263997 nosa skupnost LETNIK IV DECEMBER 78 številka 12 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE SREčno m uspešno nouo leto Vsem delovnim ljudem in bbeanom, bralcem in sodelavcem voščimo srečno novo leto! OB DNEVU JLA 6. aprila 19^1 so napadle sovražne sile Jugoslavije, brez vojne napovedi. Z letali so že zgodaj zjutraj napadli Beograd, meje pa so prekoračili Italijani, Nemci, Madžari, Romuni in Bolgari. Starojugoslovanska vojska se je brezglavo umikala in odmetavala orožje. 17- aprila 19^1 je bila podpisana kapitulacija Jugoslavije. Okupatorji so si razdelili naše ozemlje. Pod vodstvom KPJ in tov. Tita pa se je takoj začel odpor proti okupatorju. Že julija se začnejo oboroženi napadi na sovražnika. Vsi svobodoljubni in zavedni ljudje so pristopili k oboroženem boju - stopili so v partizanske vrste, ali pa so po mestih ilegalno delovali proti sovražniku. Pod zelo dobrim vodstvom in dobro organizacijo so se kmalu pojavili prvi uspehi partizanskih enot. Že konec leta 19^1 so osvobodili del ozemlja okoli tromeje Bosne, Srbije, Črne gore in tu ustanovili prvo osvobojeno ozemlje v Jugoslaviji. Nastala je Užiška republika. Vendar so se morali zaradi premoči sovražnika umikati z osvobojenega ozemlja. Sredi decembra 19^1 je vrhovni štab sklenil, da se ustanovi enota redne partizanske vojske. Ta zgodovinska ustanovitev je bial 22. decembra 1941 v mestecu Rudu, osnovala se je I. proletarska brigada. Na ta dan praznujemo dan JLA. Spomladi naslednjega leta je bila ustanovljena II. proletarska brigada, ki je žela velike uspehe v boju z okupatorjem. Tako se je začel zgodovinski boj proti sovražniku. Tekom vojne so se partizanske vrste iz dneva v dan krepile. Čete so preraščale v brigade, brigade v divizije, divizije pa v enotno armado jugoslovanskih narodov, ki je leta 1945 dokončno osvobodila ozemlje od Jesenic do-Devgel i je. Po končani vojni je bilo treba obnoviti porušeno domovino. Pri teh delih pa so veliko pomagali bivši partizani in možje, ki so služili vojaški rok. Pomoč vojakov je bila povsod dobrodošla in zaželjena. Vendar, če smo hoteli dobro usposobljene vojske, smo morali imeti tudi ustrezen vojaški kader. Začeli smo graditi srednje vojaške šole in akademije za vse vrste rodov naše narodne armade, saj smo zelo potrebovali šolan kader. Potrebno je bilo tudi novo, modernejše orožje. Orožje iz NOB je bilo zastarelo. Začela se je razvijati vojaška tehnika. Letala, tanki, oklopna vozila, topovi, ladje in drugo orožje je bilo vse bolj usposobljeno in dovršeno. Tako se lahko danes pohvalimo s pre-nekaterim izdelkom, kot je letalo "Orel", polautomatska puška, itd., ki so jih skonstruirali naši tehniki in jih zgradili v naših tovarnah. In kakšna naj bi bila vlgoa JLA v današnji Jugoslaviji? Naše stališče je tako, da mi izpopolnjujemo orožje in usposabljamo vojake, zgolj v obrambne namene, če bi se morali braniti pred tujo agresijo. Pravzaprav pa Titove besede: "Tujega nočemo, svojega ne damo" dovolj povedo. Poleg tega, da JLA brani naše ozemlje pred morebitnim napadom, ima še veliko drugih nalog. Pomaga pri elementarnih nesrečah, kot so poplave, potres i , itd. Torej je pomen JLA zelo velik. Njena dejavnost, predvsem pa njena pomoč je nenadomestljiva v vsakem času. Razvoj JLA gre dalje, vsak dan se izpopolnjujejo tehnične podrobnosti glede orožja, v šolah in vojašnicah pa se vojaki učijo novih vojaških veščin. Lahko se mirno učimo, mirno delamo, razvijamo svoje gospodarstvo in gra-di-mo socialistično Jugoslavijo, saj vemo, da naše meje čuvajo zvesti vojaki Titove armade. Puš Dušan, 7-a OŠ "Ferdo Vesel" Šentvid pri Stični SPREJEM OB DNEVU JLA Predsednik skupščine občine Grosuplje je ob Dnevu JLA priredil sprejem za pripadnike JLA, teritorialne obrambe, rezervne vojaške starešine, nosilce Partizanske spomenice 1941 ter predstavnike drugih organov oz. organizacij, ki delujejo na področju LO, varnosti in družbene samozaščite. Po sprejemu se je slovesnost nadaljevala v Grosupeljskem garnizionu, kjer so sodelovale tudi delegacije učencev osnovnih šol. OBRAMBNE PRIPRAVE Po sklepu sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Grosuplje je bila v mesecu oktobru letos organizirana praktična vojna vaja vodstev in izvajalcev obrambnih priprav organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti. V vajo je bilo tako vključenih 35 organizacij združenega dela in 23 krajevnih skupnosti. Cilj in smoter vaje je bil: - ugotoviti in preveriti stanje obrambnih priprav, - ugotoviti potrebe splošnje ljudske obrambe, - odpraviti pomanjkljivosti in izpopolniti obrambne načrte, - načrtovati naloge in ukrepe pripravljenosti. Vaja je uspela in je bila,kljub še nekaterim pomanjkljivostim, ugodno ocenjena. Predsednik skupščine občine Janez Lesjak je na seji vseh zborov skupščine 13. 