc iz Grahovega pri Cerknici din 110, to je skupaj din 290. Prav iskrena hvala! * Težave, bridkosti nas vsak dan more; veselje in radost pa z »Grudo« prispe! * Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani je izdala priročen koledarček, oziroma mlekarsko knjižico, ki nadomestuje običajno »mlekarsko knjižico«, ki so do sedaj služile članom mlekarskih zadrug za v mlekarno oddano mleko. Poleg tega pa vsebuje koledarček navodila za ravnanje z mlekom, živino-zdravniška navodila za prva pomoč, razne zapisnike, statistični pregled mlekarskih zadrug v Sloveniji itd. Za živinorejce je koledarček zelo priporočljiv. Uprava je dobila več naročil za lanski in predlanski letnik »Grude«. Ker nam je 2. (februarskaJ številka 1.1939. in 4. štev. (aprilska) l. 1938. popolnoma pošla, prosimo vse stare naročnike, ki teh številk ne rabijo, da jih pošljejo upravi. Za vsak izvod plačamo din 3 in povrnemo poštnino. »GRUDA« * »Grudo« plačaj in naroči, pa še drugim to sporoči, da te mrzle zimske dni »Gruda« nas razveseli! Franc Kuralt: Predolga pot — Čuj, deklica, jaz ljubim te, kot ljubi sonce rožice in kakor zvezdice nebo, tako te ljubim jaz srčno. Kar koli liočeš, vse storim, • da si ljubezen pridobim; za te, predraga, šel bi v smrt, ne straši me mrtvaški prt. Preplaval širno bi morje, pleplezal skalnate gore, za tabo šel bi krog sveta, v peklenske muke v dno pekla ... Prinesem ti najlepši cvet, kar kdaj rodil jih ta je svet, najlepši biser iz morja, bogastvo celega sveta. — Dekle se ljuko nasmehi ja ... — Čemu bi hodil krog sveta? Če ti ljubezni moje mar, pa pojdi z mano pred oltar! — Fant ves prepaden ostrmt. Tako pač daleč mislil ni. Predolga se ta pot mu zdi, ker konca ji v življenju ni... Kmetska posojilnica v Ljubljani obrestuje nove vloge po 4—5 % ter daje kmetom ugodna posojila. Veselo in uspeha polno novo leto želi Franc Hočevar . posestnik in lesni trgovec Struge na dolenjskem Srečno novo leto teli Zadružni kredit V LJUBLJANI Leto staro je minilo, novo spet prišlo je k nam; redno vsi plačujte »Grudo«, ona srečo nosi vam! Srečno in veselo novo leto želi JANKO CIRMAN gostilna, trgovina, vinska trgovina MEDNO /Vašim dragim naročnikom mnogo sreče z novim letom! Kdor se z nami ga raduje — »Grudo« redno naj plačuje! Mnogo sreče v novem leiu Želi svojim tlanon\ in odjemalcem Kmetijska družba r. z. z o. z. v Ljubljani Srečno in veselo novo leto ŽELI STROJNO PODJETJE Anion KREMŽAR DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV Si. Vid nad Ljubljano Srečno in veselo novo leto Želi Franjo Bobnat manufakturna in modna trgovina laško Mnogo sreče v novem letu S.eli svojim odjemalcem in Članom Kmetijska družba V L J U B L J A N I \ Srečno, uspeha polno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem Medic-ZankI tovarna olja, lakov, barv, Škroba Ljubljana Medvode * Domžale Srečno novo leto teli Zadružni kredit v Ljubljani Vesele praznike in uspešno novo leto ieli Posojilnica v Rušal 1 2. i n. /'• Uspešno novo Ido Zeli Zveza slovenskih zadrug z. z o. ]. Ljubljana Nesreča ne počiva.! Ne odlašajte s sklenitvijo zavarovanja! -g? Vse vrste zavarovanj prevzema ■ £ S L AV I