65 PRIZNANJA SLOVENSKE SEKCIJE IBBY PROMOTORJEM MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI IN BRANJA Letos je Slovenska sekcija IBBY petič zapored podelila priznanja za izjemne dosežke na področju promocije mladin- ske književnosti in branja. Sofinancira jih Javna agencija za knjigo RS. Nagrado Slovenske sekcije IBBY 2014 je prejela dr. Aksinja Kermauner. Priznanja Slovenske sekcije IBBY 2014 so prejeli: – Mirjam Klavž Dolinar, knjižničarka na OŠ bratov Polančičev Maribor, – Knjižne POPslastice, Knjižnica Mi- rana Jarca Novo mesto, – Poletavci – poletni bralci, Mestna knjižnica Ljubljana. Podelitev je bila na Slovenskem knji ž- nem sejmu, in sicer 28. novembra 2014, na pri reditvi z naslovom BRANJE NAS PO VE ZUJE, tj. skupni prireditvi Sloven- ske sekcije IBBY, Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS ter revije Otrok in knjiga. Dr. Aksinja Kermauner (1956) je leta 2010 na Pedagoški fakulteti v Lju- bljani zaključila doktorski študij na Od- delku za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko. Od leta 1987 pa do konca lanskega šolskega je bila zaposlena kot učiteljica slovenščine in likovnega pouka v Zavodu za slepo in slabovidno mladi- no v Ljubljani, od leta 2011 pa tudi kot specialna in rehabilitacijska pedagoginja docentka na Pedagoški fakulteti Univer- ze na Primorskem. Je pesnica in pisateljica; za otroke in mladino je napisala 15 knjig, predvsem na temo slabovidnosti in slepote: na tem področju je med prvimi izdala deli Kak- šne barve je tema? (1996) in Tema ni en črn plašč (2001) ter prvo slovensko avtorsko tipno slikanico Snežna roža (2005). Poleg tega je avtorica spremnih besed h knjigam s tega področja (slo- venskih in prevedenih) in besedil pesmi glasbene skupine Slepi potnik. Za svoje delo je dobila vrsto nagrad in priznanj, mdr. sta njeni tipni slikanici Snežna ro- ža (2005) in Žiga špaget gre v širni svet (2011) sprejeti v IBBY zbirko knjig za otroke s posebnimi potrebami. IBBY NOVICE 66 Vodi projekte za senzibilizacijo okolja in inkluzijo otrok s posebnimi potreba- mi »Tipna slikanica v vsako slovensko knjiž nico, vrtec, šolo«, »Knjiga v škatli« ter »Radovedni prstki«. Je avtorica številnih strokovnih in poljudnih člankov; v njih in tudi v inter- vjujih v medijih vedno poudarja pomen branja tako za slepe in slabovidne kot za polnočuteče mlade in odrasle. Obiskuje mlade bralce in njihove vzgojitelje v vsem slovenskem prostoru: v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, v splošnih knjižnicah idr., v okviru Društva Sloven- skih pisateljev, Društva bralna značka Slovenije – ZPMS, festivala Oko besede, festivala Bralnice pod slamnikom idr. Dr. Aksinja Kermauner je podpredsed- nica Društva specialnih in rehabilitacij- skih pedagogov Slovenije, predsednica Sekcije za mladinsko književnost pri Društvu slovenskih pisateljev, predse- dnica Upravnega odbora Bralnega dru- štva Slovenije in tudi (aktivna!) članica Slovenske sekcije IBBY. Predstavlja in posreduje svoje izkušenje in projekte na delavnicah, seminarjih in simpozijih, v publikacijah idr.: svoje strokovne dosež- ke neumorno predstavlja v slovenskem prostoru na strokovnih srečanjih Bral- nega društva Slovenije, Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, MKL, Pio- nirske – centra za mladinsko književnost in knjižničartsvo idr. Zelo aktivna pa je tudi v mednarodnem prostoru; v zadnjih letih se je