12. 1978, izrekel udeležencem - izvajalcem vaje, pohvalo. Za uspešno delo na obrambnih pripravah je priznanje občini Grosuplje izrekel tudi Pokrajinski odbor za Dolenjsko. NOV ODLOK 0 ZAKLONIŠČIH Nov odlok o zakloniščih v občini, ki so ga delegati skupščine občine sprejeli 13.12.1978, bo veljal in se uporabljal z novim letom 1979. Odlok ureja: gradnjo, vzdrževanje, upravljanje, uporabljanje in financiranje zaklonišč ter določa kazenske sankcije za kršitev ali neizvajanje odloka. Podrobnejša določila odloka, zlasti plačevanje prispevkov za zaklonišča, bodo obširneje prikazana v eni prihodnjih številk "Naše skupnosti". VARNOST IN VZGOJA V CESTNEM PROMETU Delegacijam za zbore skupščine občine je bila predložena v obravnavo analiza o stanju in problematiki varnosti v cesntem prometu v občini in poročilo o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za leto 1978. Zavzeta in tvorna razprava v temeljih delegacijah in zborih skupščine občine je razgrnila perečo problematiko (ne)varnosti v cestnem prometu v naši občini. Zbori skupščine občine so sprejeli vrsto priporočil, ki zavezujejo prav vse nosilce družbene samozaščite na tem področju. Ta problematika bo v krajših sestavkih postopno objavljena v "Naši skupnosti". ZDRAVSTVENO VARSTVO V OBČINI Delegati vseh zborov skupščine občine so 13*12.1978 obravnavali in sprejeli poročilo Zdravstvenega doma TOZD Grosuplje o zdravstvenem varstvu občanov v letu 1977* V občini je bita rodnost (rojstva) v letu 1977 in v zvezi s tem naravni prirastek, malenkostno nižja kot prejšnja leta, splošna umrljivost pa se je zmanjšala. V letu 1977 se je povečalo število prihodov bolnikov v splošne zdravstvene ordinacije. Prav tako je evidentiran večji prihod v ambulanto zdravljenje šolskih otrok, žena in mater. Nasprotno temu pa so zmanjšali na domu bolnika, prihodi bolnikov in obiski zdravnika v času dežurne zdravstvene službe, kar pomeni, da se dežurna zdravstvena služba kljub večkratnim priporočilom, ni izboljšala. Vrstni red bolezni se ni spremenil in še vedno prednjačijo bolezni dihal, revmatična obolenja, bolezni srca in ožilja ter poškodbe. Delegati skupščine občine so naslovili na Zdravstveni dom - TOZD Grosuplje tale priporočila: 1. Zdravstveni dom TOZD Grosuplje naj tako organizira in razporedi delovni čas v zdravstveni službi, da se bo zmanjšala čakalna doba v zdravstvenih ambulantah splošne medicine, še posebno pa v zobozdravstvenih ordinacijah. 2. Ker dežurna zdravstvena služba v občini ni zadovoljiva, se priporoča, da se dežurno službo organizira tudi v Grosupljem in po možnosti nabavi rešilni avto. 3. V zobozdravstveni ambulanti Ivančna gorica je potrebno izboljšati organizacijo dela ter uvesti redno ordinacijo za zobozdravstvene preglede in storitve za šolsko mladino. SKUPŠČINA OBČINE JE 13, 12, 1978 ŠE: - izvolila sodnike in sodnike porotnike Temeljnega sodišča v Ljubljani3 - imenovala javnega tožilca in namestnike javnega tožilca Temeljnega tožilstva v Ljubljani3 - potrdila statute: Osnovne šole I. SPUB Toneta Tomšiča Dobrepolje, Osnovne šole Stična, Osnovne šole Louis Adamič Grosuplje, Osnovne šole Ferdo Vesel Šentvid pri Stični, Gimnazije Josipa Jurčiča Stična. ZBORI SKUPŠČINE OBČINE BODO 27. 