Edini slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
T
ARODA


List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only* Slovenic daily*
in the United States. Issued every- day" except Sundays and Holidays.
VUTOV PISARNE: 4*97 OOS	--	>	Mam Mstlir. le»t«ator 1L IMS. al F«* Ofies at Heir Tort, Y„ uto tka Act af Ooaj	EM ef Ma	rek S, 187».	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAJTMl
NO. 299. — ŠTEV. 299.			NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 22, 1908. — TOREK. 22. GRUDNA, 1908.			VOLUME XVI. — LETNIK ITI
BOZIC.
Ks prid« današnje izdanje "Glas Naroda'1 v roke našim zapadnim naročnikom, bodo že naznanjali zvonovi veseli božični dan, in veselje bode vladalo v bišah slehernega človeka
▼	Zjedinjenih državah. Od ust do ust ae bode razlegal veseli klic: "Mir ljudem na eemlji!" in "vesele bo-iične praznike!"
Vendar je pa lanska finančna in gospodarska kriza pokvarila rna^si-kakej obitelji letošnje božično veselje, kajti tudi letos, dasiravno se je
▼	mnozih krajih že pričelo z delom, je opažati še mnogo pomanjkanja in •bilo brezposelnosti. In tudi tam. kjer se beda še ni pojavila, je boja-zeo, da končno tudi tu ne nastopi z vwo evojo neizprosnostjo, temeljito pokvarila vee božično veselje. Naj-bolj jo pa pokvarjeno božično veselje pri onih, kteri letos vsled lanske kri-ae ne morejo svojih bližnjih obdarovati, kakor je bilo pri njih v prejšnjih letih v običaju, kajti na svetu je že vedn< mnogo ljudij, kterim pri pravi največjo bolest dejstvo in zavest,- da onim, ki se potrebni pomoči, ne morejo pomagati.
Toda ravno tako resnično je tudi 'dejstvo, da bi sedaj v božičnem ča-•u bilo opaziti tudi po velikih mestih le malo bede in pomanjkanja, ako bi vsakdo po avojej zmožnosti pomagal •nim ljudem, ki si iz svojih sredstev letos nemorejo privoščiti onega, kar druga leta niso nikdar pogrešali. To •e ne tiče le posameznikov, temveč vsake organizacije in vsake države posebej, kajti iz raznih držav prihajajo še vedno poročila, da te le pomanjkljivo dela. dasiravno se je r •hrt ni h središčih pričelo z delom takoj po tniiinlih predsedniških volitvah.
Kaše družabne razmere so take, da nastanejo čestokrat časi, v kterih mora večji ali manjši del prebivalstva te ali «ae države trpeti pomanjkanje in bai vsled tega je tudi dol-Snost onih, ki skrbe, za to, da se dra-žabne razmer« ne spremene, da se zavzamejo za osodo siromakov, kteri •es tokrat po krivdi drugih trpe pomanjkanje. To velja pred vsem za našo repabliko. ki je po prirodi tako bogata, i« ki ima na milijone marljivih ljndi, tako, da hi pri nas gotovo ne bilo potreba, da bi se mnogo ljudi mora!« zateči do iavne dobrodelnosti, ako bi bilo prirodno bogastvo pravilno razdeljeno med prebivalstvo.
Naš državni in gospodarski red gotovo ni pravilen, ker inače bi. se pri nas ne pojavljale kar perijodieno krize.
Božič, praznik svetlobe in Ijnbavi! Dan miru! Leto za letom postaja svetloba večja in tema vedna bolj zginjeva, kajti človeštvo več ae nazadnje. Tu pa tam ee še dogodi, da kaka posamezna dežela, ali tudi kak narod za nekaj i-asa nazaduje, ker je v pre žen v tisočletne spone, toda velika človeška rodbina, ki stanuje na našej zemlji, sf nikakor ne ustavlja na |>oti svojega napr«-dka. Ljudje si-eer ne napredujejo jednako hitro, vendar pa napredujejo v>i na poti kulturnega razvoja. Čestokrat mine več. neg« jedno stoletje, pred no pride kak narod do začasnega cilja, toda do drazega cilja potrebuje čestokrat le jedno samo desetletje. In svetloba, ki sveti na tej poti, je svoboda, pred kters se mora umakniti tudi najhujša tema. Toda le tam, kjer ss svetlobi pridruži tudi ljubezen do svetlobe, zamore vladati mir, ker i-nače mora ostati svetloba le navadna baklja, ki ne razsvetljuj* pač pa požiga.	_
In sedaj v božičnem času zamore-<mo premišljevati o različnih vprašanjih: pred vsem o tem, sta li v sedanjih Časih svetloba in ljubav združeni, in je li zajedno z razvojem duha zajedno napredoval tudi razvoj čuv-stvaf Temu najbrže ni tako, kajti inače bi sedaj vladalo po vseh svetu gotovo le veselje in zadovoljnost, ker le iz Brca in čuvstva prihaja vse veselje. Veselo poročilo božičnega praznika je namenjeno pred vsem človeškemu čuvstvu. Mir ljudem na zemlji I Srečna je dežela in srečno je ljudstvo, ktero sprejme to naznanilo T odprtim srcem, ko je je za zakone ljubavi vedno pristopno.
Vesele božične praznike!
večerjo, drugi pa zložno kade iz svojih čibukov (turška pipa.) Plapolajoči odsvit ognja meče pošastne sence po teh po?tavah. se vzpenja po okrasih častitljivega poslopja iu hipno razsvetljuje srepe podobe starih mozaikov, iz katerih gledajo mračno ia nepremakljivo svetniki iz stare zaveze."
Množica se med tem gnete v stransko ladjo svetišča proti koro, pod katerim je lepo okrašena Gospodova rojstna votlina. Ako pre?topimo dve ozki stopnjici navzdol, smo na svetem in častipolnem mestu. Toda gole stene, ki so nekoč obdajale votlino Kristovega rojstva, se že da^ao izginile pod bogatim okrasjem dragocenega marmorja in težkih preprog. 32 svetilk iz čistega srebra, ki raz-vetljujo votlino, so božična darila raznih kristijanskih kraljev in cesarjev. Mesto, kjer se je narodil naš Iz-veiičar, je označeno s srebrno zvezdo, k' je obsuta z dragimi biseri in se dvigne nad dolbino v ži la. Na drugem kraju je mesto, na katerem so klecali Modri iz Jutrovesja ui rnu-i!i božje dete. Jezusa. TuH mesto, kjer je stala zibelka, še kažejo, to ia staro, leseno zibelko, ki so jo v 15. stoletju prenesli v RLir. so nadomestili z marmornato. Velika množica vernikov je napolnila ma!o svetišče. Sedaj se gnete črez stopnjice proti votlini. Vsakdo poklekne v bleščeče razsvetljeni kryp1* ter poljubi stop-njicv; altarja, srebrno zvezdo in mra-mornate jaslice in prisostvuje e gorečo pobožnostjo sveti daritvi, ki se opravi o polnoči na tem svetem in starodavnem kraju. Nato odide proti domu s sladkimi spomini na oni čas, ko so peli angelji okrog votlins nebeškokrasno pesem: "Slava Bogu na višavah iu mir ljudem na retmlji, ki so blage volje!"
Spisal
Božičnica.
GUY DE MAUPASSANT.
(Iz francoskega.)
Božični večer v Be-tlehemu.
V mestu, kjer se je naš Odrešenik včlovečil, se na praznik Kristusovega rojstva praznuje vsako leto božični večer na poseben način. Zlasti pa je čudovit ta praznik, odkar je Betk-hem v mohamedanski oblasti in odkar turški vojaki na ta dan v Kristovem rojstnem kraju vzdržujejo red. Rojstna votlina je od Kri-stovih dni dobro znana. Pobožna cesarica Helena je, bržkone v letu 335. dala zgraditi čez votlino — če se sme ta jama tako imenovati — lepo baziliko, ki je bila pozneje prezidana. Tam se zbira na božični večer velika množica pobožnih vernikov, da
prisostvujejo redki slovesnosti......
Čudežnobajna krasota južne noči s
nerazumljivo temoto, svetlim bleskom zvezdic na brezoblačnem nebesnem oboku se razprostira po tihih gričih, na katerih so pasli mirni pastirji svoje črede, ko so zaslišali krasno angelj;-ko petje. V nizkih hi-<ah malega mesteca se zarazsvetlika luč za lučjo, in ozke, poprej temne -ulica se napolnijo z megleno svetlobo. Prebivalci ee odpravljajo k pol-nočn ci. Možje se oblečejo v najboljšo obleko, žene pa se nakitijo s krasno starodavno opravo. Polagoma u-srasnejo luči v mestecu in le iz svetišča blešči svetla luč. Od blizu in laleč se sliši pritajena govorica in zamolkel hrum tisoč in tisoč romarjev. ki se bližajo tej lnči. Po kameni-ti stezi od jeruzalemske strani, po
kateri so nekoč prišli Modri iz Ju-trovega, danes zopet prihajajo tuje karavane. Ustavijo se pri skrivnostnem Rahelinem grobu in drugih krajih, ki vzbujajo pobožne spomine na ene starodavne svetopisemske čase. Blizu betlehemskih vrat pijejo iz studenca, iz katerega so se okrepčali sveti trije Kralji in videli prijazni odsev zvezde vodnice v njegovi prozorni vodni globini. Pred cerkvijo se ti mudi čarna in fantastična slika. Turški paša je poslal bataljon vojakov, ki naj vzdržujejo red pri slovesnosti in muselmani v slikoviti opravi nevede poveličujejo praznik pobožnih kristjanov. Duhovitemu francoskemu pisatelju M. de Vogue «=e imamo zahvaliti za ljubek in zanimiv popis tega prizora.
"Čili konji, okrašeni s škrlatnimi sedli in zvenečimi kovinskimi ploščicami se vzpenjajo pred cerkvenimi vrati in arabski jezdeci v širokih, dokolenskih hlačah, v bogato pozlačenih jopičih in z rdečimi svilnatimi rutami krog vratu skačejo z njih. V mračni svetlobi bakelj blesketajo dragoceni kameni, pritrjeni na njihovih Lelih turbanih in svetlo, dragoceno orožje odseva izza njihovih pasov. Med njimi se prerivajo kričeči in z rokami mahajoči sejmarji, ki prodajajo rožentence, sveče in drugo drobnino. V velikem številu hitijo ženske skozi glavna vrata v cerke^-Oblečens so v starodavna, čudno prikrojena oblačila. Ta noša se je ohranila le v nekaterih vaseh, posebno pa v Betlehemu. Krilo in srajca sta iz navadnega rdečega ali modrega plat-
na, glavni okias pa obstoji iz visokega nakita vrh glave, od katerega visi navzdol dolg, bel pajčolan, ki zakriva obličje. V tem okrasku te svetijo muogobrojne, pisane dragocenosti, verižice iz koralov in iz zlata, bakreni obročki, redek, star zlat denar in medaijoni so tu nakopičeni ter se blesketajo v bujnih barvah in glasno zvene pri vsakem koraku. Pod težo teh dragocenosti stopajo bele betlehemske žene in dekleta, skrbno zavite v-ogrinjala s prikupljivo ljubkostjo in častjo proti svetišču. Le turški vojaki se ne udeleže splošnega prerivanja in pobožne gorečnosti. Tiho in ponosno slone ob stebrih, se zbirajo okrog ognja v taboru, katerega plamen se visoko vzpenja med bizantinskimi stebri ter opravljajo različne opravke. Nekateri kuhajo
Leta ne vem več natank«. Ee sel mesec sem hodil na lov, dan za dnevom. s .-trastjo, norim vej-eljem'ij div-jostjo, kakor jo razvija človek samo pri nov ill strasteh.
Bil sem v Normandiji pri nekem soro iniku na obisku, ki je bil samec Ln je živel s svojo kuharico, hlapcem in lovskim čuvajem čisto sam na svojem velikem gradu. Ta grad, starodavno. od sivobradih ^irek obdano poslopje, h kateremu je vodilo več dolgih drevoredov, katerih mogočni lirastje so škripali v vetru, je izgledalo, kakor da je zapuščena stoletja sein. Kajti v zaprtih sobanah, kjer so nekilaj tisti ljudje, katerih slike so visele na mostovžu, sprejemali sosede plemenitaše z veliki ceremonijam.. v teh dvoranah, zračnih in mrzlih kakor hra.-tove aleje, ni stanoval zdaj nihče — neeo prastaro pohištvo.
Kar se tiče naju, sva se bila u-gnezdila čisto enostavno v kuhinji, edinem prijetnem kotu grada. Bila je to velikanska kuhinja, katere temno ozadje se je !«» tedaj nekoliko raz-vetilo. kadar je vneel kdo novo Im-taro drv v ogron ni kamin.
Sleherni večer sva sedela pred ognjem in se zasibavala v prijetne *. in kadai .-o se bili najini mokri >kornji že davno porušili in so najini psi. ki so ležali okoli pri najinih nogah, začeli sanjati o lovu in lajati v spanju potem sva odšla gor v svojo spalnico.
Bila je edina «*>ba, pri kateri je bil dal grajščak, zaradi miši, ometa-ti strop in zamazati razpokane stene z maveem. V ostalem je bila gola in samo pobeljena; na stenah je viselo nekaj pušk, pasjih bičev in lovskih rogov. V dveh kotih te sibirske žum-nate sta stali najini postelji, v katere sva prezebaje smuknila.
Pred gradom, v daljavi ene milje, se je nagibalo skalovito bre?r>vje dol k morju; in dih oceana je vel dan in noč mogočno semkaj tako da so se pripc-gibala visoka dreve-a in vzdihovala, veternice na strehi stokale in jelo javkati celo častitljivo poslopje, ker je pihal veter skozi razrite streš-' nike. skozi brezdanje kamine in ubita okna.
Nekega dne je bilo strupeno mrzlo. Prišel je večer: sedla sva k večerji pred velikim ognjem v visokem I kaminu, kjer se je med dvema jere-! bicama. ki sta žlahtno duhteli, pekel zadnji konec zajca.
(Nadaljevanje na 3. strani.)
t*




' -s;'-■,
Washmgionske novosti. Največji most na svetu Wm. Taftov kabinet, zgrade v New Yorku.
I t
POSAMEZNA MESTA BODOČIH PENNSYLVANIA ŽELEZNICA
TAJNIKOV PREDSEDNIKA TAFTA SE VEDNO BOLJ IZPOPOL-NU JEJO.
BiH McDonald, ki je bil predsednikov poročevalec v browns*, illeskej aferi, v Belej hiši.
VOJNI ODDELEK, o
Washington, 21. dec. Dasiravno je novi predsednik Wm. Taft za trdno sklenil, da ne bode izročil javnosti imena Članov svojega kabineta pred februarjem, je že sedaj, dasiravno Se božični praznik ni minol, skoraj ie izgotovil novi kabinet. Državni in postni oddelek sta že de.Ti.ni ti vno oddana in tudi novega zvezinega gene-rnlnega pra"nika so baje že našli, dasiravno se še vedno zatrjuje, da še ni določeno, da bi dobil to mesto George W. Wickesham iz New Yorka. Toda ravno tako <se je zatrjevalo o bodočem generalnem poštarju Hitcbocku, dokler se ni izvedelo, da je ponujeno mu mesto že sprejel. Taft se je s svojim bodočim zvezi-nim tajnikom, Knoxom, glede Wickershama posvetoval in Knox mu je priporočil naj ga imenuje pravosodnim tajnikom.
Sedaj se je pričelo v Washingtonu tudi govoriti, da bode več članov sedanjega Kooseveltovega kabineta še v nadalje ostalo v kabinetu, pred vsem pa tajnik notranjih zadev, Mr. Garfield, kakor tudi vojni tajnik Luke T. Wright in poljedelski tajnik Wilson. Garfield ostane le tedaj v kabinetu, ako re bode na njegovo mesto imenovan nek mož, ki je znan zlasti v državi Ohio, namreč član kongresa. Burton. Dokler on ne izjavi, da ne roflektuje na novo mesto, •p Garfieldovo stališče v kabinetu o-majano
• * •
L Tt-xasa je prišel v Washington
; ni P.it! McDonald, kterega predsednik Roosevelt nad vse spoštuje. On je >;imreč zelo strenuozen držav-ja: dr rt ve Texas in poleg tega jej •iiil kapitan texan-kih rangerjev.j t i je < svojim revolverjem že po-I *tr<d jal s r>. manj je len ducat texan- j ~k;l-jv>par;r»v. Ivo se je pripetila zna-j <:\ afera Brownsville. je bil on pr- | vi na Tre-;:i tako je tudi on prvi ■sn>roe;i predsedniku o tedanjih iz-jrredih, k je >n priredili tamošnji zamorski vo, uki. koje je potem predalnik je inostavno odslovil iz stalne vojske. Hill -e je vsled teira prepričal, da je vsa afera od njega ovis-nn in to jo v:deti tudi njemu nn ob-
r-'/., K;i i Malima * k ta i no sarr.oza-., , i \. -r i4■ rrc .■ je nosil navadno opra-|
in texa'!«klh co\vb'v<»v, toda to ob- j
:.-k«	»a?! > i.ia' 7 ,-ne^aasko j
v i:,' ..blek? i< včeraj obiskal !
f>ed-*dnika 1.* ». - • «•!»» v Belej hiši |
in sM-r r«a mis-terijozen način, kakor j
• ma', lin / Iv« rr je prišel
' • ur i«»-' v ~'e>! imenovane afe- |
.»• >«• v senatu to dni zopet ;
<-i>at«.r Foraker. Ko -o ga
•Vinu je prišel v zvezino |
« -to. je ie dejal, da je do- I
i ryredsednikove želje,,
1: i k, i v tajnik I.*«eh je pa
predsednik niti ni vedel, da
h P.i!l v Washington in da
]• na svojen {x>tovanjn \
NAMERAVA ZGRADITI TRI MILJE DOLG MOST.
Vodil bode od Port Morris preko kanala Hell Gate v Woodside.
NA LONG ISLAND.
Uradniki Pennsylvania železnice so danes naznanili javnosti, da namerava imenovana železnica zgraditi največji most, kar jih je na svetu. Novi mor-t bode vezal ameriško celino, oziroma državo New Jersey preko New Yorka z otokom Long Island in bode tri milje dolg. Jeden konec mostu bode v Port Morrisu, dočim bode drugi v Woodside na Long Islandu. Največji oblok bode vodil preko kanala Hell Gate in bode dolg 1000 milj (?) . Most bode tu visok 140 čevljev nad vodno gladino, tako, da bodo pod njim lahko pluli tudi največji parniki. Na mostu se bodo združile proge New Haven železnice, kakor tudi one Pennsylvania železnice, kakor tudi razne železnice v Brooklvnu. Z gradnjo novega mostu bodo pričeli takoj, kakor hitro bode v New Yorku dodelan nov kolodvor Pennsylvania železnice. Ko bode most dodelan bodo zamogli voziti vsi vlaki iz krajev Nove Anglije direktno proti jugu.
Sedaj vozi le malo vlakov iz Bostona naravnost na jug. Te vlake prevažajo na posebnih parnikih iz severnega New Yorka krog mesta v državo New Jersey, oziroma na sedanji kolodvor Pennsylvania železnice v Jersey City. Ko bode pa novi most zgrajen, bode prevažanje vlakov s parniki popolnoma odpadlo Most bode zgrajen iz jekla in bode tehtal 80.000 ton. Pota za pešce bodo zgrajena drugače, kakor na dosedanjih velikih mostovih, kajti mesto, da bi bila na vrhu, bodo visela na glavnem mostu in bodo vsled tega nekoliko nižja, kakor most. Stolpi novega mostu bodo po 300 čevljev visoki.
Načrte za novi most je izdelal prejšnji komisar newyorskih mostov, inžener Lindenthal, ki jo rodom Čeh i7. Morave.
Bodoči zvezini senat. Novi senatorji.
DNE 4. MARCA POIDE 31 SENATORJEM NJIHOVA SENA-TORSKA DOBA.
Od izpraznjenih mest jih je že 18 po poln j enih z novimi senatorji.
NOVI LJUDJE.

Naše kolonije.
Letno poročilo.
Washington, 21. dec. Dne 4. marca poide senatorska doba 31 zvezinim senatorjem, kar pomenja, da pride v zvezini senat skoraj tretjina novih ljudi. Osemnajst mest je že popolnje-nih s pomočjo volitev, ali pa zo-petno volitvijo. Razun navadnih va-kanc, je letos postala se jedna izvan-redna, kajti senator Knox iz Penn-svlvanije bode resig-niral, da zamo-i'e vstopiti v Taftov kabinet kot zvezini tajnik Zjcd. držav. Za sedež senatorja Knoxa bode prišlo v Penn-sylvaniji do hudega boja, in to velja tudi za sedež senatorja Forakerja v državi Ohioj Sedanji zvezini tajnik Elihu Root bode kandidiral v zvezini. senat na mesto dosedanjega new-yorskega senatorja Platta in on bode najbrže tudi izvoljen.
Senatorske volitve se bodo še vršile v državah Ohio, Pennsylvania, Connecticut in Indiana. V Ohio kandidira za senatorsko mesto, brat predsednika Tafta, Charles Taft, ki nas"tt»pi pri volitvah proti nasprotniku svojega brata, senatorju Fora-kerju. V Indiani namerava postati senator demokratični podpredsedniški kandidat, Kern, kteremu je W. J. Bryan obljubil, da mu bode dal stanovanje v Belej hiši v slučaju, da bi bil izvoljen, kar se pa naravno ni zgodilo.
. . . o ■ ■ ■
Štrajk kočjažev v
mestu New York.
di..
\Y
i J** J« e F
. kako b; lipi ne«, k •premeni! V j..
i n.<v_'>u-i- ma--ij<> an* ri^ko j tolik.., da bi j io -o y n ji-Navadna vo-
po-tar iebe T»;i /e ek-peri i eatirali. ;aska hrana jim nikakor ne prija, -cajti d "s* daj so jih krmi! > tako hrano, toda rezultati so bili nepovoljni. To velja o takozvanih sc; utih, toda konštablerji bo se boljše obnesli, kajti oni le redkokedaj potrebujejo navadno vojaško hrano. Ker ti ljudje potujejo vedno po deželi, jim daje vlada običajno denar za hrano, tako, <la .si lahko kupijo tako hrano, kakor-finjo žele. Vsled tega bode sedaj vojni oddelek odredil, da se scoutom daje taka hrana.
Slovensko-Amerikanski KOLEDAR
za leto 1QOQ
je dobiti s poštnino vred za 30ct.
Koledar je zelo obsežen in pri merD ) darilo ?a l>ožič*nli novo leto.
Naročila naj se pošiljajo Upravništvu ''Glav Naroda", 82 Oortiandt St., New York.
V NAŠEM MESTU JE PRIČELO NAD 3000 KOČJAŽtSV S ŠTRAJKOM. ZA VEČJO PLAČO.
Policija mora strašiti hleve. Družbe imajo pripravljenih 1000 skabov.
POSVETOVANJA.
Kaeih M0IM> kočjažev. ki člani • igiuuzaeije I.ilK*rty Dawn Ass'u.. pričelo vrt-raj zjutraj ob f). uri ~trajkaii in jxi'iei'.-i ir<na sedaj na testih različnih prosl«»rih \ Manhat-lauu stražiti lileve. da Iak<» prepreči vi-,; i« !:." < !re in izgrede. Dose-daj še nikjer \i prišlo do ti« mirov. f.;>-ttiik ko.-rj — > '/«• dohii: nekoliko -ka "V. in kak»-i hitro prišlo slednji 7. deloi . lxtiU, Jndi nemir: in izgredi ter napadi na dnevnem redu. V colikor je dosedaj znano, -o la-tniki kiv'ij pripravi!; /e lOOrt skabov. ki - -i z;iv/« i n.••-'a rajkar|«-v.
V znak	• a = strajkarji bodo
•a.i« pr ;••»-.: tudi šoferji newyorske Taxieab ('«».	- štrajkoin in vče-
;a --o -e \rš:'a -koraj v«— «lan t«</a-/a ievna posvetovanja. Štrajkarji zahtevajo povečanje jdace. kakor tudi skrajšarje delavnega časa.
DALAI LAMA SE VRNE DOMOV.
Vodja budistov se zopet nastani v Lhassi.
Peking, 21. dec. Po štiri leta trajajočem potovanju je budistični papež Dalai Lama danes nastopil pot iz Pekinga v svojo domovino, oziroma v Lhasso v Tibetu. Imenovano mesto je ostavil, ker ie pred štirimi leti prišel oddelek angleških vojakov pod vodstvom polkovnika Younghusbanda v Lhasso. Dalai Lama je prišel preko Mandžura na Kitajsko, kjer je napravil oblastim obilo neprilike in stroškov. Sedaj ga je kitajska vlada pridobila za to, da se vrne v domovino.