J A t f j:::::::::::::::::::::::::; ^ jugoslovanska zavarovalna banka ” '\ " 5- 7eUfon 2U75, 21.76, 21-11 /' M V sem kmetovalcem Želi vesele božične praznike in srečno novo leto ter se za nadaljno naklonjenost priporoča Franc Kremžar STROJNO PODJETJE delavnica poljedelskih, strojev Št Vid nad Ljubljano Telefon: 705 Ček. račun: 17909 Ustanovljeno: L. 1909 }{mGtski hranilni in posojilni dom želi srečno novo letol V LJUBLJANI IP^ZAPROSTI ČAS NA) <1 MF^^%r,de 5MEH v vas REZULTAT Učitelj: Lojzek, dam ti 3 kg češenj, ti pa jih razdeli z bratom na polovico. Kaj bosta dobila? Lojzek: Najbrže drisko! IZPIT ZA 2IVINOZDRAVNIKA Profesor: Kako ohranimo goveje meso dolgo sveže? študent; Tako, da pustimo vola živega. V SOLI Katehet: Zakaj je Bog ustvaril moža in ženo? Učenec: Ne vem! Tudi jaz se temu čudim! DOBRO JE POVEDAL Luka: Hej, Jaka, tvoji čevlji pa ikripljejo; gotovo še niso plačani?! Jaka: Če bi na meni vse škripalo in cvililo, kar ni plačano, bi hodil po cesti kot star gramofon! OPREZNOST Sin: Zakaj je Bog ženo nazadnje ustvaril? Oče: Če bi jo prej, bi hotela imeti vse drugače! ZALJUBLJENOST Neža: Na moji ljubezni boš lahko sezidal svojo srečo! Miha: Že verjamem, če bo tvoj oče dal denar! KATERA IMA PRAV Ančka: Sklenila sem, da se ne poročim, dokler ne dosežem 30 let. Matilda: Jaz pa ne bom dosegla 30 let, dokler se ne poročim. RES JE PA LE Liskar: Včeraj sem videl, kako sta tvoja žena in Tine skupaj spala. Piskar: O jej, o jej! — Kaj mi poveš! Pa sta rekla, da gresta na koncert! Liskar: No, no, — saj prav tam sta zaspala! ŠKOTSKA SKOPOST Kmet: Kam pa z vrvjo, sosed? Sosed: Drevje podirat. Kmet: Kaj pa če se ti utrga? Sosed: Nič zato, saj je izposojena! NAGLUŠNA UPOKOJENCA Profesor: Vi se sprehajate? Sodnik: Ne, jaz se sprehajam! Profesor: A tako?! Sem mislil, da se sprehajate. NEMOGOČE Tončka: Le kako je mogoče doživeti sto let?! Jaz tega ne bi nikoli mogla. Viktor: Seveda ne, ker si že ne vem koliko časa stara 20 let! ISKRENOST Mica: Dragi Jože, če me ne bi vzel za ženo, ali bi me tudi ljubil? Jože: Ah, draga Mica, še veliko bolj! V STARIH ČASIH Učitelj: Jutri bom povedal, kaj je Kolumbovo jajce; zato naj vsak prinese s seboj po eno jajce. Jožek: Ali, gospod učitelj, pri nas pa nimamo kokoši! Učitelj: Dobro, ti pa lahko prineseš nekaj sira ali masla... ŽENINO PISMO Vrečar: Za vraga, kdo pa ti piše tako dolgo pismo? Ječar: Žena! Vrečar: Pa kaj ti piše na 10 straneh? Ječar: Piše, da mi bo vse ustmeno povedala! VZROK B!ekač: Zakaj si bil zaprt! Kresač: Radi kratkovidnosti! Blekač: Kako to? Kresač: Nisem opazil policaja, ko sem hotel vlomiti. DVA ENAKA Miha: Moja žena je vedno bolj navdušena za surovo hrano! Gašper: Kaj češ; saj se tudi moji ne ljubi kuhati. |fl V v Ljubljani zadruga z neona, jamstvom Tavčarjeva ulica &tev. I Žiro račun pri Narodni banki — Račun Poštne hranilnice 14.257 Brzojav: „Kmetskidom“ — Telefon 28-47 Spl*«Joma *UH,e na knjižice in na tekoči račun Daje kratkoročna posojila »— Eskontuje menice — Nove vloge na knjižice in na tekoči račun vsak čas razpoložljive obrestuje po 4 do 5% Za vse vloge nudi popolno varnost — Zaupajte domačemu denarnemu zavodu!