12, 1978 OBRAVNAVALI: 1. Predlog resolucije o družbeno-ekonomskem razvoju občine v letu 1979 2. Poročilo o šolstvu za šolsko leto 1977/78 3. Informacija o weekend naseljih v občini 4. Predlog odloka o novelaciji urbanističnega programa občine Grosuplje 5. Predlog odloka o urbanističnem redu v občini Grosuplje 6. Predlog odloka o spremembah proračuna občine Grosuplje za leto 1978 7. Predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. tromesečju 1979 8. Predlog odloka o merilih za razvrščanje objektov, ki so še v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja 9. Predlog odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč občine Grosuplje 10. Predlog sklepa o soglasju k statutu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije z dne 14/12-1978, na svoji seji dne 20.12.1978 sprejel naslednji SKLEP Občinski organ, pristojen za cene, ne bo evidentiral cenikov, izdajal soglasij in drugih aktov v zvezi s spremembami cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine, dokler ne bodo pripravljena izhodišča in predlog dogovora o ukrepih za izvajanje politike cen v letu 1979. Ta sklep velja takoj in se objavi v glasilu "Naša skupnost". številka: 38-15/78 Grosuplje, dne 1978-12-20 PLAKETI TUDI DO LIVAR IVANČNA GORICA IN GLAVNEMU DIREKTORJU Predsednik IZVRŠNEGA SVETA Janez Koščak Tovarišu Titu so danes podelili prvo zlato plaketo jugoslovanskih livarn. Jugoslovanski livarji, ki so se danes zbrali na slavnostni skupščini, s katero so počastili 15-letnico ustanovitve poslovnega združenja livarn, so poslali tovarišu Titu brzojavko. V njej je med drugim rečeno, da je plaketa samo del priznanja za njegov delež k razvoju te industrije in k pravicam, ki jih je danes deležen delavski razred Jugoslavije. Zlato plaketo so podelili tudi Edvardu Kardelju za razumevanje in delež k razvoju livarskih obratov. SKUPŠTINA POŠLOVNOG UDRUŽENJA JUGOSLOVANSKIH UVNICA POVODOM 1V GODINA RADA* SKUPŠTINA POSLOVNOG UDRUŽENJA JUGOSLOVENSKIH UVNICA POVODOM GODINA RADA* INDUSTRUSKOpMONVAŽHi >M POqiE3 ZA IZW Q J RED IZAItf SLO 'RIpA NA mb JUGOS HAJJ-RAZVOIU iVENSKOG LIVARSTVA BEOGRAD, 1 9 7fl. GOD. PREDSEDNIK SMUpSTINE UJL, BEOGRAD, 1978.GOD. PREDSEDNIK SKUPŠTINEUjL, OTVORITEV PEKARNE GROSUPLJE Delavci Pekarne Grosuplje, Pekarna deluje v sklopu SOZD Mercator Ljubljana, so 24/11-1978 pripravili slovesnost ob otvoritvi nove Pekarne Grosuplje. V sedanjih zastarelih in neustreznih prostorih z iztrošeno opremo, so bili delovni pogoji zelo težki. Kljub temu so s skrajnimi napori iz leta v leto povečevali proizvodnjo, tako da so v preteklem letu proizvedli že 2.600 ton kruha, letos pa kar 2.800 ton in dosegli realizacijo blizu 28 milijonov din. Direktor Pekarne Grosuplje Štefan Plankar, dipl.ing.živilske tehnologije, je v slavnostnem govoru ob otvoritvi nove Pekarne med drugim navedel tudi nekaj tehničnih podatkov o novem objektu. Iz teh navedb je razvidno, da je projektno dokumentacijo izdelal Projektivni biro SGP Gorica in Nove Gorice. Pekarna je montažnega tipa, dimenzije objekta so 55 x 23,5 m, skupna površina znaša 1.292 m2. V osrednjem delu hale se nahajajo: skladišča moke, glavni proizvodni prostori ter prostor za ohlajevanje kruha in ekspedit. Tem prostorom so priključeni upravni prostori, kuhinja z jedilnico ter drugi pomožni prostori. Vsa oprema je domače proizvodnje. Kapaciteta Pekarne bo v prvi fazi 800 -900 kg kruha in peciva na uro. To bo omogočilo, da bodo lahko že v prihodnjem letu napekli preko 3.500 ton kruha. 45 delavcev naj bi tako doseglo blizi 34 milijonov din prihodka, ustvarilo preko 12 milijonov din dohodka in 9 milijonov čistega dohodka. Izgradnja te Pekarne je znašala skoraj 22 milijonov din in sicer vrednost gradbenih del preko 14 milijonov din, ostalo pa je oprema. Pekarna je dobršen del investicije zagotovila iz lastnih sredstev, drugi del investicije pa je pokrila s kreditom Gospodarske banke Ljubljana ter s krediti dobavitelja moke žitoprometa Sremska Mitroviča in sklada skupnih rezerv Skupščine občine Grosuplje ter z združenimi sredstvi SOZD Mercator. V Pekarni zagotavljajo, da bo kvaliteta kruha ne le ostala na sedanji višini, ampak bo celo boljša, še posebej poudarjajo, da bo kvaliteta domačega kruha, ki je odvisna predvsem od ročnega dela, najmanj enkrat, po vseh verjetnosti pa izboljšana. Z redno proizvodnjo v novi Pekarni bodo začeli v teh dneh. 30-LETNICA STOLARNE DOBREPOLJE Delovni kolektiv delovne organizacije let Stolarna Dobrepolje, ki deluje v sklopu SOZD Slovenijales je 28. novembra proslavil 30-letnico delovanja. Ob tej priliki so pripravili kulturni program ter podelili priznanja in nagrade jubilantom. 