Nova vlada	Položaj na Balkanu,
v republiki Venezuela. Avstrija za mir.
URAD ZA KOLONIJE, ALI INZU- VENEZTJELSKI PODPREDSED-
LARNE POSESTI ZJED. DRŽAV, JE OBJAWIL SVOJE POROČILO.
Filipinski sconti so se izvrstno obnesli glede vzgoje domačinov.
TARIF.
Washington, 23. dec. General Clarence R. Edwards, ki je šef urada za inzularne zadeve, je v svojem letnem poročilu nad vse pohvalil filipinske .-coute in potem priporoča, da se premeni filipinski tarif v prid tamošnje-ga prebivalstva. Nadalje izraža v ivojem poročilu tudi nado, da je mir na Filipinih sedaj ustanovljen, in da tudi na Cubi ni pričakovati kakih novih nemirov. Seouti so jeden izmed najvažnejših faktorjev pri vzgoji Filipincev, kajti oni skrbe v prvej vrsti za to, da se tamošnje prebivalstvo poslužuje vseh naprednih sredstev, tako, da so družinske in živ-ijenske razmere mnogo boljše, kakor so bile v prejšnjih časih.
Senat je že dobil zakonski predlog glede izboljšanja filipinskega tarifa. Ta zakon bode določal, da se zamore filipinsko bHgo carine prosto uvažati v Zjed. države in da se uvede med Filipini ter Zjed. državami prosta trgovina. To naj velja tudi za sladkor, ki je glavno izvozno blago imenovanega otočja.
Mnogo je pričakovati tudi od železnic na Filipinih, zlasti v kolikor pride v poštev potniški promet.
Poročilo se nanaša tudi na otočje Hawaii, na Guam, Samoa in na otok Puerto Rico, vendar pa tu ni bilo med letom mnogo novega.
Tom Longboat postane kristjan.
Toronto, Ont,. 21. dec. Indijanec Tom Longboat, ki je pri maratonskej dirki premagal italijanskega tekača Dorando ▼ New Yorku, postane kristjan in član anglikanske cerkve, kajti dofedaj je bil takozvani "ma-likovaleč" in pristaš Manitowa. Te dni se oženi tudi z Miss Maracle, ki je Indijanka iz rodu Mohawk. Poroka bode javna in se bode vršila povodom benefične predstave na odru tuk. dvorane Massey.
Longboa.tovo indijansko ime je Ca Wa Ge, kar j.omeni "vse", dočim se njegova izvoljenka imenuje Ka hon Do Son, kar znači po naše "vodja".
Požar v St. Albans.
V St. Albans, Vt., je zgorelo veliko nop'opje časopisa "St. Albans Messenger". Skoda znaša $50,000.
DEKLETA NAPADLE UREDNIKA.
Po napadu so ušle z avtomobilom.
Lakewood, N. J., 21. dec. May in Margherita Birmingham, ki hodita i še v šolo, sta danes na javnem pro- " storit s korobaeem napadli lastnika | in urednika nekega femperenčnega časopisa, Hary T. llagantana. I"rod- ! niku sta napadli, ker je v svojem ca-j sopisu razžalil nj'in«. mater, ki se bsivi s prodajo pive v steklenicah. Urednik je sieer dobil od sodišča za ol>e deklici zaporno {»ovelje, toda obe sta dosed a j še prosti. Ko ju je mirovni sodnik Jeffrey skušal prijeti. >ta deklici ušli v avtomobilu, kterega so jima pripravili mešeani iz Lake-wooda. Ko sta >e deklici peljali skozi mesto, so ju meSeani navdušeno pozdravljali. Obe >e bodeta prost voljno vrnili v mesto, kakor hitro boj dol<M-en dan za sodno obravuavo. Sedaj živita pri nekej rodbini, ktera ji-ma je ponudila	potrebno, kakor
i udi po|K>lno varstvo. Mešeani so sedaj prieeli nabirati prostovoljne prispevke. da se s tem denarjem plača njun zagovornik. Imenovani urednik je skrajno nepriljubljen, ker je sovražnik opojnih pijač in vsled tega mora sedaj policija čuvati njegovo hišo, ker se je bati, da jo množica ne napade.
SODNIJSKO ZAVEZAN JEZIK.
Prepir med sosedami; sedaj se ne smejo več pozdravljati.
Cleveland, O., 21. dec. Policijski sodnik Levine je te dni razpravljal o tožbi, ktero je vložila Ana Belden proti .Tosipini Sternicki, 5524 Cany Ave. Med imenovanima ženskama vlada namreč neprestani prepir, kajti obe živiti jedna kraj druge, tako da imata obilo prilike prepirati se. Sodnik je zadevo pametno razsodil, kajti razsodil je sledeče: "Veljalo vas bode $35, ktero svoto bodete morali plačati takoj, ko spregovorite z Ano Belden prvo besedico, pa naj bo ta besedica dobra ali slaba."
Na ta način je namreč mogoče ženske pridobiti za to, da drže svoje jezike za zobmi, kajti kazen, ki se naloži na prve besede, koje spregovore,
NIK GOMEZ JE IMENOVAL NOVE MINISTRE.
Glavni pristaši predsednika C astra so ostavili prva mesta.
REVOLUCIJONARJI. -o-
Fort of Spain, Trinidad, 22. dec. Podpredsednik republike Venezuele, J. Vicente Gomez, kteremu je predsednik Cipriano Castro -pri svojem odpotovanju v Evropo izročil pred-sedništvo, je ustanovil povsem novo vlado. On je odslovil stari kabinet, čegar vodja je bil minister inostranih del, dr. Jose de Jesus Paul, in kte-ri je odslovil svoječasno francoskega in nizozemskega poslanika. Imenovano je že novo ministerstvo, čegar člani so zastopniki raznih političnih strank in kteri so se v zgodovini dežele na razne načine odlikovali.
Kabinet sta ostavila dr. Jesus Paul in tudi dr. Baldo, kteri potuje sedaj s predsednikom Castrom po inozemstvu. Baldo je bil naučni minister. Mesto vojnega ministra generala Diego Ferrera je prevzel general Re-gulo Olivares, ki se je pred šestimi leti odlikoval pri zatrtju tedanje revolucije. Vodstvo notranjega mini-sterstva je prevzel Linares Alcantara.
V Caracasu so ustanovili najstrožjo cenzuro, toda kljub temu prihajajo od tam tajna poročila, da po vsej Venezueli vre, odkar je predsednik Castro odpotoval. Do krize je prišlo že pred par dnevi in tako je bil podpredsednik Gomez prisiljen odstraniti iz kabineta vse prijatelje predsednika Castra.
Odkar je predsednik ostavil deželo,
AVSTRIJA SE JE DELOMA UDA-LA TURŠKIM ZAHTEVAM IN BODE PLAČALA ODŠKODNINO.
Ponnja Tnrčiji 100.000,000 kron, toda Turčija več zahteva.
KONFERENCA.
Dunaj, 22. dec. Iz Carigrada se brzojavlja, da se je tamošnji avstrijski poslanik Pallavicini posvetoval z velikim vezirjem Kjamil pašo o ime- vesel° preganjanje čifutov po
Razne novosti
iz inozemstva
NA FINSKEM SO PRIČELE R" KE OBLASTI ZOPET PREGANJATI ČIFUTE.
V Lizboni, na Portugalskem, 00 šli na sled velikemu škandala.
KRALJ EDWARD ZDRAV.
Petrograd, 21. dec. Ruske ob na Fir?=kem so se pričele v novej času posluževati starih protieifuts! zake^ov in tako se je zopet pričel
novanju posebnih turških delegatov, kteri naj se posvetujejo z Avstrijo o aneksiji Herceg-Bosne. Avstrija je namreč uvidela, da s silo ne more mnogo doseči in vsled tega je po ruskem nasvetu sklenila plačati Turčiji veliko odškodniro, ako bi slednja pri-poznala aneksijo obeh dežel. Rusija je namreč Avstriji obljubila, da bode privolila v aneksijo obeh dežel v slučaju, da plača Avstrija po Turčiji zahtevano odškodnino.
Berolin, 22. dec. Semkaj se poroča, da je Avstrija sklenila plačati Turčiji sto milijonov kron ($20,000,000) odškodnine za Herceg-Bosno, da pa Turčija s to svoto nikakor ni zadovoljena ter zahteva 250 milijonov kron. Ako pride do tega, postane avstrijski državni dolg še večji.
Berolin, 22. dec. Medtem, ko prihajajo iz Avstrije zelo pomirljive vesti glede Balkana, se zopet iz Turčije poroča, da postaja položaj med Turčijo in Avstrijo zopet skrajno vznemirljiv, tako da je tudi nevarnost vedno večja. Avstrija je pozvala Turčijo, naj jej povrne ono škodo, kojo ima vsled bojkota proti avstrijskemu blagu, toda Turčija je takoj
...	. , . , odgovorila, da o tem ne more biti niti
so revoluctjonarne stranke izredno
hitro naraščale in vse je agitiralo [govora 10 avstrijski kabinet Je nato
sklenil, da ne plača zahtevane od-
proti Castru. Vlada je bila prisiljena revolucijonarnim strankam podeliti razne koncesije in tako vlada sedaj v deželi mir.
Iz Venezuele se tudi poroča, da so tamkaj prišli na sled zaroti proti generalu Bello, poveljniku trdnjave San Carlos v Maracaibo. Zarotnike so prijeli in ustrelili.
Ušel in se oženil s svojo taščo.
Roanoke, Va., 21. dec. Trgovec D. \V. Williams iz Floyd countyja je ostavil svojo ženo in otroke ter ušel in se oženil s svojo taščo, oziroma z materjo svoje žene. Sedaj bode z njo še v večjem sorodstvu, kajti njegova sedanja žena bode njegovim otrokom mačeha in stara mati.
Williams sc je najpreje oženil z Miss Mary Sours, s ktero pa ni bil srečen, tako da se je končno ločil in takoj nato pričel ljubavno razmerje
pa naj ze bodo te besede uavaden po-,	.	.	, .
*	.. , . .	i s svojo taseo. oziroma z materjo svo-
zdrav. ali pa kaj druzega, prav gotovo] .
deluje. Ako se ženske kedaj pozdravijo. se ta pozdrav eestokrat spremeni v kazenski slučaj, o ktercm se mora potem razpravljati pri sodišču. Tako se na primer ženske eestokrat pozdravijo in potem prično govoriti. Med govorom pa pride do prepira, posebno še, ako že od preje dobro ne razumejo.
Iz tcira razloga j** imenovani sodnik tudi odredil, da Beldenova ne -me več govoriti s Sternieko. kajti ako se to zg««li. l»ode morala pri prvi •K-sedš |daenti zgoraj navedeno denarno kazen.
-o-
Prazgodovinsko mesto.
Washington, 21. dec. Tajnik Smith-sonovega zavoda, Charles W. Wal-cott, poroča v svojem letnem poročilu, da bodo v Arizoni v kratkem popolnoma odkrili drugo mesto Pompeji. Kongre/ je dovolil veliko svoto v svrho izkopanja prazgodovinskega mesta, ki se nahaja tam, kj<jp stoji mesto Casa Grande v Arizoni. Do-sedaj so izkopali že mnogo prastarih poslopij, kterih največje je 200 čevljev dolgo. V tem poslopju je 12 sob iz masivnega zidu. V srednjej sobi stoji neke vrste sedež ali stol, kteremu pravijo Pima Indijanci
i«,
sedež kralja Montezumo".
Vagon brez kolesa.
M iddletown. X. V.. 21. dec. Na Ontario & Western železnici se je pri-petila nezgoda, kajti na vlaku, ki je bil mešan z »»sobnimi in tovornimi vagoni in ki je vozi 1 proli jugu. je odletelo neko kolo. To so pa opazili šele potem, ko je vlak dospel na postajo Summitville, severno od tukajšnjega mesta. K sreči je kolo odletelo od nekega tovornega vagona, ki je pa kljub temu srečno vozil po sedmih kolesih, in sicer s hitrostjo po 60 milj na uro. Kolo so našli kasneje pri Red Hill Switch.
Američani in sladkor.
Washington, 21. dec. Statistični urad zvezine vlade, naznanja, da povžije vsak ameriški državljan vsako leto polovico toliko sladkorja, kolikor sam tehta, kajti pri nas se vsaki dan porabi za milijon dolarjev sladkorja. Lani se je porabilo v republiki 7.089.667.975 funtov sladkorja.
Potres v Franciji.
Le Pny, Notre Dame, Francija, 21. dec. Včeraj se je tukaj pojavil jak potresni sunek. Potres je sicer napravil med ljudmi dokaj strahu, toda ni-kake škode.
.ie žene. Včeraj sta se odpeljala in dan£s se že govori, da se v kratkem poročita. Kakor se je zvedelo, sta ušla v Tennessee.
Na poti proti Suezu.
Washington. 21. dec. Rear-admiral Sperry. poveljnik našega brodovja oklopmc. je brzojavno sporočil našej vladi, da je brudovje včeraj ostavilo mes-to Colombo 11a otoku Ceylon in se napotilo proti Suezn.
Chicaški
Čehi za svoje češkem.
rojake na
škodnine za obe deželi. Turčija je želela, da prevzame Avstrija del turškega državnega dolga, toda do teira ne bode prišlo. V političnih krogih v Berolinu so prepričani, da je položaj postal zopet skrajno nevaren in tukaj je vsakdo prepričan, da pride spomladi do vojne.
-o-
Našli otročje truplo.
Lovci iz May's Landing so našli pri Estelvillej N. J., v grmovju zgorelo truplo nekega otroka, kakor tudi ostanke zgorelega otročjega vozička. Lovci vsega tega niso preiskovali, pač so pa zadevo sporočili policiji.
Ni vedel za ime svoje neveste.
Indianapolis, Ind., 21. dec. K tukajšnjemu county klerku je prišel neki Henry Clay Gore. ki je naprosil za uradno dovoljenje za ženitev.
"Kako je ime nevesti?" vpraša ga klerk.
"Tega pa ne vem. kajti ime je zelo čudno*', odvrne tnu Gore, "kar zapišite. kar vam je drago. I don't rare."
"Toda ali res ne veste imena, ali se ne morete spomniti, kako je ime vaše j ljubici?"
Gore se ni m o ^e I spomniti in radi lega so ga f>oklienIi k nevesti, da mu pove svoje ime.
Imenuje -e Matilda Davi«.
< "hieago. M.. 21. dec. V sporazumu v-eh v Ameriki živeeih Cehov so tukajšnji Cehi včeraj pri po-sebnem ljudskem shodu sprejeli resolucijo, kojo ImmIo (toslali avstrijskemu cesarju Fran Josipu. V tej resoluciji prosijo cesarja, naj milostno postopa z onimi Cehi, ki so povodom prekega soda v Pragi postali žrtev brutalnosti avstrijskih oblastij.
Ameriška banka v Pekingu.
Peking, Kitajska, 21. dec. V kratkem se tukaj ustanovi ameriška banka, ki bode podružnica newyorske International Banking Corporacije. To bode prva ameriška banka na Kitajskem.
Cena vožnja.
od AmUo -
'-rte na dva vijaka
"ALICE" odpluje dne 30. decembra.
P*raiki vosa 14 Ani v Tnt. V«/žn$ rdja iz New Torka:
lo Trsta ali Reke.........$31.00
do Ljubljane.............. 31.60
Velik požar v Mobile. Ala
Mobile. A a.. 21. be. V velik • »vini sladkorja tvrdke W. C. au~er na <'on.n;erce St. ;e a«'a; vf!:ka: >ki p. žar. ki je i!	fllKM*-.. ck-b Inu-
daril
la
■tznu; Oozw-.l •	lak«-. a -e je požar
ra/xrja!. V prodajnim -ie je ie«'- razstrelb. ki so napravi to" i k« škode, kakor požar.
tr-Bansr-v.*eraj .lapra-• vara
>"nega
■petilo ravjo
liuski. Te dni ?o že pregnali vse po* no eifutskih rodbin iz njihovih in siromaki so morali bežati na Ija in v gozde, dasiravno vlada seda' tukaj izreden mraz. Iz vseh kraje kjer so morali čifuti bežati, prihaj jo poročila, o bedi in o smrti mn< pregnancev. Letošnja zima je izre no huda in vsled tega morajo žido še več prestati.
Lizbona, Potrngalska. 21. deo. Novoizvoljeni mestni svet je prišel sled velikan-kemu škandalu pri mesi-nej upravi, kajti pronašli so, da primanjkuje v mestnej blagajni nad $7.000.000. Prejšnji mestni svetovalci, ki so bili monarhisti sicer pripoi najo vse nerednosti, toda pri tem a* izgovarjajo na vlado, ki je baje ne-postavnim potom porabila mestni denar.
London, 21. dec. Kralj Edward, ki
je bil te dni nekoliko bolan, je sedaj popoplnoma ozdravel. Včeraj je prišel iz Brightona v London, da podpiše odredbo, ki določa, da odidejo p<^ stavodajalci na božične počitnice. Božični ča? bode preživel kralj x Sandringhamu.
SPREJEM VENEZUELSKEGA pREDsrr:3KA v Nemčiji.
Zjedinjene države niso zadovoljna z iskrenim sprejemom.	1
Berolin, 21. dec. Ker je pričelo ameriško časopisje pisati, da so v Nemčiji preveč iskreno sprejeli predsednika republike Venezuele, skrbela je tuk. vlada za to, da se vse te trditve zanikajo. Vladino časopisje p:"e selaj. da so v Nemčiji j Castrom postnpali natančno tako, kakor zahtevajo pravila mednarodne vljudnosti. Vsled tega je Nemčija izjavila, da je predsednik Castro dobrodošel. Pi: se-tankih z veuezuelskim predsednikom, se ni nihče posvetoval o političnih vprašanjih, ker o tem predsednik ni hotel govoriti.
Proti nemškemu gospodstvu na otočju Samoa.
Auckland. New Zealand, 21. dec. Večina glavarjev na nemškem delH otočja Samoa je ,-klenilo otresti se nemškega gospodstva in proglasiti imenovani l-i otočja za neodvisno «!eže!o in sicer se bode to zgodilo, kakor hitro se snide parlament imenovanega otočja. Istodobno bodo gla-varji pozvali Zjed. države in Anglijo, naj odločita, je 11 korak, kojega nameravajo izvršiti srlavarji. opravičen ali ne. Clavarji povdarjajo. da je Ven prevzela otočje le * svoje varstvo, da pa ra otočjn nima pravi-ee vladati. Za se.l.ii ^e ni pričakovati da bi prišlo do u-:aje. dasiravno V, -km j no bruta!f»o postopajo s lomačiaL
105 let star
Duhoven utonil na potu v domovino.
Queenstown, Irska, 21. dec. Kapitan parnika Arabic od White Star I.ine, ki je dospel semkaj včeraj iz New Yorka, je naznanil oblastim, da je na poti Rev. Kelly iz Patersona, N. J., padel v vodo. in utonil. To se je zgodilo minoli četrtek zjutraj ob treh. Dognali ni bilo mogoče, je li duhoven padel po naključju v vodo, ali pa namenoma. Pokojnik je bil star 43 let.
Gabrilovič rešil Mark Twainovo hčer.
Redding, Conn., 21. dec. Včeraj sta se v saneh vozila na sprehod Miss Clara Clemensova, hči Samuel Clemen sa (Mark Twaina) in ruski vir-tuoz na glasovir Osip Gabrilovič. Pri tem se jr voz prevrnil. Miss Clemensova je padla pod voz, in pripetila bi se gotovo nesreča, da ni Gabrilovič hitro skočil h konjem in jib
V Dunkirk. N. Y . je umrl William Ives v starosti 105 let. Pokojnik ja prišel v Ameriko iz Anglije, ko je bil zelo mlad in je glasoval pri Šestnajstih predsedniških volitvah. Bil je vedno zdrav in ni nikdar potre-lioval zdravniške pomoči.
Osnarje v staro domovino
pošiljamo
sa	f 10.36.......	50	km.
sa	2060.......	100	km
za	41.00.......	200	krm
za	102.50.......	500	krm
za	204.50.......	1000	krom
za	$1018.50.......	6000	krom
do Zagreba................ 32.20 prijel, da niso znmogli zbežati.
Poštarina je všteta teb vroUL. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. fcr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati Je najprilifc-neje do $25.00 v .gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneL .e po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft
FRANK SAKSETi CO., 82 Oortiandt St., New York, If. Y. 6104 St. Clair Ave., N. B devet"*
f
Božičnica.
In ;ia prazni cesti sva -i zopet začela pripovedovati svoje spomine in —n—	I sicer toliko Časa, da je bila ma*a pri
(Nadaljevanje od 1. strani.)	! kraju, ko sva prišla nazaj v vas.
_ .	. j Žniek luči je pobliskaval izpod
.Tuli j, moj stri č ni k, je dvignil po-' hišnih vrat pri Furnelovih: "Bde pri gh d od ognja in rekel: "Nocoj se j mrlifn," je dejal Julij. "Pojiiva mer hi v postelji ne bova potila." '-a liip noter; to napravi ubogim Iju-To mi je bilo deveta briga; odvrnil 1 dem veselje.
sem: "Ne.; a jutri zjutraj bodo race po močvirjih."
'Kuharica, ki je pogrinjnla na enem ■koncu mize za naju in na drug«m za služinČnd, je vprašala začudeno: "Ali gospoda ne vesta, da je nocoj božični večer?"
Vedela nisva v resnici nič o tem, ker sva redkokdaj pogledala v koledar. Moj tovariš je odvrnil: "Po-
temtakem je tudi polnočnica. Ali je zato ves dan zvonilo?"
"Da bi ne, gospod," je odgovori
V kaminu je tlelo par polenov, ki že ugašali. Pusto, od umazanosti bleščečo se izbo z njenimi črvivimi, od starosti začrnelimi tramovi je napolnjeval vso dušljiv, masten duh pečene krvave klobase.
Na sredi dolge, trebušnate metrske*) je gorela lojeva sveča, s katere
Na sveti večer.
Spisal Anton Novačan.
I.
Pred božičnimi prazniki je zahre-penel Franc Koren po domovini. Dolga leta je preživel na tujem in v boju za vsakdanji kruh je otrpnila njegova duša. Ali nenadoma so prišli jpomini, ki so ga razgreli in mu prinesli hrepenenja. Sklenil je da pojile v svoj rodni kraj.
Od prijatelja si je izposodil potrebno obleko, ker sam, lepe in nove, ni imel. Tudi je nakupil daril za
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo.
16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
se je vila tenka nit pekočega dima | 5V<1je aoma£e jn se podal na pot. proti stropu. Tn Firrnelova, mož in ;	* * *
žena. sta si sedela za mizo nasprotij rp(,zdrav]jena domovina! Po dolin obhajala svojo božičmco.	, „em .asu tfi zopeJ. vidim^ mila rodna
______, „ , „	. Čmemo in s topim obrazom sta i ^^ negpremenj€n0j ali z iizkustvi
la kuharica; "Zvonilo je tudi, ker ; jedla molče in resno iz sklede, ki je | bc;ratej-0 Gledam te in radujem se. je umrl oče Furnel."	j stala sredi med njima m iz katere | ^^ teboj- visi gar mladostnih spo-
Oče Furnel, star ovčar, je bil ne-i je velikanska krvavica razširila os-: minov in neutešiiega hrepenenja po kaj posebnega pri nas. Šestindevetde- \ tudno soparico. Od časa do časa sta	.vobodi tvoj; Tiha doliniea
set let je bil star in svoje žive dni ni j segla z nožem po kos, ga stlačila in . _ »urr ef im potokom, nizki griči z res-bil nikdar bolan, dokler ni pred šti- namazala na kruh in ga potem po- nimi bori in nožno nebo s s]adkimi
Časi žvečila.
Kadar je bil možev kozarec pra- i zen, ga je žena napolnila iz vrča. | stoječega na mizi, na novo z jabol- i enikom.
K) sva vstopila, sta vstala, naju
ČH^AVKi ODHOB: John iit*Jei«i, -pi^osednik, P. O. Uox 154, FnnteoM, Earol Starina, podpredsednik, Mulberry, Km—a Leo Hromet, tajnik, P. O. Box 263, Frontenac, Blaž Murij, blagajnik, P. O. Box 294, Fronteoa«,
rimi tedni o temni noči pal v neko lužo in se prehladil. Naslednjega dne je bil legel v postelj, iu od tedaj je umiral.
Julij se je obrnil k meni: "Če ti je prav, lahko zdaj takoj obiščeva te
UPRAVNI ODBOR:
Frank Markovič, Fi ontenac, Kansaa Frank Prem k, Cherokee, Kun«!. Frank Buchman, Radley, Kanaaa. Anton Lee j a k, Chiet pee, K»iw.
siromake." In začel je praviti o rod- povabila, naj prisedeva in se poslu-bini starega, o vnuku, ki je imel o- | živa večerje, in ko sva se zahvalila, seminpetdeset let. in o ženi istega, ki , sta mirno zopet jedla naprej, je bila leto mlajša. Kar je bilo vmes Molčali smo nekaj časa, * rodu, je bilo že davno vse pomrlo. Prebivalci .so v revni, polpodrti bajti, ki je stala takoj na desni privho-du v vas.
v. Nc vem pravzaprav, kako da naju je božična misel, ki naju je
nato je
vprašal Julij: "Vaš ded je torej umrl. Antemij?"
"Da, dobri gospod, danes dopo-ludne je izdahnil."
Zopet molk. Ženska je iz vljudnosti useknila svečo. Da vsaj kaj re-
ji	:	.. . i , , <	r».m sem opomnil: "Bil je pač zelo
napadli sredi v najini globoki samo-	- 1	j r
ti, priravila v tako voljo za kram'.ja- star?
nje. Pripovedovala sva si dogodbe s Njegova sedeminpetdesetletna
prejšnjih božičnic, vsakovrstne pikantne doživljaje, ki nama jih je prinesla ta čndna noč. —
Tako je prišlo, da je trajala najina večerja zelo dolgo. Basala sva pipo na pipo in ko naju je bila prijela enkrat razigranost samotnih lju-
naha je odvrnila: "Da, njegov čas je bil potekel; ni imel iskati ničesar več na zemlji.
Naenkrat mi je prišla želja, da bi videl truplo tega stoletnega moža, in prosil sem, naj mi ga pokažeta.
Stara, ki sta sedela doslej mirno
di, kakor se pojavi pač nehote in j in pohlevno tam za mizo, sta posta-naenkrat med intimnima prijatelje- ! la naenkrat razburjena. Spogledala ma, sva kramljala brez prestanka j sta se nemirno vprašajoče in — m-dalje, rila po svojih spominih in e=i sta <iala odgovora, pravila skrivnosti, ki' nam vhajajo Ko je zapazil moj tovariš njiju zale v takih urah resničnega srčnega | drego, je hotel tudi on videti mrliča, izliva	Z'laJ vprašal mož s potuhnjenim
T- ,	1 ... - Kilo ilarnn 1 in urzaupnim obrazom: "Čemu naj
Kuharica, ki naju je bila ze da\no	■ »»
pustila sama. je prišla zopet in rekla ! vaTr'a bo tf>' . . -----"Orem zdaj k maši, I "Za nič." je dejal Julij;
gospodarju gospod."
"Že!"
"Je tric-etrt na polnoč."
"Kaj, čehi bi napravila, tudi mi dva izprehod do cerkve?" me je vprašal Julij. "Božično obhajilo tu pri na- je jako originalno."
Bil sem zadovoljen in zavita v
svoj kožuh, sva Ooter mraz nama
j*4 rezal v obraz in nama gnal tolar
T oči. Jedki zrak se je vsesaval mrzlo
. „., , , pomeni: notri v pljuča in lzsusil grlo. Globo- |	.
ko in čisto nebo je bilo na gosto posuto z zvezdami, ki so kakor preble-devale v mrazu; niso lesketale kakor ogenj, ampak kakor bi bile iz ledu
ali svetli kristali. V daljavi je bilo slišati klopotanje lesenih eokelj kmetov na trdo-zmrznjenih, odmevajo-fih tleh; in po \>ej okolici so klen-kali mali vaški zvonovi in metali svoje tenke zvoke vun v neizmerno ledeno noč.
a saj
je vendar tako navada, zakaj nama h oče t o pokazati mrliča?"
Ivrr.ct je skomizgnii /. ramttn a. "O.
jaz >'<* čem. muho ne -jrie prav......
zdaj.
Tisoč domnevanj uania je šinilo •k<i7. glavo. —
In ker se onadva tam se vedno nista ganila in s povešenimi očmi in tistim lesenim izrazom, ki <ra vidiš pri nezadovoljnih ljudeh in ki naj Poberite -e! si sedela na-prou, je rekel moj tovariš zapovedujoče :
"Hajd, Antemij, vstanite in pelji-
zvezdami, vse, vse me pozdravlja. Kako brlijo zvezde, one mile, kot da ; hočejo k meni: med njimi stoji mrk: i mesec, kakor dobrodušen pastir ined j svojo čredo. In v tem svetem trenut- j ku se mi zdi, da so zvezde odsevi j gorečih ljud>kih src, ki iz ljubezni j do domovine bedijo nad njo in mesec velika narodna duša, ki jih v skrbeh ■ vodi v oblačno bodočnost.
Ampak France Koren je mislil i drugače. On ni pozdravljal domovi-i ne z radostnim srcem, nego je žalostno povesil glavo, kakor da se je sramuje.
Ko je stopal skozi mračno predmestje v eno uro oddaljeno selo, so ga srečevali raztrgani in zamazani tovarniški delavci, ki so pijani kričali in se opotekali po cesti. Gruča njih se je objela okoli vratov ter neskladno rpila:
O j tam za goro, oj tam za goro škrjanoki nam pojo-o-o----
Čudno mu je zvenela ta pesem. Kot pastir jo je nekdaj prepeval po domačih livadah, a zdaj jo euje iz ust delavcev trpinov. Zdela se mu je i porogljiva in zaničevalna......
Zopet drugi, trezniji so razpravlja- j li redkobesedno, skrivnostno. T upa- | tam h' jo dvignila žuljeva pest, kakor »la hoče odstraniti, nekaj ne- | ljubega in ne škodljivega. Cul je i •_r!,.hnkc vzdili-e in težke tožbe na življenje. Povešenih glav >o stopali trp;ni mimo njega, a njihove dolge sence so sc vlekle v mesečni poševno preko zmrzle ceste.
— To je torej moja domovina — ! je vzdihnil in pospešil korake.
Že je videval prve hišice svoje rojstne vasi. Druga poleg druge so stale stisnjene ob cesti, tihe mirne in razsvetljene. Ko je stopal mimo njih, so zalajali psi in zastori malih oken so se odgrinjali. Za njimi je mogel razločevati starikave obraze radoved-
oči in tvoja duša bo zadovoljna, sita.
Ne?...... Ti se smehljaš tako
trudno in žalostno. Ah da......Našel si razdrto ognjišče...... Na
njem je ugasnil plamen, ki je ogreval tvojo mladost in ti netil v tujini lepe spomine......
POZIV.
GAŠPER KAUČIČ, ki je bival pretečem mesec v Goldfield, Nev., Box 108, naj nam naznani sedanji svoj naslov, ker imamo zanj neko denarno pošiljatev iz starega kraja.
Prank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Die Benersis Tisasenaniipr
(Francoska parobrodna družba.)
iUREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IN9M0STA IN UUBUAik
Poštni pamiki bo:}
*L» Provence" na dva vijaka..................14,300 ton, 30,000 konjskih rooW
fLa Savoie" „ ,, „ ..................J2.000 „ 25,000 tt
«La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,o00 „
LaTouraine" , N „ ..................10,000 „ 12,(K)0 n	"
!La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000
rLa Gasgogne"................................ 8,0(X> ,, 9.000 „
Glavna Agencija: i3 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
iarniki •^plojejo od setiaj naprej rodno ob četrtkih ob 10. nr CDolodne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. 1,
te naju v njegovo čumnato." A,	, w r
J . J.f	- ,, - nib žensk ali pa koseena liea vasea-
kmer, ki ie bil storil svoj sklep, ,ie |	v . .	.
' J	1 1 nov. ki so se čudili nenavadnemu
potniku. Ko ]>a je približal k
k«n»-u v;i.-i. n.u jf -r<-e burno vstre-
■«-lal«». Med goiini drevjem je zagle-
enierno "Ni /:u
na krem/i I obraz ljo truda: :ii ;
dejal: } »;l<" več
"A kje je potem ?
ka je odrezala svojemu možu
Z«
besed-i: 4<Jaz Vam bom povedala; p<dožila sva ga do jutri v metrgo, Krajina se je bila prebudila. Pete- ( k,.r „^va jmeia drugega prostora " lini. ki so ?e dali premotiti cd tun-
dra, so začeli peti. in ko sva prišla mirni hlevov.sva slišala, kako so se iz spanja zdramljene živali oglašale in topotale s kopiti.
•Ko sva prišla do vasi, se je spomnil Julij Furnelovih.
"Tu je njih bajta," je dejal, "pojdiva noter."
Dolgo je trkal zaman na vrata. SlednjU" naju je zapazila soseda, ki je ravno zapuščala svojo hišo, da bi šla cerkev; zaklicala nama je; "šli k ma5i; molijo za očeta."
"Dobra; potem jih bova videla, k a d i r se- vrnejo iz cerkve." je dejal moj stričaik. ^
In vzela je strani >kledo s klobaso, vzdignila pokrov mize in posvetila s svečo v veliko zevajočo metrgo, na katere dnu sva zagledala nekaj sivega, dolg zveženj, iz katerega je na zgornjem koncu gledal suh obraz z razkustranimi belimi lasmi, na spodnjem pa molelo vnn dvoje bosih nog.
Bi! je stari, ki je. zavit v svoj ovčarski kožuh, z zaprtimi očmi. čisto izsušen, med črnimi, morda ravno tako starimi skorjami kruha kakor je bil on, spaval poslednje spanje. ..
Tn njegova potomca sta bila jedla nad njim svojo božičnico.
Julij je bil ogorčen, tresel se je od Zahajajoči mesec je stal že na ob- j jn kričal na stara-dva:
\
zorju. in adelo se. je, kakor bi zlati njegov srp r*eal v neizmerno setev bleSčeč h ledenik zmov, ki jih je ne-vidaa roka natresla v vesolj^tvo. In čez tenaa polja so se bližali od vseh strani najfcai migljajoči ogaji zvo-nikn. s katerega je klenkalo brez pre-Btaaka. fikaai sadne vrtove kmetij, aredi ftez črne ravnine so skakljali ti ognjiči, večkrat polzeč po tleh. Bile no leftčerbe, ki so jih nosili kmetje pred tvojimi ženami v belih pečah, navitimi v dolge črne plašče brez rokavov, in ca materami so capljali, roke ▼ reki, le napol-budai malčki.
ffkezi edprta cerkvena vrata se je videlo na razsvetljeni oltar. Služba fcelia ee je pričela. Kmetje, s »sklonjeno glavo, fcenake na kolenih so prid-ao molile. Nočni mraz je bil poživi) ljmda na »ovo itn, ginjeni v svojem area, ee pobožno sklepali roke.
Plameni sveč so vztrepetavali vle-Aenem zraka. Jnlij mi je dejal: "Pojdiva na, cona j je vendnr-le Mje."
;
"Zakaj ga nista pustila v njegovi postelji, butca vidva?"
Tedaj je začela ženska bridno jokati in hitela pripovedovati: "Naj Vam povem, ljubi gospod, da imamo eno samo postelj v hiši. Preje smo ležati z njim skupaj, ker nas je bilo troje. Odkar je bil tako bolan, sva ležaia z možem na tleh; to je zelo trde, dragi gospod, posebno zdaj po
zimi......No, ko je davi umrl, sva
sa mislila to tako-: ker nič več ne trpi in ničesar več ne čuti, mož tukaj, kaj pomaga, da ga pustiva v postelji. Prav lahko bi ga položila do jutri v metrgo — in ne bi vendar mogla spati skupaj z mrličem, pomislita, dobra gospoda......"
Moj tovariS se je obrnil jezno k vratom, jih odpahnil, da so klopota-la, in odšel vun v noč. Jaz sem mu sledil, od smeha bo mi tekle solze po licih.