z referati udeležila več med- narodnih strokovnih srečanj s področja mladinske književnosti in branja, med njimi tudi 34. kongresa IBBY v Mexicu Cityju septembra 2014. Mirjam Klavž Dolinar (1957), po študiju profesorica slovenskega jezika in pedagogike, je že 28 let zaposlena kot knjižničarka na OŠ bratov Polan- čičev Maribor. Kot šolska knjižničar- ka in učiteljica slovenskega jezika vodi učence v svet knjig, branja in znanja. Je mentorica Prežihove bralne zančke, pri- pravlja učence na Cankarjevo tekmova- nje, aktivno sodeluje v projektu pomoči dislektikom na šoli, dva mandata je bila vodja študijske skupine za knjižnično de- javnost. Z njenim mentorstvom so učenci izdelali sedem raziskovalnih nalog. Mnogo energije je vložila v računalni- ški vnos knjižničnega gradiva, saj je bila ena prvih knjižničark, ki je v Sloveniji začela s tem delom; od leta 2006 je knjiž- nica na njeni šoli polnopravna članica sistema Cobiss. Mirjam Klavž Dolinar s svojimi številnimi dejavnostmi aktivno deluje z mladimi bralci in na področju promocije mladinske književnosti, pred- stavlja in posreduje svoje izkušnje ter promovira branje v medijih. Knjižne POPslastice, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto: Projektna skupina je uspešno usmerila promocijo branja k najbolj zahtevni skupini mladih (od 13 do 18 let). Z izborom sogovorni- kov na srečanjih (v poznih dopoldan- skih urah) in zahtevnih literarnih del v obliki všečnega in mladim dostopnega dogodka promovira branje kot cenjeno 67 prosto časno aktivnost in kot način živ- ljenja. Z izborom oseb, ki so po letih, ustvarjalni praksi ali sporočilih lahko najstniški vzorniki (to so mdr. Andrej Blatnik, Janja Vidmar, Nejc Gazvoda, Tone Kregar, Arne Hodalič, Lado Bizo- vičar, Goran Vojnović, Jonas Žnidaršič, Boštjan Gorenc Pižama, Andrej Rozman Roza, Pavle Ravnohrib idr.), branje pri- bližajo prav najbolj zahtevni starostni skupini uporabnikov in potencialnih uporabnikov knjižnice, ki branje opu- ščajo. Teme in način pogovora so izven pedagogiziranja in moraliziranja, zato je projekt za izbrano ciljno skupino še bolj učinkovit. Gre za aktivno delovanje z mladimi bralci, za aktivno promocijo književnosti in branja, prav tako pa so projekt predstavljali že na različnih stro- kovnih posvetovanjih. Poletavci – poletni bralci, Mestna knjižnica Ljubljana: Projektna skupina je spomladi leta 2011 razvila projekt z namenom doseganja treh pomembnih ciljev: spodbujanje branja med poletnimi počitnicami, izboljšanje bralnih veščin pri otrocih in pridobivanje branja kot vsakodnevne navade. Namenjen je otro- kom med 7. in 12. letom, izvajajo ga vsa- ko leto od junija do septembra. Otrok naj bi med poletnimi počitnicami bral 30 dni vsaj pol ure na dan. K sodelovanju vabijo otroke v vseh knjižnicah mreže Mestne knjižnice Ljubljana (37) ter ljubljanskih in okoliških osnovnih šol. Projekt izvajajo že četrto leto, vsa- ko leto pritegnejo več otrok in projekt se vse bolj širi po Sloveniji, v četrtem letu so pritegnili tudi zamejske otroke v Italiji, otroke pri dopolnilnem pouku v Prijedoru in Tesliču ter potomce Slo- vencev v Berlinu. Med sodelujočimi je bilo ok. 40 % fantov. Poudarimo naj še prost izbor bralnega gradiva in spon- tano spodbujanje družinskega branja. Projekt sprem ljajo različne dejavnosti (npr. razstave, delavnice), medijsko je dobro pokrit in vrh doseže z zaključnimi prireditvami.