1948 30 1978 20-LETNICA AVTOPREVOZA IVANČNA GORICA Delavci transportnega podjetja Avtoprevoz Ivančna gorica so 25. novembra priredili slovesnost ob 20-obletnici delovanja te delovne organizacije. Slovesnosti so se poleg delavcev udeležili številni poslovni partnerji podjetja ter predstavniki skupščine občine, izvršnega sveta in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij. Po pozdravnem nagovoru direktorja podjetja, je sledil slavnostni govor predstavnika osnovne organizacije sindikata, nato pa so podelili dolgoletnim delavcem podjetja jubilejne nagrade. ZAČETEK POISKUSNEGA OBRATOVANJA ČISTILNE NAPRAVE V GROSUPLJEM (Iz govora predsednika 10 Komunalne skupnosti občine Grosuplje tov. Marolt Jožeta) Z majhno zamudo je bila 27. novembra svečano izročena v poiskusno obratovanje čistilna naprava v Grosupljem, eden najpomembnejših komunalnih objektov v občini in največja investicija na tem področju. V svojem govoru naj tej svečanosti je tov. Marolt Jože povdaril pomen tega komunalnega objekta in pravilnost odločitve delovnih ljudi in občanov, ki izhaja iz obveze, da sebi in bodočim rodovom ohranimo čimbolj zdravo, čisto in naravno okolje. Orisal je potek priprav na ta odločilni korak, že leta 1974 je bila izdelana generalna študija kanalizacija Grosupljega, ki je bila po široki javni razpravi leta 1976 sprejeta kot del urbanističnega načrta občine Grosuplje. Februarja 1977 so stekla prva gradbena dela. Investitor je Komunalno podjetje Grosuplje, ki bo po uspešni izvedbi poiskusnega obratovanja čistilno napravo prevzelo tudi v upravljanje. Anuitete prevzema Komunalna skupnost občine Grosuplje. Dela na izgradnji čistilne naprave bodo v celoti končana spomladi 1979. V nadaljevanju govora ob tej svečanosti pa je tov. Marolt dejal: "Zgrajena je prva etapa čistilne naprave, ki ima zmogljivost okoli 10.000 enot, predvidena pa je na tem kraju še druga etapa, tako da se bo povečala kapaciteta čistilne naprave na 20.000 enot. Samo za primerjavo lahko povem, da ima stara čistilna naprava za železniško progo v Grosupljem zmogljivost samo 1500 enot. Hkrati s čistilno napravo je zgrajen tudi kanal S, ki poteka od tu čez predvideno industrijsko cono južno od tovarne Motvoz in platno do zahodnega dela železniške postaje Grosuplje s priključkom na obstoječo čistilno napravo in kanalizacijsko omrežje do Brvac. V načrtu je, da se v drugi etapi zgradi začasna čistilna naprava v Rožni dolini v Grosupljem, zbirni kanal B do Jerove vasi (ki je že v izgradnji) in priključi vzhodni predel Grosupljega s predelom Brinjskega hriba na to čistilno napravo. Prav tako je predvidena izgradnja začasne čistilne naprave s kanalizacijskim omrežjem šmarje-Sap. Začasni čistilni napravi v Rožni dolini in šmarje-Sapa se bosta v končni fazi preuredili v zadrževalne bazene visokih voda. Možnost priključka na to čistilno napravo z izgradnjo kanalizacijskega omrežja imajo naslednja naselja: Grosuplje, Spodnja Slivnica, Pece, Ponova vas, Brezje, Sela, Jerova vas, Perovo, Brvace, Hrastje, Cikava, Paradi šče, Podgorica pri Šmarju, Razdrto, Veliki vrh, Mali vrh in Šmarje Sap. Vse je načrtovano in tudi doslej grajeno za razvojno komponento 35 let, to ie do leta 2010. Iz tega je razvidno, kakšen pomen ima ta, danes v poiskusno obatova nje spuščena čistilna naprava za celotno grosupeljsko dolino in ne samo za na šo dolino, upam si trditi tudi za Slovenijo, saj je s tem v vzročni zvezi čistost naše najbolj ohranjene slovenske reke Krke, ker te vode z Grosupeljskega in Radenskega polja v Račni poniknejo ter stečejo v Krko. V Grosupljem je bilo v zadnjem času veliko pripomb, zakaj ne gradimo pločnikov, asfaltiramo ceste, dogradimo javno razsvetljavo - torej stvari, ki so vidne in takoj povečujejo družbeni standard ter prinašajo ugodnosti občanov. Odgovor na takšno vprašanje ni prepričljiv, ker so vlaganja v kolekto-rje in kanale globoko pod zemljo ne vidijo, tudi to čistilno napravo pozna malo Grosupeljčanov. Vendar smatram, da je naša zavestna usmeritev pravilna za boljši jutri, ker smo tudi s to investicijo ustvarili pogoj za naš nadalj-ni urbani razvoj. Tako imenovano gradnjo po obronkih, po vseh hribih v občini pa bomo morali s stališča zdravega okolja in dragih komunalnih naprav zmanjševati, ker nism