lal > v 11 j dem Ur po.-koči! veselja. Še nekaj hitrih korakov in Koren je trkal na nizka hišna vrata.
V veži zat-uje korake. Krepka roka zasukne ključ, in vrata se odpro na stežaj. Koren zapazi pred seboj napol oblečenega tujega moža s svečo v rokah, ki ga začudeno pogleda.
1 iMenda se nisem zmotil," reče prestrašeno Koren.
—	Kaj bi pa radi ? —
"Tu se pravi pri Korenovih, ne?"
—	Seveda, seveda. Ali stari gos-podur je umrl pred tremi leti; zadela ga je kap. —
Osirpljen je -lal Koren pred gospodarjem svoje rojstne hiše. Za hip si je predstavil umirajočega -'očeta, ki ga kliče na blagoslov, ki ne more umreti brez njega. Na. novo oživljena stara ljubezen do očeta se je spremenila v obupno žalost, ki je zadiv-jala v njegovih prsih......
Tujec mu veli vstopiti.
n.
Ima li človek pravico pritoževati se o svoji usodi? Sme li blagrovati trenotke, kadar se mu nasmehne sreča? Ali pa preklinjati temne dni, ko ga obdaja trpljenje, ko ga spopadeta jad in ogorčenje na samega sebe?
Poglej FVauc Koren, v svojo dušo in odgovori na vprašanja. Zakaj tudi sediš tukaj ob cesti na snegu? Si berač? Ponoči se ne prosi na zmrzlem razpotju! Tudi bi se ti ne spodobilo, da prosiš. Ti si gospod v izposojeni obleki in v* topli zimski suknji. Nemara je lačna tvoja duša? Ozri se okoli sebe pa poglej kako se blešči v mesečini snežena planjava. Ozri se na rodno vas; vidiš, one nizke hišice z malimi razsvetljenimi okni. Poslušaj zvon en je zvonov, ki daleč naokoli naznanjajo svetonočni mir.... Me čuješ li radostnih pesmi pobožnih ljudi j. ki hitijo z gorečimi tres-kami v rokah k polnočnlcain? Odpri
Kaj se je zgodilo s Korenom tistega svetega večera? Vstal je iz cestnega jarka; otresel je raz tebe sneg in se napotil nazaj v mesto. Tajil je sam sebi, kar je ravnokar doživel.
—	Saj nisem žalosten, je mislil. In zakaj bi tudi bil? Lepo res ni, da j oče umre, dokler sin po tujem blodi. ; Očetova smrt mi je podrla dom; ali ; to je moralo priti. Bratje in sestre ! smo postali brezdomovinci. Hodili . bomo okrog po svetu in kjer dobimo ' ]>os kruha in toplo ležišče, tam bo ■ naša Aomovoa. Če se kje srečamo, se ne spoznamo; naše misli in naši spomini pa bodo vedno združeni; javljali jih bodemo drug drugemu po svojih delih. In ko pride smrt, ležemo v hladno zemljo...... mi brez-
domovnici.
—	Lažem —- si je priznal Koren ia je vzdihnil. Spomnil se je bil u-mazanib in raztrganih delavcev, katere je sreeaval, ko se je vračal s svojim hrepenenjem v domovino. Kako .-o siromaki v pijanosti kolovrat ili po cestah, kako so tožili o
svojem življenju......-So li tu<lii oni
brezdomovinci......?
—	Brezdomovinci — je ponovil
Koren šepetaje in se zamislil......
Tn tedaj je vstala v njegovem srcu velika in lepa misel, ki je pregnala bodečo slutnjo o težki bodočnosti. Ta velika 111 sladka misel je prepeljala zlato upanje, ki se. je zibalo na belem čokiieu med nemirnem valovjem njegove duše. In v tistem trenutku je Piane Koron veroval v sebe, ker je čutil v svoji duši delo in sladko zavest, da ima domovino......
Medtem je prišel v mesto, ki je obhajalo sveto noč. Zvonovi so ravno nehali vabiti in iz cerkva se je culo veselo petje.
Tudi Koren je v svojem razpoloženju vstopil v cerkev. Stisnjena irno?.:ra ga ie knialTt ponesla na sre-lino cerkve, v mali kol. kjer je visela starodavna -lika -Turjeva.
Xad njimi sn buT-ale orgije; slovesni _r!as >večenika je pel slavo Bogu: množica se je valovila in šepetala pobožne molitve; mrzel vzduh-je spreminjal sape ljudstva v male meglice. ki so pa hitro izginjale.
Koren je sedel v svojem kotu in toplo mu je bdlo. Veličastna misel božanstva, ki je vladala v cerkvi, je prijala njegovi duši. Premislil je svoje življenje in se je vstavil pri današnjem svetem večeru. Še ga je bolelo sroe za razdrtim domom in še je bila žalost v njegovi duši. Ali ta žalost ni bila divja in besneča, ampak je bila kakor ljubezen do......
Nikamor ne pojdem več ampak
ostanem doma...... Zakaj bi služil
tujini, zakaj bi si ubil svojo dušo? Zakaj raztrgani in zamazani so slovenski delavci; revščina in brezupje je njih življenje......Celiti jim rane, pomagati jim, tolažiti jih, lepa in vzvišena naloga.......
■Maša je minila in zvonovi so se znova oglasili. Ljudstvo je vrelo iz cerkve. Ko je Koren prišel na ulico, je opazil, da je v vTevi ljudstva izgubil culico z božičnimi darili.
"Podaril sem jih ljudstvu," je
rekel in se je bolno nasmehnil......
Potem pa je s hitrimi koraki odšel, da poišče prenočišča.......
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno in belo vino od 85 do 45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Keesling 55 centov ealona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Sladki moSt 24 stekl. $5.00. Novo vino od leta 1908 ima posebno nizko ceno.
Pri večjem naročilu dam popust. .Z poštovanjem
STEPHEN JAKSE,
Crockett, Contra Conta Co., California.
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazila t pleSaste in golobiadce. od katerega v < tednih lepi lasje, brki in brada pep? noma zrastejo f Revmatizem ali trgan}r v nogah, rokah in krilu Vam pe polnoma odstranim, Potnr r- i kui* ;e očesa, bradovice in ozeblino V*-v 3 dneh popolnoma odstranim, da je to resnica se iamCi	UpraSajte se
pri —
Jakob Wahcic,
P. O. Box 69 CLEVELAND, OHIQi
*LA PROVENCE *LA LORRAINE *LA TOURAINE La Brctsgne •LA SAVOIE

24. dec.	190&
»L dec.	1908.
7. jan.	1909.
14. jan.	1909.
21. jan.	1909
*LA- LORRAINE *LA TOURAINE La Bretagne *LA PROVENOE *LA SAVOIE
28. jan. 19«; 4. febr. 19OP, 11. febr. 1909, 18. febr. 1900. 25. febr. 190ft

.uiiwyiSt; »itiijt K r -i 'iji.j,,,
w, K ozminskl, gonera.m agent t*
71 Deaoorn St., Chicago 0[Jir
Zdravju
najprimernejša pijača je
L E I SV R I V O
— i t
ktero je varjeno iz najboljšega imporiiranc^a češkega iimcla. I^aJ naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v sv< jo lasi.no kori-t. Lakor tu svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vse!: gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Tra^nikar-jn 6502 St. Clair Ave. * kteri Vam drage volje vse pojasni.	j
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY |
CLBVELAMX O,

Austrijski tobak.
Pakcljc pravejra avstrijskega tobaka velja tu v Ameriki 8c, — Dala 50 pakelj-cov $4; pakeljc Tipo, avstrijskega tobaka za mešanje 4c., — bala $2. Obe vrste za poskušnjo pošlem za 15c. poštnine prosto. V zalogi imam vse avstrijske to-bake za pipe in cigarete. f,išite po cenik.
ANTON LOGAR.
«26 E. 119th St., NewYork. N.Y.
Phone246
Frank Petkovsek
718-720 Market Street,
WAUKEGAN, ^ ^ ILLINOIS.
->
fina VINA, najbolji« ŽGANJE ter iiTnln. SMODKE — PATENTO-VANA ZDRAVILA.
Prodaja L1STE Taeb prek°m°r*
~ i
pošteno.
Prodaja
POŠilja	v >tar* knJluBoli"0 In
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosullch.)
NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate.
PRODAJA
pozlačenih ur
Če kupite uro, kupite l(- tako, da se je ne s-amu-^S iete Mi ne prodajamo slabih ur, ki zgube b-rvo. ^ da se i o sramujete poka-13 prijateljem Naia ^ ura je čiitc pozlaJfena in -	f ara n tiramo, da ne bo
irna — na uro ste lahko ponosni. Ura je *a va»! Krwsno eravirana
fino ameriško kolesje, najnovfjfa moda. Nikdar ure šf niso bile - o tei ceni Pošiljamo z verilico po C. O D za $6 40 we vam ugaja plavajte, <irer vrnite na naje stroške Ce kupite šest ur za £32.40, dobitf eno aro in verUEieo z»«tonj Ce* plačate vnaprej, vam uro pošljemo po poŠti Ure za Ionske in moflce.
P A W4LKFR & CO.. Department 12, 209 State Street,	Chicago, 111.
Novi paraik na dva vijaka "Mabtha ^Vasiiin-gton".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REK
VBv?po<aj «KVf(JeniiOTi puobroil in Ttjnkm Imajo bresiitei
bn4»v: AUOB, XiAUBAf MABTHA WASHINGTON, ! ABQKBTDSTA.
> meMOlb uiju iu jr ttlja ee boiete c^orsj tfc^flEfcGiv brodovfa pri-drtil* i« i r; I: a . a noy» potalikm pwaiks.
Cm fOžnihJistkOT Iz NEW YORKA za III. razred so
TB8TA.......
UTJBLJAJETB.
ZAGBBBA.. KAKLOYGA.
i
TBBTA all BMKM.
TL BAZBED do ________________$50,00
31.06 <31.60 31.00 32. SO <32,26
Parobrod "ALICE" (na dva vijaka) odplaje 30. decembra.
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Stre*;, MW YORK

V
"GLAS NARODA"
'enic Daily.)
bode nihče več zmenil. Vsakdo bode skuša! prehiteti svojega bližnjega" in mu škodovati, samo da izpo-luje koristi za samega sebe; prepiri bodo
M. O V EjN I (
T.» T
Zahvaliva se s tem naj topleje Ani Rep. ktera je šla okrog prijateljev :n prijateljic in nabrala za lep venec pokojniei. klerega smo na materin
ravno taki. kakor so bili pred prazni- | -rob položili Bodi vsem daroval-kom in vse se bode nadaljevalo na crm iskrena hvala! is:i na. in, kakor preje. Taka je člo- ! Z d dom je še vedno jednako; deviška naktere ni mogoče spre- ! lamo po 4 ali 5 dnij v tednu, v pro-
tetc
»n«i published by the PUBLISHING COMPANY
. n corporation )
s A K SER, President V A I-I A V fc>\ Sec retary.
HKNEDIK, Treasurer	...
: »e" of thecor .>n»u-r.and raenitl 111 ktera je t.a svetu napravila ^tem oasu^se pa kratkočasimo s pri-Cortiandt že nepregledno gorje, kajti priznati i ljubljenim našim listom Glas Naroda.
moramo, da se ljudje premalo ozirajo Rojake prosiva, da se na ta list nana krasen izrek:
i .»{ Yaohattan, S- v V or k
a list za Ameriko in
ir poi »
po i U Ev TO
V Evmp
$3.00 1...0 4.«»0
2.00
2.*>0 1.75
amo «kui>no tri številke.
Jto New York . , r «*to New York he leto . . . . po» Seta . Vfrt leta . . .
MIR LJUDEM NA ZEMLJI!
Boljši državljani.
ročajo, ker ta nam v resnici prinaša dovolj zanimivih novic. — Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam po sir- ' nej Ameriki!
Pozdravljajoč Vas, g. urednik, sva uda na Vam
Fran in Ivan Stržinar, sina.
Peter Stac 5c.
Torej skupaj $33.25.
Od te svote naj se pošlje: bolnikom v bolnišnici $15.00, za spomenik pa $18.25.
Louis Boltezar. nabiralec.
1226 Mabren Ave., Pueblo, Colo.
Živili darovalci! Vam pa. dragi! rojak, izrekamo za Vaš trud in požrtvovalnost iskreno hvalo! Čast takim zavednim možem!
Uredništvo Glasa Naroda".
•KJLAi
.1 ».V i'1 taja	'Ihu
'ifiiMij in praznikov.
"GLAS iNARODA'
..ice of the P« >ple")
Najnovejše postopanje pri naturalizaciji naseljenikov se je izkazalo kot dobro. In če se tudi ni izkazalo kot najbolje, vendar ne bi bilo pripo-
Pueblo, Colo.
Vojna leta 2000.
Fantastična povest.
urednik:—
Dragi
Prosim Vas, da mi natisnete par i
vrstic v našem priljubljenim listu ;
; krat preosnovalo, ker za take stvari r;ias Naroda, da naznanim rojakom ;
— .	j Je	da jih več ne dotika, ko po širni Ameriki, kako se nam godi Prebudil sem se od nekega straš-
* ;Acivcrn8cmint on aereernent. i „„ ____i- „ i • • , , •	„ . .	...	i
___ so "peljane, kajti bolje je. ce imajo tukaj. Z delom gre bolj počasi, upa- j nega potresa. Pred menoj je stal isti
DopiH ore- podpisa in osobnot-ti se ne sem Pa kako nepopolnost, kakor mo, da bode kmalo boljše.	i Saver ter njegov sluga; vsi trije smo
fjioed fverv ,jav, except Sundays and ročati, da bi se to postopanje še en Holidays, ■•rb^ ription yearly $3.00.
Ruski spisal A. Borum.
III.
«*ti»nejo.
pa da bi se vsak dan spreminjale.
nam tudi
t?lvf*rl	nasnaui, da hitreje naj
demo naslo . a:fca.
Dopisom in p<>eil]atvam naredite naslov: "OLAS NAKUDA"
8S.Cortlan> It -»rreet. Sew York City. Telefon: 46S7 Cortiandt
Denar a*j « blagovoli pošiljati poj* 7 --------'.	--------. T"di na društvenem polju lepo na-| se peljali v samovozečem vozu; v
4£oney Ot1*m\	I	generalni pravnik z zado- predujemo, posebno društvo sv. Petra j drugem vozu se je menda vozil Vi-
Pri spremembi kraja naročnikov j voljstvom omenja v svojem letnem in Pavla. Dragi rojaki! Slišali ste, | zer s svojim štabom. Nisem mogel pioetmr. .i -e rarn tudi prejšnje poroji]n) kakšen učinek da ima novo ali pa brali v slovenskih časnikih, j povedati tega gotovo, zato, ker je po-
to postopanje. Navaja dokaze, da ni kako se godi našim rojakom v rod- ; stalo že temno, pa tudi spanec me je samo postopanje boljše, ampak da so nem svojem kraju, kako jih zatirajo ' premagoval, tako da je vse, kar se je boljši tudi državljani, in to ravno ko divjo zver. Dolgo, zelo dolgo je j potem godilo, plavalo mimo mojih očij vsled tega postopanja. Potemtakem bilo srce naših Slovencev trdo, zdi se ; ne povsem jasno, kakor prepreženo se je nada, ktera se je gojila pri tej ini ko koloradsko kamenje... In ven-| z meglo.
novosti, več kot izpolnila. Dobro dar zdramili so se!	Jasno je bilo samo to, da idemo
je to!	j Da se našim narodnim mučenikom • v boj. Kamorkoli si pogledal, pov-
Naš čas pa ljubi sama pretiravanja, j kar najpreje postavi spomenik, smo j sod so bili vidni vojaki. Žarni snopi našemu stremljenju ugaja to tudi ta-j nabrali tudi mi precejšen prispevek! j električnih luči j so od časa do časa krat, ko bi že samo dejstvo zadosto- Na tako naselbino, ko je naša, sem | razsvetljevali vso okolico, i bojno po-valo. Tako je tudi tukaj. Dejstvo, v resnici ponosen! Nabirat sem šel j lje je bilo razsvetljeno nekaj hipov, da se je novo postopanje izkazalo kot v nedeljo 13. decembra in vsak mi je j potem se znova pogreznilo v nepre-dobro, bi zadostovalo prikazati nje- rad dal! Boli me, da moram omeniti ; domi mrak. Na našem potu smo pre-govo korist, ne bi bilo pa potrebno j nekaj, kar ne prikazuje gotovih lju- j vozili dokaj široko reko po hitro iz-pristavljati še, da je to provzročilo dij v najlepšej luči! Prišel sem nam- j vršenem mostu iz kavčukovih roka-boljše državljane, kajti o tem se da reč v eno gostilno, kjer so me, mesto
Vsem cenjcnim naročnikom in prijateljem našega lista, kakor tudi vsem rojakom sirom Amerike in njihovim rodbinam želimo
BOŽIČNE PRAZNIKE !
Uredništvo.
VESELE
0 Božiču.
i komaj kaka sodba izreči. Kteri sodnik naj bi bil merodajen pri razsoditvi, da so ti po novem načinu naturalizi-rani ljudje bolj i od onih po starem
načinu ?
da bi mi kaj dali, opsovali! Obelodanil bi njih imena, pa niso vredni, da bi se njih imena svetila v slovenskem listu! Nesramno pa je, da ima gostilničar, kteri živi od samih Slo-Eden od onih mož, kteri ima po vencev, nemški napis na svoji gostil-svoji visoki sodnijski službi od strica ni, in mlačnost je od nas Slovencev, Sama vso moč v rokah, prestrojiti da kaj tacega trpimo, posebno še tu-
vov. zvezanih med seboj. Na obronku nevisocega hriba se je razvrstila pehota in imel sem priliko ogledati si njeno orožje. Pokazalo se je, da so vsi oboroženi z avtomatičnimi puškami. Puška se po jed nem strelu znova sama nabaše ter sama izproži, vojaku preostaja nadzorovati le hitrejšo ali počasnejšo streljanje, pa svoječasno prilagati patrons.
Orožje iz aluminija je kaj lepo na
Po bibličnej tradiciji je bil Jezus — - -- - - • - -Kristus, ki je bil pred 1908 leti rojen, pravi etik. On je učil in propovedo-
val o čednostih, oziroma ono, kar se j inozemce v ravnopravne amerikanške kaj v Ameriki! Takih ničvrednežev
je v onih davnih časih smatralo fed- državljane, je celo opazil, da so ljud- bi se moral vsak rojak ogibati!!! f _________________
nost, kar se pa vse tekom časa spre-j jGf kterj so po novem načinu držav- Vidite, dragi rojaki, ko bi vsi taki j polled in seveda zelo lahko; pa tudi minja ravno tako, kakor se spremi- ]jaTli postali, boljše kakovosti od onih, bili, kako bi se našim rojakom v sta-j meriti z rokama ni treba; vojak po-njajo Meje posameznih slojev ljudi, So ge po starcm postopanju prišli rem kraju slabo godilo! Žene in j loži njegovo cev na posebno podstav-zlasti pa onili. ki so za gotovo dobo (io državljanskega lista. V svojem otroci so zapuščeni, možje težko ra-1 ko, a sam leži za prikritjem, obrača na krmilu. \ sled tega je tudi tedanji poročilu na generalnega pravnika, nj«1 ni in v bolnici, drugi zopet v je- puško, kamor sledi in jo drži samo rimski cesarjev namestnik Pilatus, ki pravi dobesedno tako-le: Z novim či.... Kako ponosni smete biti, ko se za kopito.
je d.-V.ro poznal razmere svoje dežele, postopanjem se je vse spremenilo... vrnete kedaj v svoj mili kraj in ugle- Daleč tam. v kraju nevidnega so-7'' 'raJ	dvomljivo £ nobeno besedo ne morem opisati 'late tam spomenik padlim žrtvam | vražnika so začele za hipec bliskati
vzkliku- Kaj je resnica? 1'red razločka, kterega opažam pri sploš- Adamiču in Lundru! Pri tej priliki j-se zdaj rdeče, zdaj zelene, zdaj sinje, njega s. namreč dovedli Kristusa in aem pregledu prosilcev. V prejšnjih '»i prosil tudi druge rojake po širni , zdaj raznih drugih bT.jev luči. To so Pilm b- moriil razsoditi, j.-h on učil .j,,^, so te spominjali hodniki sodnij- Ameriki, da naj i oni store svojo ! optična znamenja med poveljniki po-
j skega poslopja na izbruh zločinskih dolžnost, ako je še do sedaj niso sto- j sameznih oddelkov, kteri si naznanja-Kavno iz tega stališča bi pa zamo-,n.s[) kterih kakovosti se sploh popi- rili! Mi. amerikanski Slovenci, mo- , jo, kako združiti sile ter preiti sredi •jIi dandanašnji tudi vprašati: kaj je saIi ne j/, k0 prisegajo pred me- ramo našim rojakom onkraj oceana <rlol>oke noči k napadu, pravica in kaj jc morala ? Besede noj eele c.ete prosilcevT kterim dam imponirati!	Poveljnik jednega naših oddelkov
ostanejo ^veda.vedno jedne in iste, radi udobnosti sedeže porotnikov, si Koncem rtijega dopisa pozdrav-! potegnil je iz žepa specialni nočni T'":/' l vsr1,lna lu tolmačenje se žeiim. da bi moji porotniki povpreč- 'Jam vse rojake širom Amerike, želeč i zemljevid okolice, natisnjen, v temi spreminja, ker se tudi časi ne- no ravno iako častiti in inteligentni jim prav vesele božične praznike in * fosforno-svetivšin.i barvami in prav predano .spreminjajo. Ako izjavlja 1>;ii. Ponoviti moram le to, da je raz- srečno novo leto!	j takšen kompas se je zagledal v nje-
dr. Elliot, ki je predsednik harvard- lo-.ek ](roti prcj tnko velik> da bi iz. Za spomenik so darovali sledeči: | gov kazalec in. zazrsi na zemljevidu -kega vseučilišča, da so takozvani gledal vsak poskus opisati ga ko div- Po $1.00: Anton Radelj in Fran ! cUj, zaukazal: "Jedenajst stopinj dve skabje prav. ameriški junaki, potem pretiranost ,,	| Bambič.	i desetini minute začetek! Stransko
OT 17 mojega slabšča p.-av gotovo | Tslka sn)li,a „ n„vih državljanih, je T van Vodanič 75e.
od tako autoritativnesra mesta irotovo P°	l^otii Pot oka r. Fran M
Vendar so pa na svetu čuvstva. ktera mi skonij vsem ljudem lastna, pa 11:«.j že bodo ti ljudje še tako nizko" injetii in naj bode njihova ''olika'' na še tnko nizkej stopinji. Nektera čuvstva so vsem ljudem las; na, naj že oni zavzemajo kakorsnokoli stališče
meriti — severo — severo — vstok! j on i a ko antoritativnega mesta gotovo Po 50c: I^otii Pot oka r, Fran Melile. Pienehljaj streljanja pol minute!"
razveseljiva. Radostna tem bolj. ker 'van Merhar, Anton Dejak, Fran Vojaki ^o pripravili puške, prešlo j bi ><• skoro mislilo, da so ljudje, kteri <'ampa, Ljudevit Sporar, Fran Janež, je ravno po i minute in mesto praske-' postanejo sedaj državljani, boljše I Anton Pritekel. Ivan Ahčin, Ivan tanja, ki sem ga pričakoval, se je j kvalitete od prejšnjih. Nenavadno Mave. Ivan Goršič, Martin Tekavčič, | mahoma razdalo le sieanje. nalik iz-j pa se zdi človeku, če gre sodnik v Fran Horvat, Josip Brezovar. Martin j puščanju para iz stroja. Na moje svojem entnzijazmu tako daleč, da Kottelec. Fran Kaplan, Ivan Zupan- ; vprašanje mi je Saver pojasnil, da pripisuj«' takej novosti popolno pre-	Anton Rebel j. Josip Miklič in j ,,ni ne streljajo s smodnikom, temveč
j ustrojitev ljudij. ki postajajo sedaj J««ip Javorr.ik.	A nekim plinom, ki se zgosti malone
Iržavljani. Državljani boljše kako- 1®° 25e: Ivan Petrič, Louis Bradač, v trdoč-o in se kot 'ak shrani. Nepri-
ja ter se spuščali v dolino, ki jih je ločila od nas, da bi bili tudi z nami »dločileu boj.
Zatem smo docela jasno videli, kako neprijatelj hiti za prikritja. kako potaka s seboj obilico nekih nam neznanih. polovnjakom sličnih predmetov. Vsi, ki so se nahajali v našem glavnem prebivališču, so se vznemirili. ne vedoč. kaj to pomeni; večina je vsejedno prišla konečno do sklepa, da tisti polovnjaki niso nič druzega, nego prenesljiva prikritja. Z njimi hočejo bržkone okrepiti tisti kraj ravnine, da bi celo pred samim naskokom imeli prikritje.
Po številjenju generalnega štaba nas je čakalo delo z armado 300.000 mož; ako se le ta dvigne z vso svojo veličino, bode težko našim vojakom odbiti naval. To se dopustiti ne sme. General Vizer, ogorčen zbog svojih prejšnjih neuspehov, je zaukazal pristopiti k raketom.
In Lrže, kot bi čakale baš tega povelja, javile so se raketne baterije, ljudje so zabili v zemljo kole in vtaknili v obroče neke čudne patrotie po obliki zelo sličue smodki, a dva vatla dolge. Ognjeni rep, navadno spremljajoč raketo za časa njenega letenja, je bil tu jedva viden ter je hitro u-gasnil, čeprav je žvižganje ter siča-nje pričalo jasno, da raketa še vedno leti.
(Konec prihodnjič.)
V STARO DOMOVINO SO SE PODALI:
Josip Klemenčič iz Cleveland, O., v Ljubljano; Ivan Kovač iz Wauke-i gan, 111., v Ljubljano; Ivan Česnik iz Coal Basin, Colo., v Št. Peter; Marko Kneževie in Rade Oskovič iz New Yorka v Trst; Jakob Križman iz Llovdell, Pa., v Št. Rupert; Mirko Vidakovie iz La Salle, 111., v Mračaj; Milo Rudič iz La Salle, 111., v Rosta-vee; Ivan Malenšek iz Denver, Colo., v Malene; Jakob Bohte iz Calumet, Mich., v Griblje; Fran Jnršič iz Ald-l'idge, Mont., v Novo mesto; Fran Ladar iz Conemaugh, Pa., v Trebnje; Apoloni ja Oswald iz Brooklyn, N. Y.. v Prezid; Ivo Bostaja iz Elizabeth, N. J., v Zagreb; Mat. Lužar iz Glencoe, 0., v Bučko; Miha Jakšetič in Anton Jakšetič iz Kane, Pa., v H. Bistrico: Ivan Požar iz Irwin, Pa., v Mengeš; Matija-Vovko iz Claridge, Pa., v Novo mesto; Luka Kovačič iz Cleveland, O., v Trst; Peter Veliko-nja iz Sheboygan, Wis., v Ljubno; Stefan Jelenič, Josip Jelenič in Marko M uc iz Floresta. Colo., v Suhor: .Matija Pečarič iz Floresta, Colo., v Vevodine; Ivan Gregorič iz Floresta. t'olo.. v Semič.
Vsi ti potniki so kupili parobrod-ne listke pri tvrdki Frank Sakser Co., 82 Cortiandt St., New York.
POZOR!
Kakoršno posojilo, tako povračilo.
Pred par tedni sem čitala v listu "*<ilas Naroda" o meni neko laž, zato odgovorim onim dvema (finkačka. ci-gararea). da je isto, kar sodite o meni. pri prvi svinjsko in drugi ušivo!
I '< >/.d ra v !
Antonija Šimenc.
(Pripomba uredništva: S tem je vse končano.)
Za kratek čas.
Med prijateljicami.
Slovensko Hnin
.....-
mm aruštvo
in naj l>odo kteregakoli politične
prepričan ja. K tem čuv<.vom spada j v„sti kfl<> naj V(.]ja {u k;t autori. Josip Peček, Fran Košak. Fran Bra- jatelj ima po njegovem mnenju čisto v prvej vrsti usmiljenje. Seveda jo u,ta da })i ?mel k<) uztreba 0 tem 'bič, Fran Hren, Fran Anžlovar, Ig- gotovo posebne tope. ki bruhajo zgo-
■d loči t i ! Subjektivno, to je osebno nac Mišmaš, Maks Bračič, Katarina i ščeni zrak; le-ti vlačijo va-se vzduli,
zgoščajo do najskrajnejših mej in zatem. 7. močjo najsilovitejšega viharja.
<pb
p;t to čuvstvo pri uekterih bolj, pri drugih pa manj razvito. Najboljše j ,mMM1je hi biI je razvito usmiljenje pri onih. ktere fl, j,. 0 vsakdo izkorišča in ki morajo torej; lle jnorr sami mnogo prestati. Vse drugače j je pa to čnvstvo razvito pri kakej ho-! gatej flami. ki da vsako nedeljo kakemu pros jaku na stopnieah cerkve S malo miloščino, ktero mora ^ veda j	q
pros^iku dati njen otrok. In ko j«»! potem otrok vpraša. Čemu je Bog'
pravzaprav ustvaril tudi siromake, Cenjeni *j\ urednik:
» tu vse. o objektivnem, ne ni pa se tu govoriti
33PIS'.
Didoltar. Josip Šuštar, Fran Janežič, Fran Zupančič, Fortunat Šile, Fran Janežič, Ivan Heglar, Ivan Pogorele, Fran Rupar, Josip Gregorc, Josip Jamnik, Josip Skubie, Josip Beden-čič, Andrej Zaje, Ivana Okoren, Ivan Pritekel, Ivan Znidaršič, Ivan Zenic.
ga mečejo na sovražnika.
"Izdelovanje teh še uikjer ne po-znatili topov", je (»menil Saver, "se drži v najstrožji tajnosti; veČina naših višjih častnikov je skeptična do
Braddock, Pa.
mu ponosno pojasni: "Zato, da bogati ljudje ){thko goje dobrodelnost."
Poznamo pa nekega Intgatina. ki ne > tem ne strinja. Andrew Carnegie ne goii dobrodelnosti v tem smislu, kajti tako usmiljenje je njemu nepoznano. On se vedno ravna |k> principu, vsled kterega naj pogine vse ono, kar je preslabo in ki se ne more vzdržati na površju, kajti tako veli "naravni zakon". Carnegie je namreč mnenja, da je znana Darwinovr teorija tudi za ljudi umestna. Vsled tega pa pomaga on le onim, ki so dosegli moč in tako ustanovlja knjižnico za knjižnico. Taka je razlaga "pravice" trdosrč-oega izkoriščevalca stotisočerih delavcev, kteri bi mu gotovo doprinesli te večje bogastvo, ako bi jih on v
večji meri uvaževal.
• * *
Mir ljudem na zemlji! Koliko ča-aa se bode uvaževal ta krasen izrek? K večjem le na božičen dan — in takoj, ko se na Štefan ji dan prične v tovarnah in pri vseh podjetjih zopet z delom, se za zgorajšnji izrek ne
Nimam sicer nič važnega, ali vendar prosim, da uvrstite teh par vrst Karolina Zupančič. Anton Kočevar, v naš dnevnik Glas Naroda. — Več- i JosiP Čerem. Josip Nared, Janez mesečna kriza je vzela marsikterim Francelj, Janez Koeman, Ixmis Jane-rodbinam vsakdanji kruh in težke	Anton Janežič, Karol Vidmar,
dneve so imeli.	Jakob Vidmar, Josip Markar, Peter
Za spomenik naših slovenskih bra- r»lig- Fran Mohar, Ivan Andosik. tov, kteri so prelili mučeniško kri za 1>0 20c: Anton Grediser, Anton
Valentičič, Jernej Bedenčič, Blaž Keren, Marija Steblaj in Anton Kaplan.
Po 15c: Fran Gredišer, Božo Mila-jeviČ, Djuro Tepovac, Josip Zalar,
Anton Možina, Anton Hrovat, Josip njih; samo general Vizer pa še nekaj Pugelj. Matija Puntar, Ivan Centa, j specijalistov motrijo to stvar resno." Fran Jager, Josip Somrak, Jurij Ru- Medtem je naše streljanje napra-dolf. Nikolaj Radovic. Anton Prija- ; vilo vidno malo učinkov: rdeče ter tel j, Rudolf Kalinger, Fran Vodlan, zelene luči sovražnikov so i nadalje
svoj narod, sem nabral pri naših slovenskih bratih svoto $3.00, ktere Vam s tem pošiljam, da jih odpravite na svoje mesto. Želel bi, da bi od prve do zadnje naselbine širom Amerike prispevali vsak po svoji moči!
Pozdrav vsem! Ivan Varoga.
Waukegan, 111.
Cenjeno uredništvo:—
Prosim, da priobčite te najine žalostne vrstice v našem priljubljenem listu Glas Naroda. Bog nam je vzel mater, v 44. letu starosti. Bili so 19 mesecev v Ameriki, sedaj pa jih je Vsegamogočni poklical k sebi in rešil dolgotrajne bolezni. Pokopali smo jih 11. decembra ob 9. uri zjutraj z malo.
Ivan Prežel, Fran Tekavc, Andrej Fabjan, Gregor Vidmar in Ivan Vidmar.
Po 10c: Martin Šknfca, Ivan He-nigsman. Ivan Znidaršič, Jakob Škufca, Fran Jaklič, Josip Jeršin, Louis Zupančič, Fran Kočevar, Jakob Skube, Ivan Vidmar, IVan No-san, Jakob Vidic, Venceslav Jaklič, Josip Fric, Nace Bradač, Fran Godec, Ivan Šterk, Josip Mlinar, J. S. Roitz, Mihael Miloševič, Ilija Čiča-novan, Ilija Bobočaj, Josip Okoren, Ix>uis Strah, Matija Malešek, Ivan Skube, Jernej Petek in Anton Kra-lič.
migljale in nedvojbeno vedno bolj in l>o]j približevale se nam.
Posrtalo je neprijetno od nepresta-, nega svita po zraku letečih krogel j. i ki so udarjale v nasipe ter barikade iz električnih vozov.
Med vojaki razlegali so se zdajci kriki, ječanja ter preklinjanja, kar je j pričalo, da jih mnoge nevidne kroglje zadevajo.
Sedli smo zopet v svoj voz ter zdrdrali na drug kraj bitke, na veliki hrib, kjer je že stal s svojim štabom 1 general Vizer.
Tu, kakor i preje pri mojem prvem j srečanju z Vizerjem, 6o bila nareje- { na uprav taka aluminova prikritja. j Sicer se je teme hriba potapljalo v' nepredornem mraku, dočim so v pod- { nož ju njegovem električna solnca razsvetljevala bojno polje daleč na okolo na vseh krajih.
Vsled tega električnega svetila je bilo vidno, kak so se nešteti broji sovražnika, jednako mravljinskemu roju, v neskončnih razpredelkih premikali-, čez vrhove hribovitega pogor-
Mira: Mojega psička Lolo ne dam za noben denar!
Elvira: Razumem te, draga!___
Zastonj.
Modrijan: Ravnam, ravnam, in nikoli ni konca--ko pri človeku!

Zijedlnjeno države S©v»rr,e Air
Sedež: Fores* City, Pa.
Na^sa^se^fcrmrcadrt^ai. !anuar|a!9C2 v	F^^naffevr.vrf
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 874, Fml OK* V*. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Wert w«^ L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Foiert City, P*.
H tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, A_,
Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Forwt Oily ft
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega adbora, EAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forert Ottj, FRAN KNAPEUO, H. nadzornik, 909 Braddock A.v dock, Pa.
FRAN" ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mil] St, Lnzern*. Pa.
POROTNI IN PR1Z1VNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porrtnega odbora, Weir, Ki JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95. WiDock. Va. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pk "xipisi naj m pošiljajo L tajnika: IVAN TELBAN. FL a
City, Pa,
Društveno itmOo Je "GLAS NARODA.'
X n^vr/io in NOVO LETO iL A DUZiIL pošiljajo Slo.
__^^ venci kaj radi
DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
82 C0RTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND. OHIO.
V prenesenem smislu.
Dobro mu je odgovoriL
Božo: Lep plen. a? Frank: Za me dosti premalo!
Od ncwyorske gange.
Prvi: Denar ali nos! Drugi: Daj mi eno po nosu. za denar pa ne vprašaj!
Izvrsten odgovor.
Bogati da siromaku en cent in ga" vpraša, kako da je osiromašil.
Siromak: Ko sem bil tako bogat kot vi sedaj, sem dajal tudi jaa siromakom po en cent!
Otroci.
Deček: Ne jokaj, reviea moja, bomo delali, ko bomo veliki!
Deklica: Ja. kaj bo pa kla?
Zena: Ti se pa vendar že moraš od-	Mama: Daj vendar mir, Mici! Ma-
vaditi od tega vražjega pitja!	ne bi bilo sram tako okrog skakatil
Kari: Še tisti trenutek, ko mi za	Mici: Le pusti me, mama, mene *
večno ugasneš žejo!	lahko sram, ko okoli skačeml


	®	
Jugoslovanska		Katol. Jednota.
		

Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
FRANK MEDOŠ, predsednik, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL IVAN GERM, podpredsednik, P. 0. Box 57, Braddoek, Pa. GEO. L. BROZICn. glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Minn. MAIvS KERŽIŠNIK. pomožni tajnik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. IVAN GOVŽE, blagajnik, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
ALOJZIJ V IRAN T, predsednik nadzornega odbora, Cor. 10th Ave. A Globe St., So. Lorain, O.
IVAN PRIMOŽIČ, drugi nadzornik, P. O. Box 641 Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, tretji nadzornik, 115 — 7th St., Calumet, Mich.
POROTNI ODBOR: IVAN KERŽIŠNIK, Predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Burdine, Pa.	\
IVAN N. GOS AR, drugi porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. IVAN MERHAR, tretji porotnik, Box 95, Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik, DR. MARTIN J. IVEC, 711. N. Chicago St. Joliet, 111.
Krajema društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Deaarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUZE, P. O. Box 106, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake^ pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERZISNXK, Box 138, Burdine, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pri Hoi be.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE.
Tem potom naznanjam vsem krajevnim družtvam Jugoslavenske Katoliške ;'e:lnote, da sem koncem meseca novembra razposlal nove Charter-je na vsa društva, katera so mi poslala prošnje za iste, in ker so Charter-ji lično izdelani, prosim vsa družtva da si preskrbijo okvir za Charterje in jih potem obesijo v dvorani kjer zborujejo, drutšva pa katera še niso posla'a prošnjo za Charter, naj to store nemudoma, kajti računili jim bo-flemo za Charter, vse eno, ker vsako društvo mora imeti ta Charter od Jednote.
Tekoči mesec se imajo voliti tndi novi uradniki krajevnih društev, kakor tudi izdelati šestmesečni računi za Jednoto, v to svrho sem zopet razposlal v to potrebo forme katere se nekoliko razlikujejo od form katere sn o poprej rabili za take poročila, ta poročila naj bodejo izdelana v
dupl;k3t:h tako da im vsako društvo v svojem uradu prepis ali kopijo poročila in ima petem iz toga podlago za vsa nadaljna poročila od društva. Na strani pet se nahaja nova forma katera bode dala tajnikom malo vee posla . v tej formi bi radi znali v kakem stanju se nahajajo kraje v r. a dnisU;. naše Jednote. Zelo nerad sem priobčil to formo, toda ker -em preVI po/iv od 1 :-uraiee Komisionarja da naj navedem v prihodnjem pore« n na državo Minnesoto, tudi stanje naših krajevnih društev, sem moral to storiti, vem da lxnle marsikateremu tajniku nemogoče podati vse pojasnilo kar bi radi. vse take prosim da naj storijo kar morejo, ako nemarete natančno vedeti koliko da je Vaše društvo plačalo podpore od časa vašega obstanka, in vedeti vsaj primeroma eno svoto kajti tudi za nas je dobro da imamo v tem enkrat nekako podlago, tudi za nas je dobro da imamo enkrat nekolik, zgodovine od krajevnih društvih iz kate-i"ih potem lahko sestavimo našo Štatistiko, ker ravno iz naše lastne skušnje na tem polju se moramo marsikaj učiti, dobro je patudi da vemo skupno koliko dobrega store naša krajevna društva izven Jednote in koliko so že storila, gg. tajniki, ako sedaj naredimo eno podlago in začetek, v bodoče nam bode delo lahko, zatoraj uljudno prosim vse gg. tajnike da mi v tem poslu stoje naklonjeni v kolikor jim bode mogoče.
Vsaka forma nosi navodilo na drugi strani katero naj blagovolijo pazno precitati. Imenik članov naj se začne na sedmi strani a imenik članic pa na petnajsti -trani. Pazite tudi da mi pošljete poročilo ne kasneje kakor do zadnjega dneva meseca decembra, ako želi katero društvo da se preskrbe poroštva za njih uradnike iz urada Jednote. naj mi to pravočasno naznanijo kakor tudi ime uradnika, in urada v katerem želi imeti poroštvo in svoto poroštva.
načrte za bodočnost, ravno tako je dobro da tudi mi kot organizacija pogledamo na naše prešlo leto, da pogledamo na naŠ napredek katerega smo naredili tudi mogoče kaj opustili.
Kot organizacija smo v prešlem letu marsikaj pretrpeli, leto 1908 je sicer pokazalo zelo lep« v začetku, toda prišli so viharji na delavskem polju, prišlo je nezaupanje v finančnih krogih in ti združeni z nestanovitnostjo kstera se navadno pojavlja vsake štii*i leta v Ameriki ob času volitve predsednika zjedinjenih držav, so prizadeli marsikateremu rojaku hudo skušnjo, da vtakili časih trpe tudi bratske organizacije in da ni bilr. pri tem izvzeta tudi naša slavna Jednota, je razvidno, da nismo zamogli napredovati v številu članov kakor smo želeli je veliko kriva nestanovitnost naših rojakov, vendar ako vpoštevarno vse slabe razmere, se lahko tolažimo z tem da smo približno ostali na stopnji v katerej smo nastopili, leto, leto pa katero nastopimo čez nekoliko dnij, nam obeta biti mnogo milejše kar upamo da nam Bog podari, toraj je potrebno da se takoj pripravljamo na delo katero nas čaka, in v tem se v prvi vrsti obračam do članov -iaše vrle Jednote kakor tudi do uradnikov krajevnih društev.
Se :ona v kateri se nahajamo je tudi pomembna v tem da se vsak rad spominja svojega prijatelja z kakim malim darilom, ob tej priliki bi toraj rad vprašal vsacega člana naše vrle Jednote, kako darilo boste darovali svojej najboljŠej prijateljici, Jednoti?, da je naša Jednota naša najboljša prijateljica nam jasno kažejo tisoči in tisoči dolarjev katere smo že izplačali bolnim in onemoglim kakor tudi dedičem umrlih članov in članic, slišim kako me neki vtegne vprašati; kaj pa zamorem darovati Jednoti?, jaz plačujem svoje prispevke kakor in drugi člani in z tem je storjena moja dolžnost, toda poslušaj me dragi sobrat; da zamore Jednota napredovati, da tudi obstati, je treba sodelovanja, pritrdil mi bodeš da ako hočemo napredovati, moramo imeti novih članov, kako jih pa dobiti?, zapomni si; Jednota nima nobenega kateri bi nabiral člane za njo, Jednota je odvisna od agitiranja njenih članov, toraj dolžnost je vsacega člana Jednote da deluje za Jednoto na vse pretege, kajti vsak kateri pridobi enega Člana Jednoti si je lahko svest da ni le storil svojo dolžnost ampak da je tudi veliko pripomogel k znižanju Jednotinih asesmentov, več novih članov pridobimo, manjše prispevke bodemo imeli, toraj prijatelj; boljšega daru nemoreš podariti Jednoti kakor da pridobiš enega dobrega člana, ali bodeš to storil?, kmalo bodejo začeli prihajati naši člani oziroma rojaki iz stare domovine, kakor tudi veliko druzih tukaj kateri še niso pri Jednoti bodejo v boljših razmerah da jim bode vstop k Jednoti omogočen, opomni toraj svojega soseda, prijatelja in rojaka kateri še ni pri Jednoti in videl bodeš da trud nebode tako velik kako si domnevaš, koliko se tiče Jednote lahko z ponosom kažeš na njo in njeno zgodovino, ne bo te aram kajti ni je Jednote lahko katera bi bila tako radodarna se svojimi podporami kakor je ba~š Jugoslovanska Katoliška Jednota, tukaj se lahko zavaruješ ne le samo za smrtnino po smrti ampak tudi za podpore dokler še živiš, Jednota ima za to dva sklada, podpore katere se plačajo iz poš-kodbenega sklada se ne odštejejo od smrtnine kakor je to v navadi pri druzih Jednotah. pri Jugoslovanski Jednoti je toraj vsak zavarovan za še enkrat toliko kakor pri druzih Jednotah, ali ni v tem do vel j privlačne sile za vsacega rojaka kateri si išče zavarovalnino?, opozorite toraj svoje prijatelje na to in podajte jim Jednotin pamflet za nadaljna pojasnila, sedaj bode čas, pazimo da povzdignemo našo slavno Jednoto na mesto katero zasluži. To je; na prvo mesto med bratskimi Jednotami slovanskega naroda v Ameriki, glavni uradniki storijo vse kar je v njih močeh za napredek Jednote, toda aktivno delovanje za pridobivanje članov leži v rokah posameznih članov in uradnikov krajvnih društev, skušajte toraj krepko prijeti za delo v nastopnem letu, da pa bode krajevno društvo a-peliralo na novega člana, je neobhodno potrebno da se skrbi za vsestransko slogo in lep red pri društvenih sejah, in kako se to vrši so veliko odgovorni uradniki društva, skrbite toraj da bodejo razmere med vašimi člani take da bodo vsacega novega člana veselilo k Vam pristopiti, naredite na novega člana dober vpliv in on bode najboljša reklama za društvo in Jednoto.
SUSPENDIRANI.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich. Marija Bartol eert. 82(54. Društvo šteje 24 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. Frank Čadež ccrt. 5S10 II razred. John Gartuar eert. 4979, Jožef Kokal cert. 2655. Oba v I razredu. Društvo šteje 240 udov.
eert. 41)46, Luka Jelie cert 4974. Oba v T "/ro-J,, Tv^^tvo šteje 230 Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich. John Bartol udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. Fran Martnik cert. 7522,Jurij Begovec cert. G89G. Oba v I razredu.
Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roslvn, Wash. Josip Radoševič cert. 10301, Tomo Mance eert. G6S7. Oba v I razredu. Društvo šteje 172 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddoek, Pa. Mihael Knafelc cert. 7256, Andrej Oražem cert. 4279, Jožef Puž cert. 5356, Andrej Jagodnik cert. 6230. Vsi v I razredu. Društ. šteje 181 udov.
Iz društva Zvon Št. 70 v Chicago, 111. John Černič cert 7758 II razred. Društvo šteje 46 udov.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydell, Pa. Jernej Kovačič cert. 7551, John Kovačič cert. 7552, Anton Mele eert. 5748. Vsi v I razredu. Društvo šteje 102 udov.
Iz društva sv Barbare št. 47 v Aspen, Colo. John Lepie cert. 5325 I j razred. Društvo šteje 97 udov.
Iz društva sv. Mihaela Ark. št. 40 v Claridge, Pa. Terezija Covž cert. 9523. Društvo šteje 45 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn. Matevž Nehata cert. 6660 II razred. Društvo šteje 68 udov.
Iz društva sv. Rešnjega Tel. št. 77 v Goff, Pa. Filip Poje cert. 7593 | I razred. DruštvD šteje 23 udov.
Iz društva sv. Cirila in. Metoda št 1 v Ely, Minn., Maria Adamič i cert. 7950. Društvo šteje 121 čl.
Iz društva sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo., Frank Bereič, cert. 3830, Jernej Laurič, cert. 5732. Oba v I. raz. Društvo šteje 98 udov.
Iz društva sv. Janeza Krst. št. 75 v Canonsburg, Pa., Štefan Cavlovič, eert. 7082. I. raz. Društvo šteje 20 udov.
Iz društva Marija Danica št. 28 v Cumiberland, Wyo., Josip TauSar, eert. 1409, George Podkrižnik, cert. 3503. Oba v I. raz. Društvo šteje 38 udov.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Adamič Vincenc, cert. 106, Miha Gašiperlin, cert. 6856, Miha Robas, cert. 7812. Vsi v I. raz. Društvo šteje 168 udov.
ZOPET SPREJETI
t
V	društvo Danica št. 28 v Cumberland, Wyo. Jožef Taučar oert. 1403 T razred. Društ. šteje 38 udov.
V	društvo Ime Jezus št. 25 v Eveleth. Minn. Lovrene Petrika cert. 7585 I razred. Društ. šteje 149 udov.
V	društvo sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo. Frank Jeran cert. 7176 I razred. Društvo šteje 100 udov.
V	društvo Marija Pomagaj št. 42 v Pueblo, Colo. Frank Papež cert. 6670 I razred. Društvo šteje 52 udov.
V	društvo sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah. Ana Brajkovič j cert. 9715. Društvo šteje 19 udov.
V	društvo sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah. John Brajkovič cert. 4620 I Tazred. Društ. šteje 48 udov.
V	društvo sv. Jožefa št. 52 v Mineral, Kans. Vladimir Štimac oert. 6200, Josip Levičnik cert. 6413, Anton Pintar cert.7806, Miha Štimac cert. 10501. Vsi v I razredu. Društ. šteje 70 udov.
V	društvo sv. Janeza Krst. št. 71 v Collinwood, O. Martin Mustar cert. 6441 II razred. Društ. šteje 32 udov.
V	društvo sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa. Evgen Genari cert. 7618, Valentin Sišek cert. 3964. Oba v I razredu. Društ. šteje 95 udov.
V	društvo sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. Josip SmoliČ cert. 7705 I razred. Društ. šteje 128 udov.
(Nadaljevanje na 6. strani.)
Naprosi-n -em tudi da tem jHitom obrnemo malo pozornost na večje število naših rojakov kateri so bili hudo prizadeti v zadnjem požaru v mestu Chisbol m, Minn. Res se je nabralo veeje število milodarov med kateri rci je bilo veliko pomoči tudi od Slovencev, kateri -o poslali to pomoč uradnim potom, tda pokazalo -e je da je veliko naših rojakov le malo do-tiilo od teh darov,zatoraj je še nekaj slovenskih rodbin katere potrebuje-.jopomoči. Prosim ako katero društvo more kaj storiti v ta namen, naj stori. Pošiljatve se lahko pošiljajo na hlagjnika Jednote kateri 1x>de potem denar oddal na pravo mesto in priobčil imena društev katera so mogla kaj darovati.
K.one«-x.o vošim članom slavne Jugoslovanske Kat.ili-ike
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO.
Jednote
"Na več vprašanj, ktera sam sprejel od tajnikov krajevnih društev, kaj ia hočejo z Charter ji katere sem jim nedavno poslal, odgovarjam tem potom da Charter od Jednote po meni in opravičuje krajev, društvo <ta ima pravic^ poslovati v imenu Jednote, nikakor pa ne pomenja Charter o4 Jednote imel opravičiti krajevno društvo do inkorporacijskib pravic katere delijo posamezne države društvam katera so inkorporirana, kar pa ni absolutno potrebno, Jednotin Charter tudi ne opravičuje nobenega društva da bi z njim imelo pravico prodajati opojne pijače pri svojih veselicah, kakor so nekateri menja, pozor toraj da ne pridete v zadrege.
Jednota ima pravico izdati tak Charter svojim društvam na podlagi svoje inkorporacijske moči, in edino z takim Charterjem ima krajevno društvo pravico nabirati člane in tako poslovati v imenu Jednote, Jednotin Charter nima nič za opraviti z inkorporacijskimi pravicami posameznih držav v katerih so krajevna društva vstanovljena, vse eno je pa dovolj velikega pomena za vsako društvo da si ga postavi v lep okvir iu ga obesi v dvorani v katerej društvo zboruje, kar je upati da bode tadi vsako društvo storilo."
koncem leta.
Bliža se zopet sezona v katerej je običajno da se spominjamo dobrot katere ?mo doživeli v ravno se končujočem letu, prišel je čas da se ozremo na naše delovanje prešlega leta in obrnemo pozor na to v čem da smo napredovali ali mogoče opustili kaj kar bi bili lahko storili, za marsikaj smo lahko hvaležni kar smo doživeli, toda tudi morsikatera skušnja nam ostane v bridkem spominu, in kakor dobro je za vsacega posameznika da o* večkrat ozre nazaj na svoje delo iz katerega potem ve delati
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddoek, Pa. Jožefa Oražem cert. 9152. Društvo šteje 112 udov.
Iz društva Danica št. 28 v Cumberland. Wyo. Luka Šifrar cert. 10457 TI razred. Društvo šteje 370 udov.
Iz društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. Frane Frank cert. 5414. Frank Kirin cert. 5416. Oba v I razredu. Društvo šteje 147 udov.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo. Martin Butkovič cert. 6867, Ivan Klun eert. 6991, Franc Prusnik cert. 9972. Vsi v I razredu. Društvo šteje 95 udov.
Iz društva Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. Andrej Bavec cert. 6024, Janez Rožnik cert. 3676. Oba v I razredu. Društ. šteje 148 udov.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. John Švigelj eert. 3250. John Ju r je vsi č cert. 7189. Oba v I razredu. Društvo šteje 132 udov.
Iz društva sv. Alojzija Št. 56 v Superior. Pa. Tomas Makar cert. 4667, John Makar cert. 4665. John Stanič cert. 7196. Mike Novasil cert. 7195. Vsi v I razredu. Društvo šteje 12 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn. John Domovsky cert. 6658, I razred. Društvo šteje 70 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 56 v Superior, Wyo. Elica Makar eert. 9820, Katarina Stonič eert. 9822. Društvo šteje 3 člane.
Iz društva Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Min n. Neža Rožnik cert. 8941. Društvo šteje 48 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 78 v Salida, Colo. Marija Predorič. Društvo šteje 8 udov.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 35 \ Lloydell, Pa. Frank Gabrene eert. 7225. Anton Klančar cert. 10256. Oba v I razredu. Društvo šteje 103 udov.
Iz društva Marija Pomagaj št. 42 v Pueblo. Colo. Frank Golob cert. 4S53, Anton Kočevar cert. 5300, Alojz Marinšek eert. 6959. Vsi v I razredu. Društvo šteje 51 udov.
Iz društva sv. Rešnega Telesa št. 77 v Krabtrell, Pa. Andrej Guzelj eert. 7603 I razred. Društvo šteje 22 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kans. John Birk cert. 5766 T raz-erd. Društvo šteje 37 udov.
Iz društva sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y- Miha Židaa cert. 10217 I razred. Društvo šteje 28 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugli, Pa. Marv Lončar cert. ♦>323, Ana Renko cert. 9340, Frančiška Štrukelj ,cert. 9344, Franca Jakosh cert. 9315. Društvo šteje 52 udov.
Iz društva Marija Pomagaj št. 6 v So. Lorain, O. Andrej Kinkelj eert. 6554. Anton Pire cert. 10411, Anton Stritar cert. 3518. Vsi v I razredu. Društvo šteje 37 udov.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 66 v Joliet, 111. Franc Nahtigar cert. 7228 I razred. Društvo šteje 44 udov.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah. Joseph Knafelc cert. 7906. Adolf Kosie eert. 6345. Oba v I razredu. Društvo šteje 47 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Pa. Josip Jamnik eert. 1905, Anton Reven cert. 5981. Oba v I razredu. Društvo šteje 67 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. Frank Lončar cert. 2964, Vid Rovanšek cert. 2847, Josip Štrukelj oert. 4067, Martin Smre-kar cert. 7305. Vsi v i razredu. Društvo šteje 168 udov.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 66 v Joliet, HI. Anton Seme cert. 6994 I razred. Društvo šteje 43 udov.
Iz društva sv. Jurija št. 49 v Kansas City, Kans. Franc Cebalt cert. 7157 I razred. Društvo šteje 66 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 78 v Salida, Colo. Nikolaj Predorič cert. 10310. Društvo šteje 43 udov.
Iz društva sv. Barbare št. 60 v Chisholm, Minn. Anton Bogotaj cert. 7435 I razred. Društvo šteje 34 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. Jožef Lani eert. 1959, Frank Petrušič cert. 1974, Martin Stare eert. 1980, John Spenko eert. 3297. Vsi v I razredu. Društvo šteje 134 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa. Martin Urejnik cert. 1058 I razred. Društvo šteje 87 udov.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Mestna hranilnica ljubljanska.
Meseca novembra 1908 je vložilo v mestno hranilnico ljubljansko 2044 strank 2.840.603 K 99 v, 1071 strank pa dvignilo 649.686 K 62 v.
Požar v Pollakov! tovarni v Kranju. Dne 4. dec. ob tričetrt na 10. je strel z grada označil ogenj v okolici Ljubljane. Kmalu se je zvedelo, da ne gori v okolici Ljubljane, marveč da je strel klical ljubljansko gasilno i:i reševalno društvo na pomoč k velikemu požaru v Kranju. Temu klicu se je odzvalo 24 ljubljanskih ognje-gaseev, na čelu jim načelnik Stricelj. Gorela je usnjarna K. Pollaka, ki stoji ob izlivu Kokre v Savo. 10— 15 minut nji nasproti se nahaja velik Pavšlarjev mlin in več drugih poslopij. ležeči vsi drug poleg drugega. Da bi bilo le nekoliko vetrovno in ako bi se ogenj ne bil hitro opazil, skoro gotovo bi bila zadela ves starodavni Kranj nedogledna katastrofa. Ogenj se je pojavil okrog 8. zvečer v zgornjem nadstropju sušilnice, kjer je bilo več vagonov že izdelanih kož in usnja naloženega. Tovarniški delavci so bili ob tem času vsi v -vojih stanovanjih, da ognja sploh .lihče ni opazil. Pollak je izpovedal: V osodepolnem času sem bil še v pisarni, ker pa je bila ob 8. večerja naročena, ostavim pisarno in stopim na dvorišče. Tu zapazim, da je gornje okno sušilnice čudno rdeče razsvetljeno, nehote sem zavpil: Ogenj! Hitel sem proti dotični strani ter sem hotel predreti tam blizo se nahajajoči rezervar z vodo, toda prepozno je že bilo. Ogenj je izbruhnil z divjo silo iz notranjih prostorov sušilnice. Pogorel je ves dotični trakt z onim vred ob Savi, kjer so privatna stanovanja. Pri tem se uničilo mnogo strojev in surovega mate-rijala, ki je, kar ga je bilo na tej strani docela zgorel.
Umrla je v Dolenjem Logatcu imetnica tvrdke "Jos. Brus", Ivana Marguč roj. Brus.
Umrl je v hiralnici na Radeckega cesti ljubljanski meščan A. Lipuš, na Poljanski cesti št. 51 pa soproga čevljarskega mojstra Marija Hoenig-mann roj. Blanč.
Kako bi se dala slovenska krajevna imena lepo in točno ponemčiti? Zadnji čas si oficialni in neoficialni ponemčevalci na Slovenskem belijo glave, kako bi ponemeili slovenska krajevna imena. No, mi smo še vedno
vljudni na zgoraj in zato gremo tej gospodi rade volje na roko. Da jim ne bode treba o tem problemu preveč razgljabljati, jim s tem dajemo na nazpolaganje sledeči sezna"mek že ponemčenih krajevnih imen.
Evo seznamka ponemčenih krajevnih imen: Cerknica pri Rakeku: Krepierdorf Lei Krebslein, Dob pri Viru: Eiehe bei der Quelle, Polžnik nad Litijo: Sshneckendorf ober Flie-gen (ali tudi Lanfen), Mirna peč: Ruhiger Ofea, Žalje: Beleidigungs-Ort, Ribnica: Fischvrasser. Cerklje: Zarteldorf, Vransko: Krahvinkel. Bled: Bleiche, Mošnje pri Radovljici : Beutlern l>ei Gernwangen, Črnomelj : Schwarzmahl, Metlika: Besen-stadt. Vodice: Waesserlein. Hrastnik: Kraetzendorf. Jezica: ' Knop-pern, Slavina pri Prestranku: Rulirn-dorf bei Abseitsort, Slap pri Vipavi: Wasserfall bei Thr aber, Ihr. Dobrni-('•e: Gutnichts, Trebnje: Putzdorf,
Krško: Taufort, Sora: Deiehxel. Soriea: Deiehselchen. Jesenice: Herbstlingen, Zagorje: Nachweh, Dol: Hinunter, Janjče: Lampelin-iren. G-orje: Weh, Šmarna gora: Selianarrnberg. Konjice: Pferdlingen, Vojuik nad Celjem: Kaempfer ober Ganzessich, Velenje: Befehlingen, Rogatec: Homingen. Hornau, Zavr-šje: Verwerflingen. Kostanjevica: Ka>tanien - Vorhijllc. Ptuj: Fremd-lingen, Železna kaplja: Eisen-tropflein, Celovec: Ganzscharfen, Velikovec: Vielschafe, Slovenska Bistrica: Ruhmlich Klaringen. Prež-ganje: Vorschnapslern, Kopanje: Grablern, Baden, Račje selo: Enten-weiler, Trst; Schilf, Št. Vid: HI. Sicht, Vrhnika: Gipfelingen, Lož: Leichter. Ribničan: Fischwasserer.
Ta seznamek ponemčenk smo posneli iz "Brenclja" ki ga je sestavil že 1. 1878, ko niti iz daleka ni mogel slutiti, da se bodo Slovencem čez dobrih 30 let rodili Jama = norci.
Pameten odgovor. Neko okrajno glavarstvo na Kranjskem je ukazalo Županu na deželi, da naj da nemudoma popraviti pomazane nemške napise na krajevnih tablah in sicer na občinske stroške. Župan je glavarstvu kratko odgovoril, da tega ne bo storil, češ, da bodo nemški napisi pri sedaj vladajočem razpoloženju med ljudstvom takoj zopet pomaza-ni. To bi provzročilo občini nepotrebne stroške, a on kot župan je dolžan občino varovati vsakih nepotrebnih izdatkov.
Ta odgovor je pomagal, župan ima sedaj mir pred glavarstvom!
PRIMORSKE NOVICE.
Cerkev so okradli v Pevmi pri Gorici. Neznani tatovi so udrli v cerkev
ponoči ter odnesli, kar so dobili denarja in zlatnine s kipa Matere Bož-je. Orožniki so prijeli nekega človeka. o kterem se sumi, da je bil med temi tatovi.
Grozna nesreča. Piše se: Ko je dne 4. dec. ob 7. zjutraj vozil vlak opati jske električne železnice popotnike iz Lovrane proti postaji Matulje, dogodila se je v lki med Lovrano-Opatijo nesreča, ki bi bila grozna, da ni bilo slučajno le malo ljudi v vozovih. Ko je prispel ta takozvani kolodvorski vlak opatijske električne železnice iz Lovrane na vrh klanea v lki in pričel voziti proti lki, odpovedale so zavore in vlak je pričel leteti s strašno brzino po klancu v Iko in pri prvem ovinku je ves vlak zle-tel s tira in naravnost v bližnjo hišo skozi zid v kuhinjo. Vozovi so se razbili in 3 osebe ^o bile težko, štiri pa lahko ranjene. Voznika voza so našli pod prvim preobrnjenim in razbitim vozom. Moralo .je priti v$<5 ljudi, da so s kolom vzdignili voz in potegnili ponesrečenega izpod njega. Bil je težko ranjen. Še slabša se je godila sprevodniku Šamplu, kterega je sunek šiloma vrgel preko voza. Med potjo je skočilo nekoliko popotnikov, ki so videli, da se bliža nesreča, iz voza. Dobili so pri tem le lahke poškodbe.
Dva popotnika pa, ki nista imela toliko poguma, da bi skočila med dr-dranjern iz voza in sta ostala v njem, sta bila težko ranjena. To ni prvi enak slučaj na progi opatijske električne železnice. Dogodilo se je takih slučajev že vee.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Izpred porotnega sodišča v Mariboru.
Iz šale zares. V Apačah pri Ptuju je bila pri kočariei Mariji VidoviČ 6. septembra domača zabava, na kteri je bilo več sosednjih fantov. Sprva so bili vsi dobre volje, potem so se začeli iz šale metati, končno je pa prišlo do pravega pretepa. Ivan Kav-čevič je udaril Franca Zajca z jermenom po hrbtu, ta pa je potegnil nož in ga sunil z njim v trebuh, da se je Ivovačevič zgrudil in čez pol dne umrl. Zaje je bil obsojen na 9 mesecev ječe.
Uboj. S. novembra je bila v Gerlin-cih pri Ptuju veselica, na kteri je prišlo med I71etnim Alojzijem Sehamperlom iz Št. Lovrenca v Slov. ! goricah in Francem Repom do prepi-' ra in medsebojnega klofutanja. Ko I so fantje odšli iz gostilne, je Rep v j pijanosti klical na korajžo in mahal j 7. nožem okrog sebe, dokler ga ni i Schamperl z vozno ročico udaril ta-j ko po glavi, da se je zirrudil s prebi-j to črepinju in čez nekaj ur umrl. Schamperl je bil obsojen na 3 in pol leta težke ječe.
BALKANSKE NOVICE.
''Velikosrbska propaganda". Sarajevo. 4. dec. Sedaj se je zanesla gonja proti Srbom tudi v Bosno. V Rogatiei -o zaprli tri Srbe, ki jih dol-že veleizdaje. Tudi v Maglaju so za-pii: dva ugledna Srba, Iliča in Pejo-viča. Posebno zasledujejo srbske učiti-] je. ker jih dolže, da uče v šolah, da pripada Bosna k Srbiji in da je njihov kralj Peiar. Hudobne izmišljotine o Srbiji. Za-
greb, s. dee. Židovski časnikarji razpošiljajo iz Zemuna v.-akovrstne izmišljotine o Srbiji. "Med takimi izmišljotinami je tudi vest. da so vsi srbski častniki predlagali prestolonasledniku v posebni spomenici, naj se postavi na čelo srbski armadi. Nato je reč prišel prestolonaslednik k očetu ter zahteval, naj odpusti minister-stvo in zarotniške častnike; ako se to ne zgodi, mora stopiti on na čelo častniškemu 7.1>orii. Kralj je to naznanil ministerskemu svetu, nakar so ministri izjavili, da je prestolonaslednik bolan, ki ga je treba internirati. Vest je seveda zlobna izmišljotina.
RAZNOTEROSTI.
Danski pravosodni minister Alberti. Kakor poroča frankobrodski 'Ge-neralanzeigerje bivši pravosodni minister Alberti preklical svoje priznanje. Spravilo se ga je zato v norišnico. da se opaža njegovo duševno stanje.
Madžarska dobrodušnost. Pariški
list "Matin" je poslal svojega poročevalca na Avstrijsko, ki je govoril tudi z ogrskimi državniki. Na vprašanje ali vsled aneksije Bosne in Hercegovine niso nastale morda kake notranje spletke, je odgovoril Wekerle: "Na noben način! Bosna in Hercegovina sta že nekdaj pripadali Ogrski in je torej čisto naravno, da ji pripadejo tudi v bodoče." Pa stvar menda le ni tako priprosta, kakor si jo predstavlja Wekerle.
KOJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNE V ELK t

iMš&L



ODSTOPILI.
Od društva Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. Jožef Crnigorij cert. 6461 I razred. Društ. šteje 148 udov.
Od društva sv. Petra št. 50 v Brooklyn. N. Y. Rudolf Tassotti eert. 10156 II razred. Društ. šteje 31 udov.
Od družna »v. Janeza Krst. št. 75 v Coneuaugh, Pa. Jakob Česnik cert. 7077, I razred, Jernej Križni ari cert. 7627 II razred. Društvo šteje 18 udov.
Od društva sv.o Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich. Mar. Šimonič cert. 5935 I razred. Društ. šteje 240 udov.
Od društva sv. Barbare št. 4 v Federal. Pa. Alojz Starman cert. 10378 I razred. Društ. šteje 74 udov.
Od draŠtva Zvt n >t. 70 v Chicago. 111. Mihael Skočir cert. 10297, Lo-vrotie L. tric* e«rl. 10.3413. Oba v I razredu. Društ. šteje 44 iidov.

ČRTANL
v Krabtrell, Pa. Mihael Gole
Iz društva -v. Kešnjega Telesa št. eert.7595 I razred. Dru-t. šteje 21 udov.
Iz društva sv. Srce Jezusa št. 2 v Ely, Minn. Margareta Murgel oert. 8123. Društ. šteje 75 udov.
Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roslyn, "Wash. Ana Šikonja cert. 9507. Društ. šteje 53 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, In d. Josip Grlač cert. 10766 I razred. Društ. šteje 34 udov.
Iz društva Sokol št. 38 v Pueblo, Colo. Josip Ilie cert. 6793 I razred. Društ. šteje 46 udov.
Iz društ va sv. Srce »lezus st. 2 v Ely. Minn. Franc M urge! cert. 454 I razred. Dr uši. šteje 323 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg. Pa. John Petrič eert. 3939. Društ. šteje 86 udov.
17. društva sv. Barbare Št. 39 v Iiy4yn. Wash. Ivan Šikonja cert. 2375 I razred. Društvo šteje 171 udov.
ODSTOPILL
Od društva >v. Petra in Pavla št. 80 v Aquilar. Colo. Anton Celigaj oert. 7944 I razred. Društvo šteje 13 udov.
NAZNANILO UMRLIH ČLANOV.
Ivana Ta, .'ar cert. S721 od društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs Umrli 19 m: ja 1908 na zastrupljenju krvi. Zavarovana je bila za
llljv..	*
$500. Društvo šteje »4 udov.	-	_ ■ , . ,,.
Frank Fink cert. 3962 član druš. sv. Jožeta 30 Y Ctosholm, Mxan. Umrl 11 nov. 1908. Vzrok smrti je pneumocija. Zavarovan j€ za .1000.
Društvo šteje 139 udov.
Božo Gojsovič cert. 1208 član društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. Umrl 20 okt. 1908. Zadela ga je kap. Zavarovan je bil sa $1000. Društvo Šteje 131 udov.
Mihael Bracika cert. 5524 član društva sv. Jurija št. 22 v So. Chicago, HI. Umrl 18 nov. 1908. Vzrok smrti utonil je pri delu. Zavarovan je bil za $1000. Društvo šteje 127 udov.
PRESTOPILL
Frank Rizgovšek cert. 7338 roj. 1886 II razred od društva .-v. Barbare št. 72 Ravensdale. "Wash, k druš. Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, "Wash. Prvo društvo šteje 9 Članov, drugo 93.
Franc Pucelj cert. 7572 roj. 1881 I razred od društva sv. Srca Je-zu-a št. 2 v Ely. Minn, k društvu sv. Jožefa «t. 30 v Chisholm, "Minn. Prvo društvo šteje 124. drugo 135 udov.
John Marolt cert. 47S.1 roj. 1Ss7 I razred od društva sv. Cirila i:i Metoda v Ely. Minn, k društvu sv. Jožefa ^t. 3ft v Chi«ho]rr. Minn. Prvo društvo itejp 107. dviur« 136 udov.
PREMEMBA RAZREDA.
Jakob Fox član društva sv. Jožefa št. 23 v San Fraucitco. Cal. cert. 1655 je prestopil iz druzega v prvi razred.
John Tušar cert. 2433 roj. 1869 član društva sv. Jožefa št. 41 v E. Palatine, O. je prestopil iz druzega v prvi razred.
John Brodu>ka cert. 2421 roj. 1S63 član društva sv. Jožefa št. 41 v E. Palestine. O. je prestopil iz druzega v prvi razred.
PRISTOPILL
K društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis. Iud. Franca Hren cejt. 10816. Društvo šteje 34 udov. K društ
vu sv. Jožefa št. 85 v Aurora, Minn. Terezija Grlach cert. 10802. Društvo šteje 7 udov.
K društvu -v. Petra 50 v Brooklyn, X. Y. Peter Fugina cert. 10806. Frarn- Nudit«* eert. 10S07. Oba v ! razredu, in Jurij Fugina cert. 10S0S
I	razred. Društ. šteje 32 udov.
K društvu sv. Jurija št. 22 v So. Chicago. 111. Rudolf Maroz eert. 10609 I razred. Druš. šteje 128 udov.
K društvu Jezu- pri Malenih v M<>;i«- sen. Pa. cert. 10810. Josip Čuk cert. 10811. Oba v I razredu. Druš. šteje 39 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. Anton Hribar cert. 10812 II raz. John Hren eert. 10813 I raz.. Anton Urbančič cert. 10814.
II	raz., Luka Česnik cert. 10815 I razred.
K društvu sv. Alojzi j j št. 19 v So. Lorain. O. Martin Širne cert. 10062 I razred. Druš. šteje 88 udov.
K društvu sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash. Louis Stariha cert. 10879 I razred. Druš. šteje 172 udov.
K društvu Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. Janez Skerjanc cert. 10880, Peter Župan cert. 10881. Oba v I razredu. Društvo šteje 150 udov.
K društvu Janeza Kr>t. št. 37 v Cleveland, O. Josip Brodnik cert. 10885, Anton Stepič eert. 10886 Ignacij Meglan cert 10882. v I razredu. Mihael Jug c<-rt. 10883 II razred. Društvo šteje 132 udov.
K društvu sv. Janeza Krst. št. 82 v Rheboyg-an. Wis. ,Tobn Besa! cert. 07818 1 razred. Druš. šteje 23 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. Karol Skulj oert. 30897, Josip Ruparčič eert. 10896, Anton Gradišar cert. 10895, Alojzij Kordiš oert 10894. Frank Zanoškar cert. 10892, John Mrhar cert. 10893, Frank Laurič cert. 10891. Anton Debeljak cert. 10889, John Šega cert. 10690, Andrej Vadmar. cert. 10688. Vsi v I razredu. Društvo šteje 146 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kans. Anton Radi cert. 10898, Franc Črepinšek cert. 10899. John Žužman cert. 10900. Vsi v II razredu. Društvo šteje 41 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. Štefan Pilat cert. 10836, Endy StražiŠar cert. 10837, Mikula Bogovič cert. 10838. Vsi v I razredu. Društvo šteje 172 udov.
K društvu sv. Martina v Superior, Wyo. Anton Bogataj cert. 10862, Josip C ve k cert. 10863, Josip Kolman cert. 10864. Visi v I razredu. Društvo šteje 14 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. John Kolentz cert. 10861 I razred. Druš. Šteje 71 udov.
IC društvu sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo. Štefan Pozelnik cert. 1086 I razred. Druš. šteje 101 udov.
K. društvu sv. Petra in Pavla št. 36 v Lloydel. Pa. Andro Surnik oert. 10857, Louis Peterlin eert. 10858, Jožef Zalar cert. 10659. Vsi ▼ I neredu. Druš. šteje 106 udov.
X društvu sv. Roka št. 55 v Uaiontown, Pa. Miloš Vidovi6 cert. 1087<f, Ivan StanetiČ cert. 10877. Oba v I razredu. Druš. šteje 45 udov.
K društvu sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa. Matevž Prenaren oert. 10674, Frank Križnik eert. 10875. Oba v I razredu. Druš. šteje 75 udov.
E društvu sv. Jožefa št. 23 v San Francisco, Cal. John Mavern eert. 10873 I razred. Druš. šteje 91 odov.
K društvu sv.'Jurija št. 49 v Kansas City, Kane. Anton Slobodnik cert. 10872 1 razred. Druš. šteje 67 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 31 v Brad lock, Pa. Alojz Urbane eert. 10822 II raz.. Ernest Bavčar eert. 10823 I raz.. Karol Eržin cert. 10824 II raz.. Jožef Bavčar cert. 10825 I raz., Jožef Paitar eert. 10826 II raz., Peter Fzmina cert. 10827 II raz., Frane Lekšan cert. 1082S I raz., John Pezdir cert. 10829 II iaz., Peter UŠoj eert. 10830 II raz. Društvo šteje I 190 udov.
K društvu sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. Bilijana Brodnik cert. 108S4. Druš. šteje 82 udov.
K društvu sv. Petra št. 69 v Thomas, W. Va. Peter Zapatka cert. 10853 I raz. Druš. šteje 25 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Pa. Franc Vozel eert. 10851. Društvo šteje 68 udov.
Iv društvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich. John Turk cert. 10848. Društvo šteje 241 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah Jure Pavelič cert. 10845, Math Skobec cert. 10846. Druš. šteje 50 udov.
K društvu sv. Štefana št. 11 v Omaha. Neb. Marko Ostronič cert. : 10840, Anton Sehwerger cert. 10841. Anton Bihel cert. 10842. Visi v I raz. ' Društvo šteje 29 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. John Tenze cert, j 10903, Jozef Hafnar cert. 10904. Oba v I raz. Društvo šteje 240 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 85 v Aurora, Minn. Nikolaj Newbauer cert. 10905. Joss i p Perič cert. 10906, Matija Kpučič cert. 10907, Josip Jamnig ! eert 10908, Frank Zakrajšek cert. 10912, John Pečnik cert. 10911. Vsi v
I	razredu. Druš. šteje 40 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 3 v Agular, Colo. Jozef Cevna cert. 10901," Anton Požel cert. 10902. Oba v I razredu. Druš. šteje 15 udov.
K društvu sv. Štefana št. 11 v Omaha, Neb. Helena Ostronič cert. 10839. Druš. šteje 15 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah. Terezija Pavelič cert. 10S43. Kristina Shober cert. 10844. Druš. šteje 21 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich. Katarina Do-menčič eert. 10S47. Druš. šteje 125 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 29 v Imeprial, Pa. Marija Mravlje eert. 10849. Marija Virant cert. 10S50. Društvo šteje 33 udov.
K društvu "sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. Jozef Likar cert. 10S69
II	razt-ed. Društvo šteje 149 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. Jozef Bano-vee eert. 10868, Frank Grebentz cert. 10878. Oba v I razredu. Društvo šteje 134 udov.
K društvu sv. Alojzijaj št- 56 v Superior, Pa. Kok Bertovič eert. 10867 I razred. Druš. šteje 16 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn. Jakob Markun cert.
10865	II razred. Društvo šteje 71 udov,
K društvu sv. Rešnjega Telesa Št. 77 v Goff, Pa. Frank Triber cert.
10866	I razred. Društvo šteje 22 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 85 v Aurora, Minn. Apolonija Jamnig cert 10910, Katarina Suz cert. 10909. Društvo šteje 9 udov.
K društvu sv. Barbare št. 3 v La Salle, HI. Antonija Recelj cert. 10852. Društvo šteje 42 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 46 v Indianapolis, Ind. Marija Turk cert. 10870. Društvo šteje 35 udov.
K društvu sv. Jurija št. 49 v cert. 10871. Društvo šteje 11 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddoek, Pa. Jožefa Potočnik cert. 10831. Marija Lekšan cert. 10832. Društvo šteje 113 udov.
K društvu sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa. Marija Baloh cert. 10820. Društvo šteje 45 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 66 v Joliet, 111. Anton Smrekar cert. 10833, Anton Pešelj cert. 10834. Oba.v I razredu. Društvo šteje 45 udov.
K društvu sv. Andreja št. 84 v Forbes, Golo. Jozef Bubnič cert. 10818, John Jeraj c-ert. 10S17. Oba v 1 razredu. Društvo šteje 17 udov.
K društvu sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa. Josip Baloh cert 10819
I	razred. Društvo šteje 93 udov.
K društvu i v. Jožefa št. 12 v Allegheny, Pa. Alojz Derruac cert. 10821 1 razred. Društvo šteje 88 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddoek. Pa. Valentin Murn cert. 10856 I razred. Društvo šteje 191 udov.
K društvu Zvon št. 70 v Chicago, 111. Vinko Ciganič cert. 10854 1 razred. Društvo šteje 47 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 52 v Mineral, Kans. Miha Fine eert. 10S55
II	razred. Društvo šteje 71 udov.
J URI J L. BROŽIČ, glavni tajnik.

Kansas City, Kaus. Frančiška Božič
Ob samostanskih vratih.
(Božična slikah
Tajnosten mrak se je razprostiral nad koroni in stransko ladjo samo--tanske kapele. — Nemirno je plapolala večna luč v rdeči svetlobi, odsevajoči iz ampole pred velikim oltarjem. Skozi odprta stranska vrata, vodeča v samostan, padal je odsev svetilke na hednik in kameniti tlak ter na stene kapele, ^tako da so se zarile v svitu in bleščali zlatoobrob-ljeni kipi svetih podob.
Urnih korakov, a tako da se je ni niti čulo, prihitela je nuna in se u-stavila pred stranskim desnim oltarjem. Prižgala je previdno dvoje sveč in jela spretno prirejati in kinčiti oltar za jutrajšnjo slovesnost.
Praški Jezušček, ki mu je bilo vsako leto o Božiču odrejeno častno mesto na stranskem altarjiu, je bil sedaj glavni predmet njene skoiro nežne pozornosti. Večkrat za vrstjo je prestavila cvetke in posode, svečnike in lučice, ki so obdajale božje dete resnih in bleščečih se oči. — da doseže popolnejši vtis. Sestra Ljudmile je bila prava umetniea v svoji stroki. Nobena druga ni tako umela prirediti oltarja primerno in v soglasja s praznikom, kot ona.
Sestra je bilo tako vglobljena v svoje opravilo pri oltarju, da niti ni čula tihih glasov, ki so prihajali od stranske ladje. — Tam je bilo več nun z gojenkami vzgojevalnega zavoda, ki so z največjo skrbnostjo u-rejevale in mvno opravljale zadnja dela pri krasnih jaslicah, ki so bil« posebna znamenitost tega samostana*
Sestra Ljudmila ni niti opazila, da se je približala mala dekliea oltarju. Šele ko jo j« ta nagovorila s prošnjo, naj pride sa trenotek tja, češ, jaslice so gotove, se jo ozrla.
Hotela je ravno odgovoriti kar se pripeti nekaj strašnega: težek kamen je priletel skozi nizko okno tik oltarja ter zadel nuno v glavo. Bo-
lesten krik zadeta se je pomešal med žvenket razbitih steklenih oken in zamolkel padec kamenja ter tarnanje prestrašene deklice, ki je bila edina priča dogodku.
Ko so prihitele druge nune z gojenkami, našle so sefcro Ljudmilo brez zavesti ležati pred stopnicami oltarja. — Obličje in bela obveza preko čela sta bila zalita s krvjo; na desnem sencu pa je zevala globoka rana.
Sestra Ljudmila se je šele zavedla in odprla oči. ko so ji izmili rano.
Njeno prvo vprašanje je bilo: "Ali je Jezušček poškodovan? — Ali se je pripetila kaka škoda na oltarju? — Hvala Bogu! — Potem sem pomirjena. — Meni bode že bolje."
Sestro so prenesli začasno v sprejemno sobo ter jo položili v naslonjač.
Poklicani zdravnik se je izrazil, da je sestri rešilo življenje le to, da se je v istein hipu obrnila z glavo. Drugače bi jej bilo čelo popolnem prebito.
Bil je težek kamen cestnega tlaka. Kdo je pač mogel biti brezvestnež, ki ga je vrgel s ©este na sveti kraj? — Policijske poizvedibe so dognale, da je tisto popoldne popivalo več mladih moških oseb v bližnji krčmi. Zabavljali so in sramotilno govorili, o duhovnikih in nunah; razdeljevali so sramotilne spise o njih ter o samostanih. — Navzočih je bilo tudi kakih dvanajst delavcev, ki pa o hujskačih povečini niso hoteli ničesar čuti ter so vsled tega kmalu odšli. Trije moški, ki so na pol pijani iu kričeč odšli po cesti mimo samostanske kapele, so bili na sumu kot storilci. — Ker pa so imeli slučajno svoje priče, ki so potrdile njihovo nedolžnost, se jim ni moglo ničesar zgoditi.	x
Cele božične praznike se po mestu ni o drugem govorilo, kot o tem dogodku. — Seveda ni manjkalo zagrizenih oseb, ki so hotele celo vedeti povod in svežo dotičoega napada.
C
Eden je pripovedoval, da je bil neki prosjak surovo odpoden izpred samostanskih vrat. — Dnuigi pa je vedel še hujšo zgodbo: neki ubogi sorodnik neke nune se je hotel baje maščevati, češ, da je samostan pogoltnil vse njeno premoženje. — Resnica pa je ostala vendarle nepojasnjena.
Še nikdar pa, odkar je obstal samostan, ni bilo ob božičnih praznikih toliko pobožnih molilcev v samostanski kapelici, kakor to leto. Pa tudi marsikateri izmed onih, ki so prihajali iz radovednosti, odšel je ganjen v spominu na dogodek iz sve-
ti.šiča resnih misli v srcu......
* * *
Bil je mrzel dan meseca novembra. Zgodaj je pritisnil mraz in led; gor-ka peč je bila vsakemu dobrodošla. Pa ne samo mraz, tudi glad je bil pritisnil kot nenavaden gost. — Nastopila je gospodarska kriza, ki ni prizanesla nobenemu stanu; posledica je bila, da mnogo delavcev ai i-melo niti zaslužka in seveda tudi ne kruha. Javne sobe in ljudske kuhinje že dolgo časa niso mogle zadošee-vati vedno množeči se potrebi.
Najživahneje pa je bilo vsako o-poldne ob samostanskih vratih samostana sv. Agate. — Pobožne sestro, ki so bile same odvisne od mi-lodarov in ko so le za plačilo o J Boga oskrbovale bolnike, ki so bili brez sredstev in se pečale z vzgojo sirot.
—	so bile v tem času mraza in stradajoče bede pravi mgelji, deleč tolažbo in pomoč. — Priredile so dvoje ločenih, prostornih dvoran, eno za ženske, drugo za moške, kjer se je delila vsak dan krepka juha, skromen, a dobrodošel obed.
Nekega dne je bil posebno hud naval v dvorano za moške, da ga ni bilo mogoče obvladati. Službo je o-pravljala sestra Brigita, visokorast-Ia oseba bistrih oči in energičnih potez v obrazu; prideljeni pa je imela v pomoč še dve sestri. Pozvati so morale ta dan na pomoč še dva rokodelska mojstra, poštena človeka iz soseščine, ki sta pomagala vzdrževati red.
Na dolgih klopeh ob zidu sedela
je množica raznovrsnih ljudi, ki je s slastjo zavživala krepko juho, pomešano s kosci mesa, krompirja in soči-vja, kot obenem nadomestilo še za prikuho. Razven tega je dobil vsak kos domačega kruha. — Bil je zanimiv pogled na te raznolične obraze, na katerih se je čitalo pri vsakem drugače prežito življenje. Mnogo jih je bilo, ki so živeli že v boljših razmerah. a so prenašali sedaj svojo u-sodo z nemo vdanostjo. — Bili pa so med njimi tudi taki, ki so mračnih, skoro divjih pogledov, iz katerih je odsevala strast, z zobmi škripajoč zavživali kruh ubožcev.
Med njimi je bil tudi mož, ki je sedel v kotu in ki ga je — kakor je bilo videti po njegovih temnih pogledih — razdražila celo nežna potrpežljivost sestre, ki mu je dala juho.
—	Videlo se je, da se bore v njegovi notranjosti nasprotujoča si čutila. Skoro je že hotel vkljub morečemu gladu pustiti skromen obed, kar je obrnil njegovo pozornost nase naraščajoč hrup.
Dva opijanjena sta se prerila do kotlo\ z juho ter s surovimi besada-mi zahtevala svoj obed.
Brezuspešno so ju drugi zadrževali. Močnejši izmed njiju, visokorasel fantalin, postavil se je z rokami mahajoč in preteč tik pred sestro Bri-gito, ki je bila strahu vsa bleda, ter jo obkladal s surovimi besedami.
Ljubeznivo svarilo je pijanega le še bolj razdražil«. Z enim samim sunkom preobrnil je kotel, tako da se je vsa juha razlila po tleh. Klici ogorčenja sio se culi po dvorani. Sestra Brigita se je hotela ravno skozi zadnja vrata umakniti v samostan. V tem hipu je razgrajač zamahnil z roko proti njej, z namenom jo udariti. A ravno v istem hipu zgrabil ga je nekdo od zadaj s krepko roko, da se mu je roka pobesila Jt>rez moči. Oni mož v kotu skočil je bliskoma pokoneu in branil bežečo sestro pred zloibnim srdom zverine v človeški podobi. Toda le za trenutek. V sploš-
>e mu kot "rešitelju ono mate življenja" zahvali, kakor j« dejala in .mu krepko stisnila roki. , Ganljivo je bilo videti. Ikako so sestre tekmovale z doka.zi hvaležnosti
Med tem ko se je boril z življenjem in smrtjo, se mu je večkrat bledio med napadi mrzlice. V trenot-kih p, ko se je zavedel, plaval mu je pogled po neznanih prostorih, a ko-nečno je vesdar vprašujoče se oziral jproti Brunarju na navzočo sestro - nuno.	|; Zadnjih osem dni pred božičnim
Ker pa so se te vedno menjavale, večerom poteklo mu je kot v snu Doni vedel nikdar enega in istega o- j voljeno mu je bilo že čitati. Pečati
se je jel tudi z najvažnejšimi vprašanji življenja. Z veseljem je sprejel
braza.
Neko noč se je bolnik nagloma prebudil iz sanj. "Vode, vode!" so bile po preteku več tednov prve besede, ki jih je izpregovoril v zavesti. Ses-tra je vstala s svojega sedeža ter se sklonila nad 'bolnikom. Motni od-sev svetilke ji je ravno o-bseval čelo. Od leve senci do pod očesa imela je globoko brazgotino. Bolnik se
duhovnikovo tolažbo. Frančiškanski pater, svetovno izobražen mož mile-"a i" jasnega pogleda, prebil je dva-krat uad celo uro ob bolnikovem Ic-I žišču.
Napočil je sveti večer. Bolnika so pustili na njegovo željo . . . ., . „ _T .	samega v premišljevanju. — Ti*oe
je dvignil prest rasen. Nemirno se je na pol pozabljenih spominov na mla-prermkal semtertja. Ostal je sicer pri dostna leta v hiši starišev, na kratka zavesti, a bri je tako slab, da ni mo- leta zakonske sreče, na zavoženo živ-gel spregovoriti.	ijenje in kriva pota {VJ gmrti mlade
Ob jutarnjem svitu je sestra od-	žene, vračalo se mu je v spomin sla in nastopila druga. Ko je prva Na božični praznik pa ga je čaka-
zatvorila vrata za seboj, čula je ta	Io veselo iznenadenje. Sestre so pri-
šepetajoče -vprašati: "Kako Vam je	peljale njegovo dete iz- "Dobrega
ime, sestra?"	p,,-• > ->• . , , ,, „ 6
1 astirja . — /.ivalino. lepo oblečeno
deklico v starosti osmih let. črnih las
"Benedikta."
"In oni, ki je odšla?" "Ljudmila."
Začuvši ime, stresel se je bolnik po vsem životu.
"Kaj Vam je, ubogi mož?" Ta na vprašanje ni odgovoril, ampak le odmahnil z roko. Toda po
in rjavih oči. kot pokojna mati.
Nune v samostanu sv. Agate so de-kleiee bogato obdarile ter jo potem peljale k bolnemu očetu, ki je Ž6 dalje nego pol leta ni videl.
To je bil najveselejši B žic, kar jib je doživel Brunar v teku dolgih
kratkem odmoru je prosil, naj koli- let. Z novim pogumom je zri zopet v kor mogoče hitro zopet pošljejo k bodočnost. Trdno je sklenil živeti ir njemu sestro Ljudmilo. Vsled stro- . delati zase in za svoje dete. ge službe pa se je moglo to zgoditi ■ Ko se je poslovil od svoje hčerke šele po preteku 24 ur.	je že prosil ?estre:
Ko je prišla naslednji dan sestra "Pokažite moji mali kapelo in jas-Ljudmila, videla je presenečena, da lice; — ti pa, dete moje, ostani hva-je bolnik nenavadno okrepčan. Ta ležno sestram celo življenje za vse, pa je, ne da bi dolgo premišljeval, z kar so tebi in meni dobrega storile.'' cjobokiim vzdihom takoj —x"'---1
nkusu.
Vendar sreča.
nem metežu porabil je zlobnež prili- £estre pa gledajo le na denar ko, potegnil nož, in piedno je mogel ^ M	tATTi ^
kdo slutiti, ležal je rešitelj na tleh z
začel razgovor.
"Vi niti ne slutite, sestra, kdo le-ži pred Vami. — Toda ne izdajte me, prosim Vas za božjo volo; — 'tega ne bi mogel preživeti." 1 Iz prašujoeega pogleda sestrinega je spozaial, da ji je njegovo govorjenje uganjka.
' Pokazal je z roko brazgotino na obličju nune. Ta je prebledela.
"Kako? — Vi ste bili?"
Bolnik ni mogel vsled razburjenja do sape. Soize so mu vdušile govor, j
"Da, sestra, jaz sem bil, ki je tisti večer, bilo je na Sveti večer lani. j vrgel kamen v cerkev. Kesal sem se takoj, ko sem to storil. Ne izdajte •me, danes sem popolnoma piedruga-če*n. Sedaj ;ni je jasno, da je bilo vse laž ir. obrekovanje, kar se je govorilo o samostanu in o sestrah."
Sestra je položila kazalec leve ro- i
i	»i. ■ j-	„ . | Egon: \ itek stas. lepe forme, go
k*? na ul'ta m vzdurmla npsno kot k	.	.	1	» &
I sposki hod, bujni lasje, črne oči, ju-prisegi.	I	J
"Nikdar Vas ne izdam! In kako j nonska	rde2e Polne ^tnice..
bi tudi mogla kaj takega? Rešili ste j Konrad: Dovolj, dovolj, reci sam,.
življenje sestri Brigiti."	j da Je fest flekle!
Šele sedaj se je bolnik zavedel, da mu je bil jasen položaj in vzrok, za- j kaj je bil ranjen. Do toga časa se i mu je zdel spomin kot sanje. Med j tem ko je sestra Ljudmila stala ob j njegovem zglavju, pripovedoval je i Brunar, kako je ti«sli večer. — lioteč • nasprotovati Bogu in ljudem, storil j obžalovanja vreden korak. Pri tem ni slutil, da je spravil v nevarnost človeško življenje.
"Žena mi je umrla spomladi; edina hčerka pa je v samostanu "pri | dobrem Pastirju" v vzgoji. — Ob i novem letu bi bil moral zopet plača- I ti zanjo mal znesek. Imel sem dober zaslužek, a plačeval nisem več mesecev ničesar. Dolg »~o mi odpusrili, če bodem v prihodnje točno plačeval. — Živel sem potratno in tako mi ni ničesar preostajalo. Srditi sem se jel nad sestre "Dobrega Pastirja." — V tovarni itn krčmah širili so se spisi, v katerih so s« opiisovale nujne kot ničvredne ženske. Seveda sem slastno požiral take nesmi-slemosti tudi jaz. Na sveti večer sem bil v družbi ki je imela v mislih ravno samostan in bolnišnico A_,ate, o katerih se je pripovedovalo grde stvari."
"O našem samostanu?" je začu-deino vprašala sestra.
"Da, — seveda je moralo biti vse laž. Dejalo se je, bolniki morajo dobro plačevati, a ž njimi se slabo rav-
globoko rano v prsih.
Med tem ko so storilca razorožili ter odpeljali, položili so ranjenca na klop v kotu, kjer je še pred nekaj trenutki sedel nič hudega sluteč. Preiskava je dognala, da je nož od-letel ob usnjati denarnici, kar je su-net ->recej oslabilo. Vendar pa so bila lanjena pluča in še drugi nežni deli obližja. V denarnici ni bilo drugega kot naslov ranjenca Frančišek Ksaverij Brunar in pa slika ženske
z malo deklico ter vojaški list. * * ♦
Ranjenca so prenesli takoj v bolnišnico, ki je bila v neposredni bližini samostana. Vsled nenavednega slučaja zdravili so ga vkljub ubožno-sti v posebni sobi. Zdravniki in sestre so tekmovali med eeboj v postrežbi. Več tednov je viselo življenje njegovo na eni niti.
in se jim pri tem dobro godi. To in jše več drugega se je govorilo." , Vkljub temu, da je bila sthrar res-morala sestra Ljudmila na glas zasmejati.
"Da, sedaj mi je to bolje znano; — sedaj lahko govorim iz izlkušnje," .— dejal je bolnik v zadregi.
"No, in potem ste iz jeze na grdi samostan ljubemu Izveliearju razbili okna in zadeli njegovo služabnico .na glavo,'' posegla mu je v besedo pestra pol otožno in pol šaljivo. "To ni bilo lepo od Vas, Brunar."
Bolnik je pripovedoval dalje, da je po božičnih praznikih čital o nezgodi ranjene nune v časnikih in iz-fvedei tako tudi njeno ime. Od takrat |»a je žirvel v vednem strahu, da bi fea ne dobiL
i 'Razgovor je prikinil zdravnik is Jrvojim prihodom. Bolnikovo stanje ]pe je vedno boljšalo. Popoldne istega ■dne obiskala ga je sestra Brigita, da
Tiho, moj dragi,
tihe
Ona: bodi!
On: Sreča vendar^ da si zečela — pri glavi!
Nikdar več enake prilike.
Uro, ki je prej veljala $9.85 C Q Q Q labko kupite sedaj samo za.. . . v0«00
1.	Ura in verižica naj-noveiše vrste krasno delor garantirano za deset let ima 3 trde pokrove in je platirana s pravim zlatom. Ima najbolTSc in točno i doto kolesje s sedmimi kamni.
2.	Iste vrste ure se pro-
dajajo tudi za gospe, samo da je verižica dvakrat toliko dolga kot moSka ; dolga je 48 inehov.
Kadar naroČite uro in verižico nam pošljite samo $1.00 in mi vam pošljemo uro in verižico z desetletno earancijo. Ostanek $2.98 plačate takrat, ko stvari prejmete. Vsa pisma in naročila naslovite na: NEW YORK AUCTION COMPANY. 436 E. 67th St., New York City.
HARMONIKE
bodisi kakorinefcoli vrste Izdelujem in popravljam pc najnižjih cenah, a de'o trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poilje, ker sem it natf 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek m-mem kranjske kakor vse drage harmonike te računam po deln kakorino kdo zahteva brez nadaljnih upralanj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nfi Str.. Cleveland, O.
'OLAM WAMOD/L " Ni lAJOEHBJtl DNBVHXE1
1 <


Božični gostje.
Ifcma j« bila v veliki kajžarjevi -•►bi. Ogenj na ognjišču je skoro dogorel in sem in t je se je poigraval migljajoč njegov odsev tam po deskah, oglov pa in kotov v sobi ni mogel doeeči.
Uredi sobe je stala velika in bleda žena; gledala je dolgo t je na veliko posteljo, katera je stala v kotu sobe, na to pa se je obrnila proti vratom in odšla venkaj.
Zaškripala so vrata v hudem o-nem mrazu, zaprla jih je in slišale ao se previdno ' škripajoče stopinje tam ob zidovju, ki se je nahajalo ob hiši- Vstavile s-o se nasproti vratom za oknom, ktero je bilo do polovice zastrto.
Potem je bilo vse tiho; samo premikanje velike stenske ure s svojimi vrveami ia kamenitimi uteži je vznemirjalo ono tišino, dokler ni začela * velikim hrupom Škripati in se pripravljati, da odbije šest težkih svojih »Jarcev. Ogenj pa je počasi umiral.
Slišalo se je, kako so se zunaj vrata zamolklo zaprla, kmalu na to pa teški, škripajoči koraki in potem zopet ropot kabličev in veder, katere Je nekdo na hodniku na tla postavil.
Odpro se vrata in v sobo stopita dva stara gostaČa, mož Jakob ves siv in mpal in žena mu Ana, katera je pa mlajša izgledala od njega, majhna in nežna.
Jakob gre k ognjišču, Ana pa se je za trenutek obotavljala pri vratih in rekla z nenavadno tihim in boječim glasoia: "Ti. Jakob, tako se mi je zazdelo, ko da sem >lišala škripanje in hojo tam ob zidovju."
Jakob vzame suhega lesa, kateri je ležal poleg ognjišča in ga vrže v ogenj." O, saj to ni drugega kakor mraz. kateri tako škriplje. Danes »večer je tako vražje mrzlo."
"Ne, tega ne dela mraz, vendar bom do bro vedela, kako mraz škriplje."
"Ali mi-liš si vendar lahko, da ni danes na sveti večer nikogar zunaj. Kaj raj bi drugega bilo T"
"Seveda, kaj naj bi bilo drugega!'
Žena Ana molči nekaj časa, potem
pa gre proti ognjišču...... "Oh, v
resnici sem prestrašena, tako je ču-Ino bilo."
Jakob se je obrnil in šei proti vratom.
"Kam pa greš t"
"Pogledati hočem v^jedno."
"Prosim Te, Jakob, ne idi ven!"
"Mogoče se je izplazila koza, ko -va midva v hlevu bila."
"O ne, koza je bila v svoji pre-graji, pogledala sem. Ne, saj ni bilo :iiČe>ar, če natanko prevdarim. nisem slišala prav ničesar."
Jakob so je vrnil ia se vsel poleg »gnjišča na stol. "Tudi jaz tako mi->lim."
Ana je hodila sem in tje in postavila lonec k ognju. Jakob pa si vzame pipico iz žepa. začne rezati tobak, zatopi se pa v mi?li in obsedi s sklenjenimi rokami, oči upirajoč v ogenj.
Ana je večkrat pogledala tje k nje-n.u, naposled pa ga vpraša: "Na kaj pa misliš, Jakob?"
"Hm," akloiie ><• nevoljen in pravi: "Ničesar ne mislim."

za tri? Kolikor jaz vem, sva samo •dva tukaj."
"Da," odgovori Ana, "dva sva samo, ali — tako nenavadno je danes zvečer — in spomnila sem se stare navade, ktera je bila še v mojih mladih dneh v rabi. Miza se je na sveti večer vedno za jednega več po-grinjala. povsod so hoteli imeti nevidnega go^ta pri sebi."
"Hm!"
"In tako sem si mislila, da bi bilo mogoče bolje za nas dva stara-o«sa-mela, ko bi začela malo bolj — nanj — misliti."
Gov .riti ni mogla več, zajokala je in komaj izrekla: "Dolgo je že, Jakob. da smo mi b li na božični večer sami."
Jakobov glas je bil mehak, ko je
odgovoril: "Da, dolgo je že — celih 21 let." Tu mu je glas zopet postal trd in pravi; "Oh, sedaj vidim, da si tudi zapazila, da nisem cel večer na drugo mislil kakor na to. Je že taka usoda nas revnih ljudij, da moramo sedeti sami, ko ostarimo."
Anin obraz se je razjasnil: "Ne misliš li, da bi bolje bilo, ko bi se sem pa tje o naših otrocih kaj pomenila?"
"Ne vem, zakaj bi govorila, saj se oni ne brigajo več za naju. Anton nama ni v zadnjih dveh letih niti jednega pisma pisal iz Amerike, in od naše Anke tudi nisva ničesar slišala, odkar je odšla v mesto služit, tam, kjer je baje tako lepo."
"Ti si bil pa tudi tako jezen na. njo, rekel si, da nečeš ničesar več slišati o njej; njenega imena niti i-menovati nisem smela."
"Misliš !i. da je bilo tako dobro, kakor je bilo v zadnjem času? Cele dneve sta hodila drug kraj drugega, ne da ste se pogledala. Mnogokrat -em točila grei.ke solze, ko me videla nista."
"Da. to je bilo takrat, ko so ji prišle te potovalne misli v glavo. Vsa je bila izpremenjena, okoli je hodila, ko da bi jo mučila mrzlica, nemirna je bila in žalostna."
"Meni se to nič nenavadnega ne zdi, če hočejo otroci v svet, ko odrastejo. Na to si Ti tudi prav gotovo mislil, ko si bil še mlad."
"Skrbel sem pa saj za to, da mi oče ni prišel v ubožno hišo."
"Da, te nevarnosti pa pri nas ni."
""Misliš? Ali vendar je tako, ko da bi slo v«e narobe. Nič se mi neČe več posrečiti, zgubil sem veselje do vse- j era."
"D;t. videla -eni. To si pa Ti sam' kriv."
"O. verjameš ir.i lahko, da sem na to mnogokrat mislil v zadnjem letu. j Vsejedno bi bilo, če bi tudi v ubožno ' hišo prišli."
"Kako to govoriš, Jakob!"
"Veš. kaj -oti. si mislil? Mi ubogi-ljudje nimamo v resnici nobenega drugega veselja, kaLor to. da vzgajamo naše otroke. Ko pa ti postanejo veliki, tedaj jih izgubimo. Nisi prav nič mislila na to, nisi tega opazila, kako vse drugače je pri nas postalo, odkar je Anka odšla?"
"Oh da. ali toliko imam drugega niisi;ti. za toliko -krbeti, /.a kravo, za presiča, /.:» tele. in tako mine dan j za dnevom.'*
drugače, t
_ "Veliko in lepo dete je, Jakob!"
Jakob je vzel svojo čepico in šel proti vratom.
"Ali obljubiti mi moraš, Jakob, da ne izostaneŠ dolgo, mene je tako strah!"
V	tistem trenutku so se culi v hod-nikn razločno oprezni koraki, kljuka se je previdno doli pritisnila, in velika, bleda žena je stopila v sobo: "Dober večer!"
Ostala je pri vratih v temi, videti je nista mogla takoj in odgovorila sta oba z negotovim glasom: "Dober večer, Bog daj !''
Stopila je korak naprej, ."zklikniv-ši: "Moja mati!"
"Za pet ran božjih. Ti si, Anka?"
Nastal je dolg, dolg prestanek — vsi trije so stali tu in gledali drug drugega.
Jakob je gledal na otroka in nanj pokazal. Žena Ana je kimala z glavo.
"Smem priti notri, oče?" Rahel je bil ta glas in tresoč.
Jakob je stisnil pesti in stopil korak naprej.
V	tistem trenutku je zaplakalo dete. Roki sta možu pali...... z roko
je potegnil čez čelo.
Zasmejal se je in ko v zadregi pravi: "Kaj pa je vendar s Teboj, Ana! Poglej vendar, goste smo dobili in Ti si popolnoma pozabila prižgati božične lučice. Hiti vendar, dete bom ta čas jaz držal."
*• l*ri meni je pa t<
"Meni s* mislil."
Zarežal m-r-e*ar nisem '4 Kaj pat
pn zdi. da vem. kaj si
Ni-
je že s to ko nanj« mislil, slišiš?" . kaj pak. Ne boš pri-/ual božičnega drevesca, Jakob?"
"Zakaj, dovolj nama je -vetilniea, ko po navadi."
"Saj je vendar sveti večer danes.'
"Oh, *aj za naju itak ne bode božičnih praznikov!"
Dolgo ga je gledala Ana. zmajala ' glavo in rekla: "Zelo si se v zadnjem letu spremenil. Jakob."
Nastal jo doli* odmor. Ana je rudi v>ela k ognjišču. Sem in tje je zanetila ogenj. in čakala, da zakuha voda, med tem je pa vedno obračala »voj pogled nanj, kteri je zopet tu «ede) in zrl v ogenj.
Opazil je to in postal je vsled vpra-iajočib teh j*>gIedov razdražen. Ko-nečno VKiaiH* in gre po sobi gori in doli. Nobeden ni govoril besede in irolfanj* jo začelo postajati teško. Da samo nekaj reče, pogleda tje proti oknu in pravi: "Tako jasna noč jt danes zvečer in tako mraz j«-"
"Da, re*. tako je mraz."
[n zopet sta bila tiho.
Voda v loncu je zavrela. Ana dene moke vanj in skuha večerjo. Jakob pa je dal*e hodil po sobi gori in doli: "Takt nenavadno se mi zdi danes »■kaj v sobi, ravno tako se mi zdi, ko da bi bil Še kdo v sobi."
"Oh, kaj to govoriš, Jakob!"
"Da, tako je, ko da ne bi imel nikjer miru."
"Mogoče bi bilo bolje, če bi...."
"Nečem ničesar."
Ana je začela pripravljati mizo. Tam pogrne namizni prt in nanjo postavi dva mesingasta svečnika s svečami, prižgala jih pa ni. Potem j delala daije. Jakob je v sobi obstal in vprašal Ano s tako nekako negotovim glasom: "Zakaj pogrinjaš
Od lanskega leta sem me ni mogoče -poznati in za to ne bo slišalo dekle' nikoli moje besede —'*
"Jakob!"
"Oh. pri meni je v-e hujše, kakor -i Ti mi?liš! — Jaz sem — tako rekoč — začel postajati otročji. Veš, • e -e zvečer vleževa in je temno po- ; -talo. takrat morem ležati in gledati v temo. dokler mi ne zdi. da vidim majhne otročje obraze in takrat si mislim: ko bi še enkrat mladi bili, ko bi motrli dobiti še kako dete —!"
Z lokami si je stiskal obraz, in zajokal. na širokem njegovem hrbtu pa -e ie videlo, kako <e mu vso njegovo telo trese.
Za trenutek je bilo v-e tiho, takoj1 na to pa je zazvenel v oni tišini o-Tr« <-ji »jrlH^ek po sobi.
Zganeta obstaneta in pogledala j -■a se za trenutek komaj dišoča.
Že zopet en vrisk, malo močnejši.
Ana zavpije v največjem strahu: "Za b«ižjo voljo, kaj je to?"
"Da. kaj je to?"
In zopet oni vrisk.
"To je otročji krik!"
"Tako se sliši, ko da bi prišel od posteljo sem."
"Ne, Ana, tukaj leži en otroki"
"Moj Bog, kaj praviš? Ne dotikaj se ga, Jakob!"
"Saj vendar lahko vidiš, da je v re-nici en otrok!"
"Otrok, to vendar ni mogoče!"
Jakob je en čas tako stal, potem pa pravi odločno: "Nekdo ga je mora' semkaj položiti, ko sva mi dva bila v hlevu."
"Da, pa kdo bi to bil?"
"Nekdo je hotel dati svojemu o-troku >aj za božič zavetišče. — Mogoče si vendar kaj slišala. Vzemi o-troka in nesi ga spat! Jaz grem pa ven pogledat! Bog ve! kaj sedaj ona misli!"
S tresočimi rokami je stegnila proti postelji roke in vzdignila otroka.
Božič, Novo leto in Trije kralji na Ruskem.
Božič nima na Ruskem nikakor onega velikega pomena, ki ga uživa v drugih državah zapadne Evrope. Kakor cerkveni praznik stoji na drugem mestu za Veliko nočjo, kakor narodni praznik ga pa veliko manje slave. Tisto posebno posvečenje, ki ga je prejel ta praznik v drugih deželah z božičnim drevescem, mn v Rusiji popolnoma manjka. Dasi božično drevesce tudi tukaj že pod vpli" vom tujih šeg nikakor ni več redka prikazen, vendar ga ne prižigljajo ravno na 24. decembra; tudi razveseljuje samo otroška srca. Odraščeni, kar se ti'-e Ru;ov. malo goje ta simbol.
Medsebojnega obdarovanja na Božič ni; na vasi pa, kjer se naroda še ni dotaknila civilizacija in tuja navada. božičnega drevesca večinoma sploh niti ne poznajo ne.
Pri Rusih imajo pred praznikom Kristovega rojstva 40-dneven post, ki doseže 24. decembra svoj vrhunec. Edina jed. ki je pravovernim na ta dan dovoljena, je takozvana "kut-ja"; to je posušeno, v vodi namočeno žito. Dandanes seveda napravlja-jo kutjo večinoma iz riža in tudi kaka uruga postna jed je še dovoljena. Jedo pa kutjo po stari šegi zvečer, predno vzide večernica. Nato gredo ljudje v cerkev, kjer je na ta večer posebno slovesno opravilo, in s tem je praznik pravzaprav pri kraju.
Je pač tudi na Ruskem raznih bo-ž.ičriih šee in navad, ki pa niso ravno lastn« s\e*>»rHi večeru. ampak celi dobi od tega večera do praznikov sv. Treh kraljev. Mnogo teh šeg je !>odobnih našim in večji del se gre lu za ugibanje in razodevanje pri-hodnjosti. Tako mora dekle, ki hoče videti -vojega l>odočega ženina, iti pred polnočjo v kopališče (ki ga ima na Ruskem vsaka vas) in se usesti lam pred zrcalo, ki ga je prenesla v ta namen seboj. Na mizi pred zrcalom gorita dve sveči in dekla gleda nepremično v zrcalo, dokler ne zatrl eda zaželjenega, kar se zgodi seveda r-esto že, ako je dekle zaspalo in jo obvevajo sladke sanje.
Druga navada je, da posadejo dekleta okoli mize. na kateri je napravljenih več kupčkov prstanov, verižic, uhanov, žita hi	reči;
nato postavijo na mizo petelina in ta seveda začne kmalu kavsati s kljunom zdaj v ta, zdaj v oni kupček; dekleta pa ugihljejn, kaj je namenjeno kateri: dosti sreče, dosti lišpa, dosti žita. Ta in enake šege pa izganjajo bolj in bolj iz ruskega narodnega življenja.
Novo leto praznujejo na Ruskem še-le od leta 1700 sem na ukaz Petra Velikega na dan 1. januvarja; dotlej je pričenjalo rusko novo leto s prvim septembrom. Narod pa obhaja na novega leta dan spomin svetega Vasilija Velikega in časti — kar je pač čudno — tudi ta dan z raznimi poganskimi šegami. Med njimi, ki so dandanes še v navadi, zavzemajo prvo mesto preoblačenje (rjašenije). Ljudje se preoblečejo kakor v maška-re. zakrijejo obraz in hodijo, uganjajoč razne burke, iz ene hiše v drugo, in povsodi jih radi vidijo in pogoste. Dekleta prašujejo mimoidoče moške po njih krstnih imenih in ugibljejo po tem, kako bo iroe njihovemu bodočemu. Dan konča vedno s popivanjem, ki kmeta često nezavestnega prenese iz starega v novo leto.
Kar so pri nas Trije kralji, je pri
Rusih Blagoslovljenje vode, ki se vrši na dan 6. januarja. Praznik ima čisto cerkven značaj in se obhaja v spomin krsta Kristovega v Jordanu, radi česar se tudi imenuje "krešte-nje." Poglavitna slavnost tega dne je blagoslovljenje vode. V ledu, ki pokriva bližnjo reko, izsekajo okroglo luknjo in na njen rob postavijo oltar, ki je večkrat ves iz ledu. Po slovesnem cerkvenem opravilu gre duhovščina in ljudstvo v slovesni procesiji k reki, kjer višji pop blagoslovi vodo. Vsak veren Rus vzame domov stekleničico blagoslovljene vode, ki pomaga proti boleznim in razni nesreči. V prejšnjih časih ni bilo redko, da so moški, tudi ženske, oblečeni kakor so bili, v najhujšem mrazu skakali v ledeno, zato pa blagoslovljeno reko in se trikrat potopili. Dandanes pa vera ni več tako močna......
Prejšnja leta se je vršila slavnost blagoslovljenja vode v nevski prestolnici s prav posebno slovesnostjo, v navzočnosti carja, članov cesarske hiše, visokih plemenitašev, generalov, diplomatskega zbora, najvišjih, iz vseh delov ogromne države povabljenih dostojanstvenikov. Slavnosti so sledile parade, pojed'ne in druge prireditve. Odkar pa je 6. decembra leta 1905 usodepoln slučaj vrgel kar-teče topa tja, kjer je stal car s svojim spremstvom, se carski dvor te ceremonije ne udeležuje več.
S praznikom blagoslovljenja vode so sveti dnovi na Ruskem pri kraju; šole se 7. decembra zopet odpro in vse se zopet giblje v vsakdanjem tiru.
Čim manj ima kdo izkušenj, tem ponisnejši je na one, ki jih je v resnici doživel.
Mlada gospa je bila v bistvu dobra, zelo vljudna, prijazna in tudi priljubljena. In vendar je mogla pripovedovati iz lastne izkušnje o ne-hvaležnosti ubogih ljudi.
Glasno so ropotali drdrajoči vozovi v ostrem mrazu po zmrzlih tleh.
Svetli odsev zimske blesketajoče se noči padal je skozi visoka okna v krasno opremljene prostore prijetnega bivališča.
Bogato s slikami, z izrezljanimi o-j kviri okrašene stene, lepe slikarije
"Ali poznate, moje dame, dečka in dragoceno pohištvo pričalo je o brez črevljev?" je vprašala z vese-; blagostanju in bogastvu.
im nasmehom, kakor bi hotela pripovedovati Bog ve kaj posebno zabavnega.
"Mislite si, pred nekaj tedni — bilo je že proti koncu oktobra — pozvonil je pri nas nekdo, kuharica je odprla in pred vrati je stal deček,
Sredi salona stala je nam znana mlada gospa, soproga sodnega uradnika, Ana Elizabeta H. Kinčala je ravno božično drevesce, ki je bilo že čez in čez posejano z bleščečimi se zvezdami in barvnopisanimi metulji. Polotevala se je mlade gospe neka
jedva deset let star, lepe kodraste S otožnost. Omožena je bila že nad glave, a bledega od mraza premrle- štiri leta, a zakon je ostal brez otrok, j ga obraza, ter ves razcapan in brez Vendar pa je to pogumno prenaša-I črevljev te nogovic. Prsti na nogah ( la in smatrala kot svojo nalogo, da j so bili od mraza popolnoma višnje- i svojemu možu kolikor mogoče napra-1	vi življenje udobno.
"Prosi m Vas, milostiva gospa, po- Ob steno naslonjena stala je z | darite mi stare čevlje; tako grozno j umetniškim čutom dovršena oljnata me zebe v noge."	slika: Božje dete, stegajoče svoje ro-
Rada sem mu verjela in mu takoj čice ljubeznjivo proti ubogemu, se-. dala volnene nogovice ter svoje črev- stradanemu otroku. Mala gospa je j I je, ki sem jih nosila doma. Vse mu j bila umetnica in s to sliko, ki je bila je bilo prav in vesela sem bila. da namenjena kot božično darilo sopro-l sem ga tako preskrbela.	gu, ga je hotela presenetiti,
i To Je	P^d kakimi štirimi ! Ljubil jo je z vso nežnostjo, in imel
tedni.	tudi smisel za vse lepo, dobro in ple-
Danes pa je prišel deček zopet, ravnotako raztrgan, še bolj premra-zen, in zopet brez črevljev in nogovic, od mraza otrpnjenih črnovišnje-: vi h nog. | "Podarite j č revi je; zmrzle."
menito. Vedela je dobro, da se bode razveselil njenega pomenljivega darila.
Mlada gospa je bila edin, ljubljen j otrok svojih starišev, a zato razvaje-mi, milostiva gospa, na in premalo resno vzgojena, noge imam že popolnoma Vse resneje nazore o svetu in vedno globokejši pogled v življenje pri-
Deček brez čevljev.
-o-
(Božična povest.)
Ves prostor je bil poln tobakove-ga dima — docela poln. Iz sobe za gospode širil se je dim tudi v večji salon, ki je bil rezerviran za dame in nekadilse. Nikdo izmed njih ni prav vedel, čemu sede in posedajo ljudje tako radi tnkaj, saj je bilo vendar tik zunaj krasno sprehajališče, poraščeno s starim drevjem. In doma so bile zanje pripravljene zračne. lepe in prijetne sobice. — Ampak posedali su tukaj — in s tem množili zagonetke življenja.
Kakor v megli so se videli na ste-r.ah naslikani vinski sodi in na njih jahajoči povodni možje in vile. ki jih .ie pričarala na zid roka "umetnega slikarja." Kakor v megli so bile videti črno-bele postave natakarjev, časniki v rokah gospodov in tupatam kak posebno kričeč barvast trak modernega in modnega klobuka na ženski glavi. — Toda bila je to prva kavarna mesteca Gradeža in družabnost ter lepa navada sta že zahtevali, da j se pri berilu najnovejše izdaje bu-morističnega lističa posrka čašico čaja ali kave, ali poigra običajni skat; ali pa za odlične osebnosti ženskega spola, nakramljati se v kavi ni družbi.
V	sredi dvorane je stala velika o-krogia in vedno rezervirana miza. Okrog te mize zbira]<> se je vedno večje število mladih i:t starejših dam — vse oborožene /. orožjem za pletenje. To je bil venec prvih dam dičnega Gradeča, prav odličen venec, spleten iz rož in trnja.
V	krogu tega venca se ni ničesar nespametnega čenčalo — nikakor — prav resnično ne, ni se godilo kaj takega. Razmotrivalo se ni niti vprašanje o poslih, še manj o toaletah. Predmet kramljanja je bil vse višji. — Govorilo se je o modroslovnih problemih, o spiritizmu in lupnotiz-mu, o ženskem vprašanju, emancipaciji in sedanjem stanju tega vprašanja, — da celo o Gerhard Hauptman-novom "Potopljenem zvonu" in najnovejši Franc Stukovi sliki. — Celo o dobrodelnosti se je razpravljalo, o tej kreposti, ki zahteva kakor z najsvetejšo pravico tako prostran delo-
! krog v življenju moderne ženske in | ki se v premnogih slučajih tako neusmiljeno krivično ž njo postopa.
V	naši cenjeni družbi je bil čut za dobrodelnost vidni prav zelo razvit. Vsaka izmed dam je imela svoje posebne izbrane ubožce in vsaka je vedela mnogo poveSati iz "lastne izkušnje." — Te lastne izkušnje v pretežni večini niso bile ugodne.
Brez skrbi smemo verjeti damam na besedo, če pripivedujejo o možeh, ki puste, da doma stradajo njihove družine, da potem sami zapijo polovico svoje plače; ali pa o ženah, ki trpe umazanost v gospidinjstvu in zastavijo celo postelje, da si morejo kupiti nov klobuk; otroci pa begajo in se potepajo po ulicah brez varstva ter nadlegujejo mimoidoče s surovimi -besedami, ali pa celo mečejo za njimi kamenje.
Dobrodelnost naših dam je bila kakor kaplja vode na razbeljen kamen, le pomoč v besedah za danes, nikdar pa ne za jutri ali pijutranjem. Med vsevednimi materami te odlične družbe sedela je mlada, plavilasa, elegantna gospa nežnih, še otroških lic.
"Kje pa imaš črevlje, ki sem ti dobila je le od svojega soproga, i jih šele pred kratkim podarila?" ! Zadaj v oblačilnici stali so še ne-"Mati jih nosi; mati tudi nima j odprti zaboji, v katerih so bila dari-, črevljev."	, la njenih starišev. Preobsuti so jo
Hotela sem mu že pomoči in mu hoteli z darili; veselila se je sieer
zopet dati nogovice in črevlje.
Tega pa ni dipnstila moja kuharica. ki je v takih stvareh bolje izvedena, nego jaz.
tudi teli bogatih darov, toda sijaj ni bil sedaj več edini namen njenega življenja.
Umevala je, da je življenje Ie te-
"To je pokvaijeno ljudstvo, milo- daj življenje, če je dobro, požrtvoval-stiva gospa, ki znosi vse v zastavni- no in bližnjemu v pomoč. Toda ona co. Dečku dajte vsak dan nove črev- se je morala te naloge šele učiti, lje, pa bo zopet prišel bos. On je te- j Mračilo se je. Slovesno so oznanjeni u priučen. Ljudje vedo, da kaj ta- i vali zvonovi prihod Svete noči. Ana kega gane gospodo v srce; mlademu1 Elizabeta je hitela, da pritrdi rdečo potepencu pa je vseeno, če ima na svečico za drugo na smrekove vejice, nogah črevlje ali ne. Ta ne čuti ni- Razburjena je bila v svoji naglici, česar, milostiva gospa."	! liea so ji rdela, oči sevale; dokonča-
Deeek je vse čnl, gibal z odprtimi ti je hotela delo, še predno se vrne ustnicami, ter zrl proseče v me. Pri , soprog.
tem je ves čas stopal z eno nogo na Da. krasni so božični prazniki tudi drugo. Zdelo se mi je, da vendar čn- za odrasle, če se imajo res tudi radi! j ti svoje otrple noge.	Kar je zapel električni zvonec pri
"Tako je mraz, milostna gospa," vhodu. Ana je skočila k sobnim vra-
' je šepetal napol v joku.
Bilo je res mraz in vleklo je v predsobi. Pa Minr utegne imeti vendarle prav. Te vrste ljudje so vsega navajeni in ne čutijo ničesar. Pri njih je vse le beračenje.
tom in jih zaprla z zapahom.
"Mina. moj mož še ne sme notri!' "Milostiva gospa, saj ni milostivi gospod. Zopet je tukaj deček brez črevljev. Ali naj ga odpodim?" "Da." — A v istem hipu se je
Dala sem mu dva novca ter ga od- premislila. "Ne, Mina!" je zakliea-slovila.	• la na glas; "na Sveti večer ne sme
"Ej. gospa* to ste prav storili," nikdo oditi praznih rok! Deček naj pripomnila je ena izmed dam! — počaka!"
tudi jaz poznam dečka. — Tudi od Takoj na to je prišla s polnim mene je dobil par črevljev."	krožnikom slaščic.
"Pri nas tudi!"	"Tu, deček, nabaši -i žepe!"
"Pri nas tudi!''	Toda ustrašila se je ob poševnem
Tako je šlo v krogu in v hipu je svitu svetilke pogleda na mladega nastal pravcati vihar pgorčenja pro- prosjaka. Obraz mu je bil vdet, lica ti dečku brez čevljev, ničvrednežu, skoro bela, mali — navzgor privihani ki je brezdvoma delal kupčije s sta- 1 nos od mraza temnordeč. — In noge, rini usnjem. Kdo ve, če ni zlorabljal te umazane, male nožice, ki so mora-dobrodelnih čustev vsaj polovice src Ie tekali že preko toliko kamenitih dičnega Gradeža?	plošč po tlaku in preko toliko stop-
"Take izkušnje bole človeka — in j njic gori in doli, te izpred toliko ga store trdega!" pripomnila je z pragov preganjane male nožice, go-vzdihom prav dobro poznata soproga j le. so bilo sedaj že docela črne vsled veletrgovca.	! gazenja po mrzlem snegu.
"Dati se mu ne sme ničesar več; (	niiiostiva go>pa, podarite mi
dognano je, da Ie zato leta bos okoli,' ven<lar črevlje!" stokal je bolestno, da potem prodaja!" je potrdila dru- .«Nikdo mi ylh aoče dati. Brez ?rev_
»a*	ljev pa ne smem domov. Oče mi je
Oglasila pa se je s pomirljivim, dejaI> da rae pretepe do smrti, če ne trudnim glasom mala, bledolična, j prines€m domov črevljev." skromno oblečena gospa, soproga Xoda Aaa Elizabeta, v prenaglici, vladnega svetnika Zvezdiča, mati o- kakoršna je bila, niti ni čula, kaj je j smero živih otrok, ki pač niso dali, j deček pripovedoval. Polno glavo je da bi ji zaspalo srce.	; ;a;e!a dru£rj]i ir.isli. in pa tudi ogo-
"Toda, moje dame, je pač britko j	se no da	*
i za otroka, ob tem vremenu letati o-! it , - .	, ,,, . . .
, ' . ,	,	Aj, ti si mah slepar!" je deja-
kro® bos. Deček gotovo dovolj trdo I , '.	. .
i „	la, smeje se. "Vsi ljudje v mestu te
zasluzi raztrgane erevlie, ce mu ph	. x, .. , ..v , ...
' 1	' poznajo, ( evlje beračiš, da jih pro-
dajaš. Le domov se spravi!"
tu pa tam kdo vrže. Stare črevlje | mečemo itak navadno na smetišče, čemu bi jih ne privoščili otroku? Posli so vedno trdosrčni in krivični proti ubogim ljudem; zato se jih ne sme ubogati!"
"Toda gospa svetnica, vi ne poznate sveta. Sleparstva se ne sme i
podpirati. S tem se dela krivica splo- j	„ _
šni družbi!"	Zaklenila je vrata, pustila dečka
pred njimi ter se zopet vrnila k svo-
Deček ni izpregovoril besedice več, ampak le srepo, z obupajočim pogledom zrl na mlado, lepo, bogato gospo.
V dno duše je zadel ta pogled Ano Elizabeto — le zavedla se ni tega
Pogled ubogega dečka ji je plavul pred očmi in v duši; spomnila ee je tedaj tudi, kaj je dejala blaga gospa svetnika Zvezdiča: "Je pač bridko za otroka, ob takem mrazu okrog letati bos." Spomnila se je, kako je nekoč ozebla na nogi pri dirki na sanjkah. Takrat jo je zelo bolelo. Toda Mina je dejala: "Deček ne čuti ničesar."
Kako je mogla ona. Ana Elizabeta, verjeti kaj takega!
Zaprla je oči in mraz jo je pretresel, ker je mogla ravnati kako brea lastnega premisleka.
"Kaj ti je, Ana Elizabeta?" jo je vprašal nežno soprog.
"Naenkrat si tako prebledelf. Ali imaš kako neizpolnjeno željo? Nisva I i srečna?"
Da. bila je prav srečna. A vendar, ko je potem v nočni tihoti ležala v postelji, morala je misliti na ubogega dečka, ki je bil prisiljen s svojimi bolečimi nogami služiti stare čevlje in bil pretepan, če jih ni dobil. V nočni temini, takrat ko vsi dogodlja-ji dneva stopajo tem živeje pred oči, takrat je biia uverjena, da deček ni lagal in da je storila brezsrčno gro-zovitost, ko ga je na sveti večer pahnila v mraz in strah brez pomočL
Da, sedaj bi mu pač rada podarila vse nove čevlje v hiši, tako se je ke-sala svojega dejanja.
Nevede in hipoma je sedla v postelji ter jela plakati, glasno in krčevito plakati. Soprog je bil ves prestrašen; dolgo časa je poteklo, predno je prišla toliko k sebi, da mu je mogla vee razložiti.
"Tu pač nisi prav ravnala, Ana I Prepričan sem, da je bil ubogi, mali dečko primoran opravljati svoj žalostni posel. Zapomni si: boljše je, da se deseterim nevrednim beračem podeli miloščina, kakor pa se odpodi le eden, ki je v resnici v potrebi in trpljenju. Tn kaj nama je za par Čevljev?"
• * * i
Med tem pa je sedel na kameniti klopi v drvoredu deček v raztrgani obleki. Gole noge so bile otrpnjene in brez čuta, njegova uboga, mala dušica je bila brez vsake tolažbe, kakor -ploh le more biti duša zapuščenega otroka.
Nikdo mu ni hotel dati čevljev, a doma ga je čakal krušni oče, kruti očem, gotovo že pijan. Deček je vedel. da išče vsake prilike, da ga pretepe.
Spomni se udarcev od predvČera-njem; žgali so ga na suhem hrbtiču kot ogenj.
'"Ne — domov ne pojdem!" dejal je sam sebi kljubujoče, in tako je obsedel tam. Mraza ni čutil več — komaj je še videl migljajoče in lesketajoče se zvezde na jasnem nebesnem svodu. Poznal ni blagodejnega vpliva svete božične noči. Ni vedel, da sedi tik njega smrt ter ga kliče in vabi — glasno in nujno.---
Prišel pa je tod mimo nočni čuvaj, opazil tnalo že povsem otrplo truplo, je zadel na ramo ter nesel na rešilno postajo.
Naslednje jutro je bilo citati v časnikih: "Na sveti večer našli so napol zmrznjenega dečka pri desetih -letili. Upajo, da ga otmo smrti. Toda odrezati mu liodo morali eno nogo. Leži v Lujizini bolnišnici. Sirota. .
Ana Elizabeta je takoj vedela, kdo je ta deček. Dolgo časa je sedela nemo, kot bi molila, nato pa je šla k svojemu soprogu ter pokleknila po-leg njega k stolu.
"Ernest, ne imela bi niti ene vesele ure več v življenju, dokler ne popravim, kar sem zagrešila. Dovoli, da pošljem po dečka brez čevljev in ga vzgojim kot najinega otroka. Nekaj poštenega mu zre iz njegovega pogleda. Olej. Ernest, saj smo dovolj bogati."
"Popolnoma prav ravnaš, draga moja," pritrdil je soprog; "gotovo ne nasprotuj.m v tej zadevi tvoji sveti dolžnosti."
Res je izgubil deček brez čevljev eno nogo, toda kakšno domovanje si je zaslužil in koliko ljubezni in zvestobe !
Kupčija naposled res ni bila slaba, pa dokazal je tudi kasneje, daje
v vsakem oziru častivreden Tnali anož.
S to velevažno opazko zaključila je soproga sodnega svetnika pl. Mr-zlikarja debato o preganjanem dečku brez črevljev.
Soproga vladnega svetnika Zvezdiča pa se je nasmehnila na tihem z otožnim in pomenljivim nasmehom. Da ne pozna sveta! — Seveda, vsakdo ga pozna po svoje......
• • •
Bil je Sveti večer. V prelestnem, deviško-belem, svečanostnem odelu je pričakoval svet prihoda Božjega deteta. — Mladike dreves so se spremenile v kristale in se dvigale proti nebu v bleščeči se krasoti, kot v pravljicah. Pri najmanjšem pihu vetra si pal se je s streh droben sneg, kot belo ogrinjalo.
jemu božičnemu drevescu.
Prižgala je lučice; druga za drugo je zaplamtela. Vedno lepše je postajalo drevo, vedno prijaznejše v pestrih barvah se je svetila soba in vedno ljubezni veje ter nežneje se je oziralo božje dete na oljnati sliki na ubogo sestradano dete.
Soprog se je med tem vrr :l domov. Burni pozdravi, mnogotera presenečenja. neštevilno poljubov, polno duhtečih pomladnih cvetk, potem o-bičajna božična večerja, nato še kozarček penečega se šampanjca: vse se je vrstilo drug« za drugim.
Vse je bilo očarujoče in ^°ndar — težko je bilo mladi gospej pri srcu in nemirno ji je bilo, kakor da ni vse tako, kot bi moralo biti.
Visoka starost.
Harrisburg, Pa., 21. dee. Danes je tukaj umrla Rebeka Cohen iz Stesl-tona v starosti 104 let. V Ameriko je prišla pred 60 leti iz Rusije.
Nabave relsov.
Baltimore, Md., 21. dec. Baltimore & Ohio žekznica bode potrebovala tekom prihodnjega leta 60,000 ton novih relsov. Tako so izračunali njeni inženirji. Pogodbo za nabavo relsov železnica še ni oddala, vendar je pa že sedaj znano, da bode blago nabavila pil 'rustu za jeklo. Železnica bode nakupila tudi mnogo novih lokomotiv in vagonov, ker je pričakovati vsled pričetka dela obilo prometa.
v7 padišahovej senci
; m "CHa» Narod*" prtnU L. P.
TRETJA KINJJQA.
IZ BAGDADA V STAMBUL.
(Nadel je v-an je.)
"Jih nimamo."
"Ti Iažeš! Na robih tvojega oblačila vidim, da si jahal. Kdo ti je povedal, ča sta pri nas dva Franka?"
"Pripovedovali so mi romarji ob potu."
"Zopet la/.«->! Mi nir-mo nikomur povedali, da smo Franki."
"Ce nam ne veruješ, te laj pa jrremo!"
Možje odidejo s poželjivimi pogledi za našim orožjem in po mojem konju.
"Halef ti si bil zelo nespameten," rečem. "Pojdi, prepričati se boče-va, ee so res odjahali."
Oba slediva tujcem, vendar zelo počasi, ker zajedno z jejzo nad tujei me je zapustila tudi trenutna moe, ktero sem dobil med pogovorom z možmi; pred očmi mi je vse plesalo, da sem komaj razločeval posamezne predmete pred seboj.
"Ali jih vidi?" vprašam Halefa. ko prideva ven iz razvalin.
"Da; tam zunaj hitijo proti svojim konjem."
"Koliko konj je T"
"Trije. Toda ali jih ti ne vidiš, sidif"
"Ne, ker se mi vse vrti v glavi."
"Baš so vsi zajahali konje in oddirjali. Stoj! Alah il Alah, tam daleč naprej jih je cela četa vojnikov, ki ostale tri može pričakujejo."
" Arabci f"
"Spoznati jih ne morem, ker je razdalja prevelika."
"Torej teci v tabor in prinesi moj daljnevid."
Dočim steče Halef po ukazano, se jaz trudim, da se spomnim, kje sem že enkrat slišal glas Arabca, ki je prej zahteval mojega konja in orožje. Njegov ostri glas mi je bil poznan. Tu se vrne Halef in mi hoče izročiti daljnevid. toda rdeča megla mi zapre pogled in Halef mora prevzeti opazovanje. Trajalo je precej ča-a, predno se z daljnevidom spozna, nakar pa glasno za kliče:
"Perzijanci so!"
"Ah! Ali moreš spoznati njih obraze t"
"Ne. Sedaj so se združili in odjahali."
"Zelo hitro in proti zapaduf Kaj nef"
Halef potrdi moje besede, nakar vzamem jaz daljnevid v roke. Omo ti ca me je zapustila.
"Halef," rečem, ''Perzijanci so zosledovalci Hasan Ardšir-mirce. Selim-aga je z njimi v zvezi. Ko ga včeraj ponoči ni bilo v taboru, jih je najbrž poiskal in jim izdal, kje taborimo. Poslali so k nam tri odposlance, da ee prepričajo, če je Hasan odpotoval, in sedaj hitijo, da ga spotoma napadejo, še predno dospe v Kerbelo."
"Ah, sidi, grozno! Mi moramo za njimi!"
"Gotovo. Pripravi konje!"
"Ali naj pokličem Angleža!"
"Ne, ker zgubimo preveč časa. Hitro pripelji konje!"
Ko pogledam skozi daljnevid. opazim jezdece jahati proti zapadu. Nato pa potegnem iz bilježnice listič in napišem nanj nekaj vrstic, da kporočim Angležu, kam sem šel. Svetoval sem mu, naj zapusti razvaline babilonskega »tolpa in me čaka pri kanalu Anana, ker ga pri razvalinah lahko napadejo. Listič vtaknem med kamenje, da ga je moral Lindsay ua prvi pogled opaziti.
Skoro neverjetno je. kakšno moč ima čioveški duh nad telesom. Moja omotica je poginoma zginila, glava je poslala mrzla iu pogled čist. Kmalu sva z H a lel<>m na romarski poti; dohajala sva zakasnele romarjej, ki so se nama psavajoČ umikali; dirjala sva mimo beračev, kterih niti pogledala nisva; — šla sva mimo — ah. tu leži mrtva mula. in pri njej se trudita dva aduta, da zavijeta zasmradelo truplo v kože. Neznanski smrad je plaval v bližini; popade me tak stud. de se mi upre vsa notranjost.
"Sidi, kakšen pa -a!" zakriči Halef in pograbi za uzdo mojejga konja. "Drži se. sicer padeš s konja!"
"Naprej!"
"Ne! Stoj! Tvoje oči so v blodnjah, kakor bi ponorel; saj vendar padaš s konja!"
"Le naprej---" da, te dve besedi sem hotel zaklicati. vendar ju ni^em več slišal, nisem jih mogel zgovoriti, samo jecljal sem, vendar kljub temu sem konja priganjal k vedno večji naglici. Vendar smrtna gonja na konjih ne traja dolgo, ker kmalu se ustavim sam. V želodcu me prime krč in )*>stane mi slabo. Iz ust mi privre slinasta tekočina, in ko čutim, da iik* pri »em v želodcu prav nič ne boli. me popade smrtna groza.
"Hal«*f. jahaj prof od mene. Zapusti me!"
" Zapustiti t Zakaj t" vpraša prestrašen.
"Mene. mene .je prijela---kuga!"
•' Ku>ra! Alah ii Alah. Alah. huhu. Alah il Alah! Ali je w>. sidi t"
"Da. Mislil sem, da je mrzlica: sedaj pa vidim, da imam kugo!"
"Alah il Alah. il Alah, Alah kerim. Alah il Alah. kuga —kuga! Alah il Alah, to je grozno, grozno!"
"Da. Le pojdi in poišči Angleža! On bo skrbel za tebe; dobil ga boš pri babilonskemu stolpu ali pa ob kanalu Anana."
Slednje besede sem le jeeljal. Toda mesto, da bi Halef odšel, prime za mojo roko.
"S'di," reče, "misliš res, da te bodem zapustil?"
"Pojdi vstran od mene!"
"Ne! Alahova kletev naj me požre, ee te zapustim! Na tvojih zobeh leži temna rja, in tvoj jezik jeclja. Da, to je kuga; toda ja? se ne bojim. Kdo bode pri mojem sidiju. če trpi? Kdo <ra bode blagoslovil, če umrje! Efendi, ah, moj efendi, moja duša plaka, in moje oko joka! Pojdi. sidi. drži ->e trdno na sedlu: poiskala bodeva kraj. kjer se lahko vležeš!"
"Ali res hočeš z menoj, moj zvesti Halef?"
"Pri Alahu, ffosjuxl! Jaz ne «?rem od tebe!"
"Ah. Halef. tega ti ne i»ozabiro! Mogoče se še lahko zdržitn na sedlu. Pojdi, dirjajva za Perzijanci!"
"Sidi, to ne gre---"
"Naprej!"
Konja spodbodeni, in Hal«*f mi mora slediti. Kmalu pa moram omejiti hitrost v ranča: pred očmi »e mi stemni in moram se prepustiti Halefove-mu vodstvu. Vsak korak mojega konja je deloval kot udarec s krampom na mojo glavo; videl nisem nikogar na potu; držal sem le uzdo in dirjal naprej.
Tu, po dolgem, dolgem času prideva konečno do karavane, in z vso silo napnem oči, da razločim posamezne postave. Brez glasu dirjava mimo mrtvih, sm radiji vili trupel, vendar med vsemi ljudmi nisem mogel opaziti Hasana s svojim spremstvom.
"Ali jih nisi \idel. Halef?" vpra-am. ko sva že prehitela karavano.
"Ne."
"Potem obrni na levo in jahava na nasprotni -trani zopet nazaj. Ali vidiš ptiče nad karavano?" "Da, ja&trebi so, gospod!"
"Mrhovine iščejo in dišijo jim trupla. Pazi natančno na vso okolico; meni »e vse vrti pred očmi."
"Toda, če pride do boja, gospod?"
"V tem slučaju bode bode moja duša bolj močna kot telo. Naprej torej!"
Mrtvaška karavana zgine ob naši levici; jahala sva tako hitro kot je Halefov konj mogel teči, dasi sem se le težko držal na sedlu. Tu pokaže Halef z roko navzgor.
"Ali vidiš brkastega jastreba, sidi?"
"Ali se spušča navzdol ali kroži v zraku?"
"Kroti."
"Jahaj tako, da prideva prav pod njega. Jastreb opazuje kak boj ali pa plen."
Deset minut premine; čutil sem, da se bližamo odločitvi, in ker danes nisem mogel iz daljine varno streljati, privežem medvedovko ob sedlo in potegnem brzostrelko. Pri tem opazim, kako sem postal slab. Komaj sem premaknil težko medvedovko.
"Sidi. tu ležijo trupla!" zakriči Halef in stegne roke.
"Ali je kaj živih?"'
"Ne."
"Hitro jahaj tja!"
Kanalu dospeva na mesto, in ponudi se nam pogled, kterega nikdar več ne pozabim. Razmetanih po tleh je ležalo par postav. V največjem razburjenju skočim s konja in pokleknem k prvi. Žile so mi burno tolkle in roka se mi je močno tresla, ko potegnem suknjo raz obraz na tleh ležečega moža. Bil je--— Saduk, mutec. ki nam je v kurdskih gorah-
{»obegnil.
(Daljo prihodnjič.)
ki nameravajo potovati v staro domovino z do-, brimi in brzimi poStni-mi parniki. Vsakdo naj si izbere jednega od zdolaj uavedenih~"in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu zamoremo zagotoviti prostor.
VAŽNO ZA ROJAKE
Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka :
Cenile lcnjig,
katere se dobe v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
S3 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IN. V
V TRST
(avstro- ameriška proga) :
30 dec......................Alice
13 januarja............. Laura
G febr........ Martha Washington
17 februarja................ Alice
3 marca.................... Laura
24 marca...... Martha Washington
V ANTWERPEN (Red Star Line):
30 decembra............ Kroonland
6 januarja.............. Zeeland
13 januarja.............. Samland
20 januarja.....'.......... Finland
27 januarja............ Vaderlaad
3 februarja............ Kroonland
10	februarja.............. Zeeland
17	februarja............. Samland
24	februarja.............. Finland
3	marca................ Vaderland
6 marca............... Kjroonland
13 marca................. Zeeland
20 marca................. Samland
27 marca................. Finland
V SOUTHAMPTON (American Una):
26	dee...................St. Peol
2 januarja............. New York
9 januarja.............. St. Louis
IG januarja.......... Philadelphia
23 januarja.............. St. Paul
30	januarja............ New York
6 februarja.............. St. Louis
13 februarja......... Philadelphia
20 februarja............. St. Paul
27	februarja............ New York
6 marca................ St. Louis
13	marca............. Philadelphia
20 marca................ St. Paul
27	marca.............. New York
V BREMEN (scveronemiki TJoyd):
31	decembra........... O-neisenau
5 jan...... Kaiser Wilb. der Grosse
19 januarja...... Prinz Frid. Wilh.
28	januarja............. Chemnitz
2 februarja....... Kaiser Wilh. II
4	februarja............... Neckar
14	januarja.......... Brandenburg
16 februarja...... Kronpr. Cecilie
18	februarja............... Zieten
23 feb...... Prinz Friedrich Wilh.
2 marca............ Kais. Wilh. II
11	marca............... Gneisenau
23 marca.......... Kronpr. Cecilie
25	marca................... Zieten
30 marca____Kais. Wilh. der Grosse
- V HAVRE (francoska proga):
24	decembra.......... La Provence
31 decembra.......... La Lorraine
7 januarja............ La Touraine
14 januarja.......... La Bretagne
21 januarja............ La Savoie
28	januarja.......... La Lorraine
4 februarja.......... La Touraine
11 februarja.......... La Bretagae
18 februarja.......... La Provence
25	februarja............ La Savoie
4	marca................ La Savoie
11 marca............ La Bretagne
18	marca............ La Provenoe
25 raarea.............. La Savoie
Do Hamburga.)
(Hamburg Am. Line.)
5	januarja............... Amerika
9	januarja........ President Grant
16	januarja.......... Pennsylvania
23	januarja.............. Patricia
30 januarja...... President Lincoln
G feb.......... Kais. Aug. Victoria
13 februarja...... Graf Waldersee
. 20 februarja...... President Grant
i 27 februarja............. Amerika
i 6 marca.................. Patricia
11	marca............. Deutschland
13 marca........ President Lincoln
20 marca...... Kais. Aug. Victoria
27 marca.......... Graf Waldersee
I
(White Star Line):
30	decembra............. Adriatic
6	januarja............... Majestic
13 januarja............... Oceanic
20 januarja.............. Teutonic
3 februarji.............. Adriatic
17	februarja.............. Oceanic
10	februarja............ Majestic
24	februarja............. Teutonic
3 marca................ Adriatic
10 marca................ Majestic
17 marca................. Oceanic
34 marca......i......... Teutonic
31	marca................. Adriatic
Do Rotterdam«.
(Holland Am. Line.)
29	dece.m............... Noordam
12	januarja.............. Ryndam
19	januarja............ Statendam
2 februarja.............. Noordam
IG februarja............. Ryndam
23 februarja........... Stateudam
9 marca................ Noordam
23 marca................ Ryndam
l30 marca......... New Amsterdam
DUŠNA PAŠA (spisal £kof Fr. Bar raga,) platno, rudeca obreza 75&* broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano t slono-kost $1.50, fino vezano v nanje $2.00, vezano v platno 76«. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, Tesano
v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, iagrin,
zlata obreza 90©. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c.
OTROŠKA POBOŽNOST, 25a
RAJSKI GLASOVI, 40c.
SKRBI ZA DUŠO, zlata obrea 80a.,
fino vezana $L76. SKCE JEZUSOVO, ve*. 60a. SV. ROŽNI VENEC, vee. «1.00. SV. URA, zlata obreza, fibo vezano $2.00.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70»., do-nokost imit. $1.60.
UČNI KNJIGE.
ABECEDNIK SLOVENSKI, resen 20©.
AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI
TOLMAČ, 50e. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c.
ČETRTO BERILO, 40c. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90«. EVANGELIJ, vezen 60*. GRUNDRISS DER 8LOVENI-SCHEN SPRACHE. vezan $L25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40e, mali 30*. HITRI RAČUNAR, 40e. KATEKIZEM mali 15c, veliki 40e NAVODILO KAKO SE POSTANI DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 60.
NAVODILO ZA 8PE8OVANJB
RAZNIH PESEM, nevea. 78e. PODUK SLOVENCEM fi aa boč*jo
naseliti v Ameriki, 90*. PRVA NEMŠKA VADNICA, 36«. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI
SLOVAR 40c. ROČNI ANGLEŠKO -SLOVENSKI
SLOVAR, 60a SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Jaoežft-Bartel, fino veaan «3.00.
8IOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40c. SPRETNA KUHARICA, bro&rova^ no 80c.
SPISOVNIK LJUBJLVNTH IN ŽE-
NITOVANJSKIH PESEM, 25c. VOŠČILNI LISTI, 20e. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVERE, 50e.
d) 1
ZABAVNE
DRUGE
Kdor čeli pojasnila ie o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih naj m a
upanjem obrne na na* ia postrežen bode vsakdo vestno in hitro.
Vsak te ri potnik naj si uredi tako, da pride en dan pred odhodom par lika v New York.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železniei in kdaj dospe v New York pričakuje ea na5 wluibenee na postaji, dovede k nam t pisarno ter spremi na parni k brezplačno. Ako doe pete v New York, brez da bi nam naznanili Vaš prihod, nam lahko ia postaje (Depot) telefonirate po itevil-ki 4687 Oertlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega aehdbenea po Vaa.
Le na ta način m je rojakom na zmožnim angleščina, nofoie iaofai ti oderuhov ia sleparij * New Yorka.
FR. SAKSER CO.,
82 CORTLANDT STREET,!	NEWIYORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVEL, CLEVELAND, O.
SLOVANSKA NASELBINA
v "Wayne County, Missouri.
presl
dobro vodo, izvrstne cerkve vseh veroizpopedanj. zemljo po ceni in na mala odplačila, dobite tukaj zemljo, ki odgovarja vsem zahtevam. S srčnim pozdravom : Josip Smin-čak, Alex Lustik, Miha Klapak, Jan. Matula. Za podrobnosti piSite na
International Colonization Office,
314 So. Main Street,	Poplar Bluff, Missouri.
IN RAZNE KNJIGE.
AT.ADIN S ČAROBNO SVETUJtl-
CO 10e. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. Me., ne vez. 70c.
AVSTRIJSKA EKSPEDICUA, 20c BARON RlAVRAiR, 20c. BARON TRENK, 30*. BELGRAJSKI BISER, 16e. BENEŠKA VEDEZEVALKA, 20c. BOŽIČNI DAROVI, 15c. BUCEK V STRAHU, 26c. BURSKA VOJSKA, 30e. BOJTEK V DREVO VPREŽEN VITEZ, lOe. CAR M TESAR, 20*. ČAROVNICA, 26c. ČRNI BRATJE, 20 et. CERKVICA NA SKALI, 16a. CESAR PRAN JOSIP, 20c. CESARICA ELIZABETA, 16e. CIGANOV A 06 VETA, 20e. CVETINA BOROGRAJBEA, 40 et. CVETKE, 20«. ČAS .TE ZLATO. 20*. DAMA S lTAmnrjAMT, $LOO. DARINKA, MALA ČRNOOOUKA, 90*.
DETELJICA, ttvfjooje tnh kmj-ckib bratov, fraaeo*kxb vojakov,
DOiMAČI ZDRVNIK PO DVBPU,
DOMA IN NA TUJUf, 20 0L DVE ČUDOPOUNI PRAVLJICT, 20 et
ELTABETA, 30*.
ENO LETO MED INDIJANCI, Sle. HTCAysir wtmuiican ^ KRI, 20a.
EVSTAH3JA, Ua FABTOLA, Kkl GENERAL LAUDON, 26«. GEORGE STEPHHNBOBf, eie ie-
lemie, 49a. GODČEVKKI E2ATEKTZEW 20*. GOZDOVNIK, 9 zvezka ikvpaj TDe. GROF RADBCKI, 90*. HILDEGASCDA, 90*. HEDVIGA BANCTPOVA NEVESTA, 90a. HTRLANDA, 90*. I IVAN REBNTOCWiTOB. 90*. TZANAMT, mala Japrmka, 90*. IZDAJALCA DOMOVINE, 20*.
IZGUBLJENA SREČA, 20c. IZIDOR, pobožni kmet, 20*. IZLET V CARIGRAD, 40*. JAMA NAD DOBRUšO, 20a. JAROM3L, 20e.
JURČIČEVI SPISI, n eveakov, m-metoo Tesano, vsak sreaek 9L00.
KAKO JE IZGINIL GOZD, 20«. KAKO POSTANEiMO STARI, 40« KAR BOG STORI JE VSE PRAV 15c.
KNEZ ČRNI JURIJ, 20*. KOSI ZLATE JAGODE, 60«. KRALJICA DRAGA, 20*. KRVNA OS VETA, 15c. MA KSTMTT JAN L, cesar mehikaa
ski, 20c. MALA PESMARICA, 30e. MALI VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.26 MALT SVEZNALEC, 20c. MARIJA, HČI POLKOVA, 20a. MARJETICA, 50c. MATERINA ŽRTEV, 60*. MATI BOŽJA Z BLEDA, lOe. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20e. MLADI SAMOTAR, 16c. MLINARJEV JANEZ, 40*. MRTVI GOSTAČ, 20*. MUČENIKI, A. Aškerc, elegant* vez. $2.00.
NA INDIJSKIH OTOCIH, 26c. NAJDENČEK, 20c. NA PRERUI, 20c.
NARODNE PESiMI, Žirovnik, S
zki, vez. vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDEH, 3
ki, vsak po 20*. NASELJENCI, 20*. NASELNIKOVA HČI, 20*. NAŠ DOM, Zbirka pevce«. Veaš 20a.
NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA 16c.
NEDOLŽNOST PREGAJANA
POVELIČANA, 20c. NIKOLAJ ZRINJHKT, 20e. OB TIHIH VEČERIH, 70*. OB ZORI, 70e. ODKRITJE AMERIKE, 40e. PAVLIHA, 20e.
PESMARICA "GLAZBENB MATI
CE" fino vezana $1.60* POTOVANJE V LILIPUT, 20a POSLEDNJI MOHIKANBC, 20e. PRAVLJICE (Majar,) 20e. PRED NEVIHTO, 20*. PREGOVORI, PRILIKE, BMP
PRI SEVERNIH SLOVANIH, Mc PRINC EVGEN, 20e. PRIPOVEDKE,, 3 zvezki po 20a. PRST BOŽJI, 16c. POD TURŠKIM JARMOM, 20«. RIBIČEV SIN, 10«. REPOŠTEV, 20e. RINALDO RINALDINI, 30*. ROBINSON, broširan, 66c. RODBINSKA SREČA, 40a.
RODBINA POLANESKIH, 3 rrmk $2.50.
SANJSKE KNJIGE, velike, 30«
SANJE V PODOBAH, male 15c. SENHIA, 15c.
SITA, mala Hindoatanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO, SOe. SLOVENSKI ŠALJIVEC. 3 mtb
po 20c. SPISJE, 15c.
SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTD
SKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20» STANLEY V AFRIKI, 20*. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, GOe. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, Ms SV. GENOVEFA, 20e. SV. MOTBURGA, 20c. SVETA NOČ, 16c.
ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 20t ŠALJIVI SLOVENEC, 76e. TEGETHOF, slavni admiral, 20* TIUNG LING, 20 c.
TISOČ IN ENA NOČ, 51 sve*m $6.50.
URI POVESTI GROFA TOLfiTO J A, 40ec.
V	DELU JE REŠITEV, 20«. VENOEE PRIPOVHBTI, 20*.
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20e. VOHUN, SOe.
VRTOMIROV PRSTAN, 20*.
V	ZARJI MLADOSTI, 90*. WINNETOU, rdefi
zvezki $1.00.
ZBIRKA DOMAČIH a>RAVXLf0» ŽENTNOVA SHRIVNOST, 20*. ZLATA VAS, 23c. ZLATOROG, $L26. ZMAJ IZ BOSNE, 00*. ŽALOST IN VESELJE. 46e.
ZEMLJEVTDL
ZEMLJEVID AVSTRO -#GR&E9
RAZGLEDNICE.	'
Božične in novoletne po 3eL cat SO ct.
Kranjska narodna noša, ljuLljanaka iz drugih mest na Kranjskem, new-jorške in raznih meet Am«ike, a ■ cvetlicami in homoristaiae po >« ducat 30c.
Rrzne svete podobe, komad Se. šm-
eat 30c. Ave Maria, 10*.
Album mesta New Yoik a kmmmd slikami mceta 40*.
OPOMBA. NaroČilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teb cenah že všteta.
j m\
(Ponatis iz "Glaa Naroaa").
I.	knjiga:
Po puščavi.
II.	knjiga :
Po divjem iKurdistantt
je dobiti in sicer: *
vsak zvezek po 60c. s pošto vredJ 1
Obadva zvezka $1. j
Prvi ivezek obseza 302 strani, drugi- pr. tmr^	30U strani.
SLOVENIC PUBUSHING CO.
82 Cortlandt 8t., New York, N.
za leto 1QOQ.
Slovenska pratika Kleinmaverjerr-. in velika pratika Blazuikova ete dobiti po 10 centov komad.
Razprodajalci, kteri jih vsatnejc sto komadov po $6.00.
Rojaki v Clevelandu, Ohio, in oka-Hei dobe iste tudi v naii podružnici ▼ Olevelandu, O., 6104 0t. Olair Ava V. E.
Upravniitvo "Glasa Naroda''.
82 Cortlandt St^ New York, N.
- - - „.
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
Priporoma rojakom svoja izvrstna V1X1 A, k ter« t kakovosti Dadkrilj»~ jejo vsa druga ameriika vina.
■ Radeče vino (Concord) prmlajMi pc 50 centov galono; bele viae (Ca tawba) po 70 centov galono.
najmanjše naroČilo za vnr*
JE 60 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem ise-portiral brinje iz Kranjske, velja 19 steklenic Bedaj $13.00. TROPOM VEC $2.50 galona. DROŽNTK galona. — Najmanje posode za f-ga-njeao 4y2 galone.
Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN ERA KER,
Euclid, Okla
veliki 26c.. mali 10*. ZEMUEVID KRANJSKE DEtS
LE, mali 10*. ZEMUEVID EVROPE, 26e. mali 1Qe.
ZEMLJEVID ZJI2>INJENIH DE ŽAV, 26 et
Zimski čas je za učenje mm" ANGLEŠČINE Posebna ponudba sa december. Pojasnila daje zastonj SLOVENSKA KORESPOP~2BNd-
NA ŠOLA, Bos 181 Sta. B, Cleveland, Okie. (7-12—8-1, tor, čet, sob)

Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter
imam v zalogi zelo fine smodke.
Rojakom pošiljam dener> Je v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorkts. Z velespoŠto varnem
Ivan Govže,
_ • Ely, Minn,