toliko bogati, da bomo lahko v vsaki vasi zgradili takšne komunalne objekte. Kajti investicije za kanalizacijo so zelo drage: gradbena dela za čistilno napravo so znašala 8.212.976 din, skupaj z opremo pa znaša investicija v čistilni napravi 12.401.246 din, kanal S 6.688.350 din, projek- ti z zemljiščem pa 1.370.343 din ter kanal E in D 3.195.434 din, skupaj z dodatnimi deli znaša ta investicija 24.155.373 din. Sredstva za gradnjo smo zagotovili takole: lastna sredstva kom. sklada občine oz. kom skupnosti znašajo 8.532.939 din, 15.622.434 din pa je kreditov in sicer 3.395.000 Stanovanjske komunalne banke Ljubljana, 8.000.000 Vodne skupnosti Ljubljana, 3.100.000 din Stanovanjske skupnosti občine Grosuplje in 1.127.434 din Hidromextala Mengeš". Ob koncu je izrekel zahvalo investitorju, posojilodajalcem, projektantom, izvajalcem in mnogim prizadevnim posameznikom za pomoč ter hitro in kvalitetno izvedbo del. PROSLAVA OB DNEVU REPUBLIKE NA POLICI Krajevna konferenca SZDL in Dobitniki priznanj 0F s predsednikom skupščine občine Grosuplje Janezom Lesjakom in predsednikom KS Polica Fine Rudolfom. MAGISTRALNA CESTA 1/1 - KRVAV MADEŽ delegati krajevne skupnosti Polica so 25. novembra organizirali proslavo v počastitev Dneva republike. V lepo okrašenih prostorih novega gasilskega doma smo prisostvovali govoru o pomenu 29. novembra in orisu razvoja naše domovine, kulturnemu programu ter poročilu o delu krajevne skupnosti v zadnjem mandatnem obdobju. Ob tej priliki so bila 13 najzaslužnejšim krajanom podeljena priznanja OF. Svečanosti se je udeležil tudi predsednik skupščine občine Grosuplje tov. Janez Lesjak, ki se je s krajani zadržal na prijetnem tovariškem srečanju. Rome Rudolf ZA OBČINO GROSUPLJE če sledimo statističnim podatkom, je letos varnost v cestnem prometu v občini občutno popustila. V lanskem letu je na naših cestah ugasnilo 16 življenj, od tega 12 na magistralni cesti 1/1. Letos pa je ta številka katastrofalno narasla na 32 smrtnih žrtev, od tega kar 22 na magistralni cesti 1/1. S to problematiko so se spoprijeli tudi delegati vseh zborov skupščine občine. Vzroke za tako težke posledice je med drugim treba iskati tudi v večanju gostote prometa in lastnostih magistralne ceste, ki kot dvopasovnica že dolgo ne ustreza več zahtevam in pogojem sodobnega masovnega in težkega prometa. Višnjegorski klanec, brez pasu za počasna vozila, ustvarja prometno zasičenost, oviranost prometa in celo zastoje. To pa posredno, mnogokrat pa tudi neposredno vpliva na prometno varnost. Delegati so menili, da je za tako stanje soodgovorna tudi Republiška skupnost za ceste kot upravljalka magistralne ceste 1/1 in zato predlagali, naj Republiška skupnost za ceste med prednostne naloge v letu 1979 uvrsti začetek gradnje pasu za počasna vozila na Višnjegor-skem klancu in modernizacijo obvoznice, regionalne ceste Grosuplje - Višnja gora - Ivančna gorica. PREMALO USPOSOBLJENIH VOZNIKOV TRAKTORJEV V naši občini je evidentiranih 620 traktorjev, pretežno za potrebe v kmetijstvu. Po zakonu o varnosti cestnega prometa je vsak voznik traktorja dolžan imeti izpit za voznika traktorja, ki se sestoji iz preverjanja znanja cestnoprometnih predpisov in praktične vožnje ali pa imeti vozniško dovoljenje druge ustrezne kategorije. Ugotavljamo, da je tak izpit opravilo 113 naših občanov, od tega le 84 lastnikov traktorjev, če upoštevamo, da ima 283 lastnikov traktorjev vozniško dovoljenje za vozilo B kategorije pomeni, da kar 253 lastnikov traktorjev ali 40,5 % nima nikakršnega vozniškega dovoljenja in je vprašljiva njihova usposobljenost za vožnjo traktorja. Ob vse pogostejših prometnih nezgodah s traktorji z najtežjimi posledicami - smrtnimi žrtvami, smo se dolžni zamisliti nad prikazanim stanjem in tudi v tej smeri preventivno ukrepati. Samo z zaostreno kontrolo prav gotovo ne bo dosežen osnovni namen - obvarovati človeška življenja. Zato se bodo morali tudi odbori za 10, varnost in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih začeti soočati s to in podobno problematiko na svojem območju. Skupne akcije s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Avtomoto društvom Šentvid pri Stični pa bi prav gotovo rodile rezultate. VPLAČILO POSOJILA ZA MODERNIZACIJO MAGISTRALNIH IN REGIONALNIH CEST V SR SLOVENIJI Kot je znano, smo v občini Grosuplje vpisali 9,563.087 din posojila za rekonstrukcijo in modernizacijo magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji. S tem vpisom smo dosegli plan v višini 154,7 %. Po podatkih Republiške skupnosti za ceste z dne 15. decembra 1978 smo v občini doslej vplačali 9.854.058 din posojila, kar pomeni, da smo za 3 % presegli vpisani znesek posojila. Presežek vplačanega posojila nad vpisanim je delno že porabljen za modernizacijo regionalne ceste Grosuplje - Blato in modernizacijo regionalne ceste Radohova vas - Temenica. Neizkoriščeni znesek presežka posojila pa bo uporabljen na teh odsekih cest, takoj ko bodo vremenski pogoji dopustili nadaljevanje modernizacije obeh odsekov. IZOBRAŽEVANJE DELEGATOV JE STEKLO,',. Z izvolitvijo je 2100 delegatov temeljnih delegacij za zbore občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti prevzelo pomembne obveznosti in odgovornosti. Uspehi dela pa bodo v veliki meri odvisni od njihove družbenopolitične usposobljenosti. Zato smo v skladu s programom Republiške konference SZDL tudi v naši občini pristopili k načrtnemu usposabljanje delegatov. Ze v letošnjem letu se je izobraževanja udeležilo 855 delegatov, 419 iz delegacij OZD in 436 iz delegacij KS. Torej si je že skoraj polovico delegatov pridobilo začetno znanje, ki se že odraža v njihovem delu. Večina samoupravnih sredin in delegatov je resno in odgovorno pristopilo k tej akciji, marsikje pa bo potrebna večja aktivnost družbenopolitičnih organizacij, predvsem osnovnih organizacij sindikata in ZK v združenem delu, da bo akcija učinkoviteje stekla. KLUB JE NAMENJEN VSEM SAMOUPRAVLJALCEM Izvršni odbor Kluba samoupravijalcev občine Grosuplje je na decemberski seji med drugim analiziral dosežene rezultate Kluba in se poglobil v iskanje sodobnih oblik in metod dela. Iz pregleda poravnanih obveznosti, ki jih imajo podpisniki po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Kluba, je izvršni odbor ugotovil, da vsi podpisniki še niso v celoti poravnali zapadlih obveznosti. Očitno pa je v občini še nekaj samoupravnih organizacij in skupnosti, ki niso razumele smotrov ustanovitve Kluba samoupravi jalcev in še niso pristopile k samoupravnemu sporazumu o njegovi ustanovitvi. S svojo aktivnostjo, zlasti v letu 1978, je klub upravičil ustanovitev. Zato pričakujemo, da bodo v prihodnjem letu tudi te pomanjkljivosti odpravljene in da bo Klub resnično postal mesto za družbenopolitično usposabljanje in izmenjavo izkušenj prav v vseh samoupravijalcev naše občine. OKROGLA MIZA - NOVA OBLIKA DELA KLUBA SAMOUPRAVLJALCEV Klub samoupravi ja 1 cev občine Grosuplje je 23* novembra organiziral z delavci Osnovne šole Dobrepolje okroglo mizo na temo: DOHODKOVNI ODNOSI PEDAGOŠKIH DELAVCEV. Na vprašanje delavcev je odgovarjal in dajal širša pojasnila Geza Čahuk, predsednik Republiškega odbora zveze sindikatov Slovenije delavcev vzgoje in izobraževanje ter znanosti, čutiti je bilo, da pedagoški delavci te šole dobro poznajo problematiko in svoje samoupravne akte in da so že dosegli kvaliteten premik v smislu zakona o združenem delu. To je potrdila tudi živahna razprava, v kateri so sodelovali pedagoški delavci, pa tudi tehnično osebje. Ugotavljamo, da je okrogla miza vabljiva in uspešna oblika dela Kluba samoupravijalcev. Zato kaže v prihodnje to obliko uveljaviti za izmenjavo samoupravnih izkušenj na vseh področjih in v vseh sredinah samoupravnega delovanja naših delovnih ljudi in občanov. IZŠLA JE PREGLEDNA KARTA OBČINE GROSUPLJE V MERILU 1 : 50 000 Te dni je bila natisnjena pregledna karta občine Grosuplje v merilu 1 : 50.000, karta, ki nam je v zadnjem času čedalje potrebnejša. Izdelave prostorskega plana občine, ki se ga je treba lotiti takoj in z vso resnostjo, si brez te karte ne da predstavij ati. To je namreč osnova in vir podatkov, iz katerih je mogoče prikazati s primerno obdelavo in z novimi podatki katero koli dejavnost v prostoru občine. Na tej karti je prikazano področje občine z vsemi naravnimi danostmi kakor tudi z vsemi pomembnej širni objekti, ki jih je ustvarila človeška roka. Karto je mogoče uporabiti tudi kot pomoč terenskim delavcem in kot turistično karto. Prodajali jo bodo v sprejemni pisarni SOb Grosuplje in pri Trgovskem podjetju "Tabor" po ceni 70.- din. Karto je izdelal Geodetski zavod SRS, izdala pa jo je Geodetska uprava SOb Grosuplje. Vse uporabnike karte prosimo, da na njene morebitne napake ali pomanjkljivosti opozorijo Geodetsko upravo SOb Grosuplje. USPELA AKCIJA Delegacija otroškega varstva pri Krajevni skupnosti Grosuplje ima v svojem programu urediti čim več igrišč odprtega tipa, ki bodo namenjeni vsem otrokom in staršem. ifa lepo urejenih in primerno opremljenih igriščih naj bi se varno igrali in razvijali telesne sposobnosti naši otroci. Prva akcija, ki smo jo organizirali 18.11.1978, je lepo uspela. S pomočjo mladine, staršev otrok, vzgojiteljic VVZ smo posadili živo mejo in drevesa na razširjenem igrišču ob obstoječem VVZ. Posebno zahvalo izražamo Krajevni skupnosti. Komunalnemu podjetju in Kmetijskemu posestvu Boštanj, ki so sofinancirali nabavo sadik, izkop in gnojenje. Predsednik delegacije otroškega varstva tov. ing. Gril Avgust in ravnateljica VVZ Drobnič Dragica pa sta skrbela za strokovno in organizacijsko vodstvo akcije. V spomladanskem času bomo delo nadaljevali, ker imamo v programu, urediti še nekaj igrišč. Želimo, da. se v bodoče udeležujejo občani takih akcij še v večjem številu. S skupnimi močmi uredimo lahko marsikaj v dobro naših otrok in nas samih. Olga Žitnik r “N INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE »LIVAR« Ivančna gorica, Ivančna gorica 91 TOZD LIVARNA SIVE IN NODULARNE LITINE TOZD HLADNOVODNE ARMATURE TOZD LIVARNA BARVNIH KOVIN V MEHANIZIRANI LIVARNI IZDELUJEMO PO SODOBNIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKIH KAKOVOSTNE SIVE LITINE, VSE VRSTE SERIJSKIH ODLITKOV ZA POTREBE STROJNE INDUSTRIJE, KOT: - ohišja Črpalk in druge sestavne dele, - DELE ZA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO, - VSE VRSTE FAZONSKIH KOMADOV, - POPOLN PROGRAM KANALSKIH ELEMENTOV IN DRUGE ULITKE ZA . OPREMO CESTIŠČ IN MOSTOV, - VSE VRSTE STROJNIH DELOV, - VSE VRSTE ULITKOV S PODROČJA TOPLOTNE TEHNIKE, - VSE VRSTE ODLITKOV IZ NEŽELEZNIH KOVIN V SESTAVU OBRATA JE TUDI DOBRO OPREMLJENA MODELNA MI ŽARNA, V KATERI IZDELUJEMO VSE VRSTE MODELOV IZ LESA IN EPOKSI SMOL TER MODELNE PLOŠČE, IZDELUJEMO TUDI KOVINSKE JEDROV-NIKE - ORODJA ZA IZDELAVO JEDER PO POSTOPKU SHELL-MOULDING. V TEJ DEJAVNOSTI SPREJEMAMO TUDI DELA DRUGIH NAROČNIKOV PO NJIHOVIH NAČRTIH OZ. VZORCIH ALI PA IZDELAMO CELOTNO TEHNOLOGIJO ZA PROIZVODNJO RAZLIČNIH ULITKOV. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ^ sl/t /i Prečno 'tava teta j OBVESTILO SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA - ENOTA GROSUPLJE, OBVEŠČA VSE DELOVNE ORGANIZACIJE, SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE V OBČINI, DA SE JE PRESELILA V NOVE POSLOVNE PROSTORE NA ADAMIČEVO C, BLOK A 2, GROSUPLJE, (NASPROTI OBČINSKEGA SODIŠČA GROSUPLJE). TELEFONSKA ŠTEVILKA JE OSTALA ISTA - 771-172. IZVAJAMO INSTALACIJE: CENTRALNIH KURJAV, VODOVODA, PLINA, PREZRAČEVANJA, STAVBNO KLEPARSTVO IN IZOLACIJE I "kraljevska igra" v razmahu V Stični krajevne skupnosti med seboj, v Grosupljem 100 šahistov -vse v znamenju proslav. Z vse večjim razumevanjem TKS Grosuplje in svetov krajevnih skupnosti tudi "kraljevska igra" v občini dobiva vse večji razmah. V KS Stična je bilo letos uvedeno šahovsko tekmovanje za prehodni pokal med karjevnimi skupnostmi, ki naj bi postalo tradicionalno za krajevni praznik KS Stična. Letos so zmagali mladi šahisti iz KS Krka, pred Metnajem, Stična in Ivančna gorica. šahovskega dvoboja v Grosupljem v počastitev letošnjega občinskega praznika se je udeležilo 100 šahistov. šahisti iz Zagradca, Krke, Ivančne gorice, Šentvida pri Stični, Doba, Stične in Višnje gore so prepričljivo zmagali proti šahistom iz Dobrepolja, Ponikve, žalne, Šmarja in Grosupljega. Prehodni pokal pa so si prislužili šahisti KS Stična, ki so bili najštevilčneje zastopani (15) in so dosegli največ zmag (11). V zaključnem nagradnem reševanju problemov v dveh potezah so bili najboljši šahisti - pionirji iz Stične in Ivančne gorice. Krajevna skupnost Ivančna gorica je za Dan republike 29. november razpisala šahovsko tekmovanje KS za prehodni pokal, ki ga namerava organizirati vsako leto. Tekmovanja se je udeležilo 32 šahistov. Z zmago na tekmovanju, si je prehodni pokal priborila ekipa KS Ivančna gorica, ki je imela v svoji ekipi največ mladine. Za zaključek sezone v letošnjem letu 23.12.1978 v Stični bo še zadnje tekmovanje, na katerem bodo nastopile ekipe TOZD, ZSMS, KS in drugih organizacij. Ekipe bodo tekmovale za najboljšo med seboj in tudi za prehodni pokal. Kočan Vinko \piecM. nama teta 'Vju* ietiia... F TRANSPORTNO PODJETJE SRECN' 'ha ^na GO^c AVTOPREVOZ Transportno podjetje AVTOPREVOZ Ivančna gorica opravlja delovna /% TEJ B ^ GROSUPLJE organizacija Adamičeva 14 TRGOVINA, GOSTINSTVO in TURIZEM n. sol.o. / vse prevoze s cestnimi motornimi vozili v tuzemskem javnem tovornem prometu. CENJENIM STRANKAM SE PRIPOROČA ! %ec*ta Četa — vse vrste živil, — gospodinjske potrebščine, — tekstilno blago, — gradbeni material, — kozmetično blago, — pohištvo, — naftni proizvodi, — gostinske usluge. elektroservice elektrotehniško pošjetie irosuplie (P 1 prosuplje T pozd elektiosemce leszilna. TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA SPLOŠNO MIZARSTVO BO. GROSUPLJE. Cesta na Krko 38 61000 LJUBLJANA, DOLENJSKA 74, telefon 23-314 61290 GROSUPLJE. CESTA NA KRKO 9, telefon 771-039 Projektiramo, izvajamo in montiramo elektroinslalacije jakega in šibkega toka, razne naprave z avtomatiko, strelovode, trafo postaje, avtomatske telefonske centrale, skupinske antenske naprave. Servis in popravila. *r w $ A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A #* Kolektiv Komunalnega podjetja Grosuplje vam ^eli srečno in uspešno NOVO LETO A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A i J********************************************** rftečna hoda teto 'Ihu* ždii*... SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE PO TOZD SPLOŠNE GRADNJE GROSUPLJE IZVAJA VSE VRSTE GRADBENIH OBJEKTOV IN DEL, VSE VRSTE INVESTICIJSKIH OBJEKTOV, RAZNOVRSTNA POPRAVILA, NADZIDAVE IN ADAPTACIJE, GRADI STANOVANJA ZA TR2IŠCE; PO TOZD KOVINSKO LESNI OBRATI GROSUPLJE IZVAJA KLJUČAVNIČARSKA, KOVAŠKA, MIZARSKA IN DRUGA PODOBNA DELA, VRŠI CELOTEN REMONT GRADBENIH STROJEV IN RAZREZ HLODOVINE; PO TOZD PROJEKTIVNI BIRO GROSUPLJE IZDELUJE VSE VRSTE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE. VSA DELA SO IZVEDENA HITRO IN SOLIDNO. *♦* *l* *♦* *l* »J* •!* *!• »J* »J* »J* *l* »I* *•* *»* ••• *•* *•* ••• *»* *l* *»* •«* »J* »J« %• »J* »J« »J« »J* »*• ••• ••• «*• »*» »*» ••• ••• ••• »j* ••• ••• ••• ••• ••• nJISOUODSKI inotisk 3 BIRO — adamiceva 15 ® 771-100 OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE I. 'ta.iunovodjz za nzdoloizn i.a& & polnim delovnim latom VABI K SODELOVANJU ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG DELAVKO ZA: Pogoji: tnzdnja Izobnazba ekonomike imeni, najmanj tnl leta uitneznlh delovnih Izkuienj, poikuino delo tnl meiece - itnojeplije ((jo-toa-tavefe) - pnlpnava dela - gnafillno oblikovanje za nedoločen čai i polnim delovnim latom 2. ilnanlnega knjigovodja za nedololen lat i polnim delovnim latom Pogoji: tnednja ttnokovna Izobnazba ekonomike imeni, najmanj dve leti delovnih Izkuienj, potkuino delo tnl meiece Pogoji: dokončana dvoletna admlnlitnatlvna iola, delovne Izkuinje na delu itnojeplike, potkuino delo dva meieca - pnelzkut znanja. Od kandidatke pnllakujemo vetelje do pnlučltve na podnočju gnaflčnega oblikovanja. PRIJAVE Z USTREZNIMI DOKAZILI POŠLJITE NA NASLOV: KB BIROTISK - KOLODVORSKA 2, GROSUPLJE. 61290 GROSUPLJE kolodvorska 2. TISKARNI ® 77H77 naša skupnost aiASILO SOCIALISTIČNI SVIZI DSLOVNIOA LJUDSTVA OBČINI OROSUALit l-S. Redakcija je bila zaključena 22.12.1978. IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA GROSUPLJE, KOLODVORSKA 2, TELEFON 771-088. IZHAJA MESEČNO. NAKLADA 3000 IZVODOV. TISK: BIROTISK - GROSUPLJE /771-177/ UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI UREDNIK J02E NERED, ODGOVORNI UREDNIK JULIJANA ERŠTE /771-225/ PO MNENJU REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA PROSVETO IN KULTURO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SRS ST. 421-1/72 OD 30.9.1975, ŠTEJE GLASILO MED PROIZVODE, ZA KATERE SE NE PLAČUJE TEMELJNI PROMETNI DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV.