Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 2 Oglasi Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 3 Tema tedna: Na Celjskem v letu 2018 prijavljenih 6.398 primerov nalezljivih bolezni ...................... 4 Občina Rečica ob Savinji: Podjetniki in obrtniki na pogovoru z županjo ............................................... 6 Volitve v evropski parlament: Volišče v Nizki ponovno na voljo ........................... 7 Pogovor z Uršo Zgojznik: Izpostavila povezovanje in prizadevanje za čisto okolje ................................... 9 8. Etno večer v Gornjem Gradu: Glej lušno je pr' nas s plesalci in pevci z različnih koncev ............... 17 NTK Savinja Luče: Oskar Rosc postal državni podprvak ............... 21 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 12, 22. marec 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Pacienti smo lahko zaskrbljeni Razmere v slovenskem zdravstvu so kritične. Morda je v tem trenutku še najmanj kritično to, da je zdravstvo brez resornega ministra, saj bo kma- lu dobilo novega, bistveno bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da se stanje v sistemu poslabšuje, kar je zaznala tudi raziskava Euro Health Consumer In- dex (EHCI) oziroma evropski zdravstveni indeks potrošnikov za leto 2018. Na najnovejši lestvici uspešnosti zdravstvenih sistemov 35 evropskih držav je Slovenija dožive- la največji zdrs doslej, padli smo s 16. na 21. mesto. Slabši smo pri pacientovih pravicah in uspešnos- ti eZdravja kakor tudi pri dostopnosti oziroma ča- kalnih dobah, relativno dobro pa smo uvrščeni pri izidih zdravljenja. Čeravno se bo letos v zdravstveni blagajni nab- ralo že za tretjino več denarja kot pred šestimi le- ti, se delovanje sistema še vedno ne izboljšuje. De- nar po mnenju Zavoda za zdravstveno zavarova- nje Slovenije (ZSSS) tudi ni več glavna ovira za skrajševanje vrst, ampak so razlogi v pomanjka- nju zmogljivosti in kadrov ter v organizaciji dela iz- vajalcev. Odnosi znotraj sistema so vse bolj napeti. Zdravniški sindikat Fides je sklenil, da bodo zdrav- niki na vseh ravneh delali le toliko, kolikor določa- jo standardi in normativi. Predsednik Fidesa Ko- nrad Kuštrin napoveduje, da bo »najmanj tretjina zdravnikov delala manj, ker delajo absolutno pre- več, tretjina bo delala približno toliko kot zdaj, ne- kateri pa bodo verjetno delali tudi malo več.« Ta odločitev najverjetneje pomeni podaljšanje čakal- nih dob. Fides istočasno zahteva izločitev zdravnikov iz obstoječega plačnega sistema javnega sektor- ja, na ministrstvu za javno upravo pa se brani- jo s podatkom, da se je materialni položaj zdrav- nikov v zadnjem času bistveno izboljšal: names- to 1.014 zdravnikov kot prej jih je zdaj v najvišjem plačnem razredu že tretjina (2.348). Plače zdrav- nikov in zobozdravnikov so se v povprečju zviša- le za petnajst odstotkov, zdravnikov v sistemu pa je več kot 400 več. V sindikatu družinskih zdravnikov Praktik.um opozarjajo, da naredijo 80 odstotkov obravnav pa- cientov, prejmejo pa le šest odstotkov sredstev ce- lotnega zdravstva. Na področju družinske medi- cine vlada kronično pomanjkanje zdravnikov, za- to predlagajo dodatno plačilo od dva do pet plač- nih razredov za vse specialiste družinske medici- ne iz naslova deficitarnosti glede na oddaljenost od najbližje bolnišnice. In kaj ima to opraviti z zgornjesavinjskim zdra- vstvom? Žal zelo veliko, kar lahko preberete na naslednjih straneh tokratne izdaje Savinjskih no- vic. Če k temu dodamo še namero vladne koalici- je, da ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je razlogov za zaskrbljenost več kot dovolj, podatki o stanju na področju cepljenja, o čemer pišemo v tokratni temi tedna, pa se zdijo bistveno manj po- membni, kot v resnici so. (PV) (ŠS) Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 4 Tema tedna, Aktualno NA CELJSKEM V LETU 2018 PRIJAVLJENIH 6.398 PRIMEROV NALEZLJIVIH BOLEZNI Stopnja obolevnosti v mozirski upravni enoti med najvišjimi v regiji Podatki opozorilnega mrežnega spremljanja za prvo polovico mar- ca kažejo, da se število bolnikov z gripi podobno boleznijo zmanjšu- je. V Sloveniji sicer še vedno bele- žimo nizko precepljenost proti se- zonski gripi, v sezoni 2017/18 je bilo cepljeno 4,1 odstotka prebivalstva. Pred vrati pa je že sezona klopov in, ker Slovenija spada med drža- ve z najvišjo obolevnostjo za klop- nim meningoencefalitisom (KME), Območna enota Celje Nacionalne- ga inštituta za javno zdravje (NIJZ) vabi vse, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravi, k pravo- časnemu cepljenju proti KME. V DOLINI FEBRUARJA LE MALO PRIMEROV GRIPE Celjska enota vsak mesec v Celjskem epidemiološkem vestni- ku objavlja število prijav nalezlji- vih bolezni. Februarja so iz regi- je Celje, kamor spada mozirska upravna enota (UE), prejeli 619 pri- jav nalezljivih bolezni (v tem šte- vilu niso upoštevani primeri AIDS, SPO, tuberkuloze in pljučnic). Sto- pnja obolevanja (20,5/10.000 pre- bivalcev) je bila višja od petletne- ga povprečja (19,3/10.000 prebival- cev), vendar v mozirski UE to pov- prečje ni bilo preseženo. Kapljično prenosljive nalezlji- ve bolezni so predstavljale 83,2 od- stotka vseh prijavljenih bolezni. Na prvem mestu je bila gripa, ki je predstavljala 53 odstotkov vseh pri- javljenih oseb iz te skupine. Na ob- močju UE Mozirje je bilo prejšnji mesec zabeleženih sedem prime- rov gripe, kar postavlja naše obmo- čje na predzadnje mesto med de- setimi v celjski zdravstveni regiji. V tej regiji je delež ljudi cepljenih pro- ti gripi nekoliko višji od slovenskega in znaša 4,5 odstotka. Regija je po deležu cepljenih proti gripi uvršče- na na tretje mesto med devetimi. STOPNJA OBOLEVNOSTI ZA NALEZLJIVIMI BOLEZNIMI V 2018 VIŠJA OD REGIJSKE V letnem poročilu Epidemiolo- ško spremljanje nalezljivih bolez- ni v regiji Celje v letu 2018, ki ga je pripravila celjska enota, je zapi- sano, da je bilo na Celjskem v le- tu 2018 prijavljenih 6.398 prime- rov nalezljivih bolezni. Registrira- nih je bilo deset večjih izbruhov nalezljivih bolezni, v katerih je obo- lelo 234 oseb, skoraj 15 odstotkov oseb je bilo zaradi nalezljivih bo- lezni hospitaliziranih. V povezavi z nalezljivimi bolez- nimi so v regiji zabeležili dvanajst smrti, iz prijav pa ni mogoče zaklju- čiti, ali je šlo za neposredni oziro- ma osnovni vzrok smrti. Letna sto- pnja obolevnosti je v lanskem letu v regiji znašala 211,4/10.000 prebi- valcev. V mozirski upravni enoti je bila stopnja obolevnosti višja od regijske, znašala je 258,6/10.000. Višja je bila le še v UE Šentjur in UE Velenje. LANI PRI NAS ZABELEŽENIH KAR 142 PRIMEROV BORELIOZE Kar se tiče lymske borelioze in KME, torej bolezni, ki jih prenašajo členonožci, je bilo v lanskem letu v celjski zdravstveni regiji zabeleže- nih več primerov kot leto prej. Sicer pretežno na račun lymske borelio- ze, saj je bilo v 2018 zabeleženih 804 primerov, leto poprej pa 469. Za lymsko boreliozo še ne obstaja cepivo, se pa lahko cepimo proti KME. V lanskem letu je bilo na Celjskem zabeleženih 13 primerov KME, eden več kot v 2017 . Slovenija spada med države z najvišjo obo- levnostjo za to nevarno boleznijo v Evropi in na svetu. V UE Mozirje je bil lani zabele- žen zgolj en primer KME, a kar 142 primerov lymske borelioze, pet pri- merov več so zabeležili edino v UE Žalec. Vse ostale upravne enote v celjski zdravstveni regiji so beleži- le precej manj kot sto primerov te bolezni. Tatiana Golob ZGORNJESAVINJSKO ZDRAVSTVO V VELIKI KRIZI Preobremenjenost, slabi delovni pogoji in sanacijski program pregnali tri zdravnike Čeprav so se nizke temperature vrnile, se število bolnikov z gripi podobno boleznijo zmanjšuje. 13 primerov klopnega meningoencefalitisa je bilo lani zabeleženih na Celjskem, v UE Mozirje zgolj en primer, a kar 142 primerov lymske borelioze. V tem mesecu so odpoved da- li trije zdravniki iz nazarske zdra- vstvene postaje, in sicer Klemen Poznič, Matjaž Planko in Andreja Marš Podbregar. Od štirih zdrav- nikov in pediatrinje bosta s 1. ju- nijem, v kolikor se kmalu ne naj- de kakšen nov zdravnik, tu dela- la le še zdravnik Bojan Leskovšek in pediatrinja Brigita Pukmeister. Župani so o nastali situaciji govori- li in odločali na seji ustanoviteljic Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje to sredo. Več o tem bomo poročali v prihod- nji številki Savinjskih novic. SEZNANJENO TUDI MINISTRSTVO Kot je povedala direktorica do- ma Darja Es, je nenadna odpoved treh zdravnikov velika težava za za- vod, predvsem za paciente. Že od prve odpovedi dalje išče zdravnike, o nastali situaciji je obvestila tudi zdravstveno ministrstvo in Združe- nje zdravstvenih domov Slovenije, kjer pričakuje pomoč. »Gotovo bo treba vložiti veliko energije v to, da se zapolnijo prazna mesta, četudi z začasnim nadomeščanjem upoko- jenih zdravnikov,« pravi Esova. PREOBREMENJENOST IN SLABI DELOVNI POGOJI Nadalje razlaga: »Skupni raz- log vseh treh za odhod je preobre- menjenost in slabi delovni pogo- ji, vsak posameznik pa je imel še kakšen oseben razlog.« V pogovo- rih z zdravniki je bila izpostavljena obljuba o prizidku k zdravstvenem domu, s čimer bi se delovni pogo- Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 5 Aktualno ji izboljšali, a se že 12 let vse skupaj ne premakne nikamor. Esova pri- čakuje zagotovilo županov, da se bodo na tem področju začele do- gajati pozitivne spremembe, dru- gače bo odpoved dal tudi Leskov- šek. Njemu zna slediti še Pukmeis- trova, ki je drugače v Nazarjah za- dovoljna. SANACIJSKI PROGRAM Kaplja čez rob je bil mogoče za katerega od teh zdravnikov verje- tno sanacijski program, ki so ga v nazarskem zdravstvenem domu začeli izvajati januarja zaradi iz- gub v zadnjem desetletju. Ukre- pi so med drugim posegli tudi v plačila zaposlenih, stroške prevo- zov in večjo kontrolo dela. Večina zaposlenih se je z uvedbo sanacij- skega programa sprijaznila, kajti vodstvo ga mora po zakonu dosle- dno izvajati. VARČEVANJE NA VSEH PODROČJIH Zavod je za zmanjšanje izgube oddal zunanjemu izvajalcu dejav- nost sanitetnih in dializnih pre- vozov, ki mu je prinašala izgubo. Izplačilo nadur ni več dovoljeno, spremenilo se je izplačevanje po- tnih stroškov, zmanjšala so se na- domestila za dežurstvo na najniž- jo zakonsko osnovo. Župani bo- do odločili, katere specialistič- ne dejavnosti bodo ostale in ka- tere bodo zaradi nerentabilno- sti ukinili. Izvajanje sanacijskega načrta je prizadelo vse zaposle- ne, bolj tiste v višjih plačilnih ra- zredih. Predstavnica zdravnikov je na decembrski seji zavoda iz- postavila uvedbo ure za beleženje delovnega časa, ki so jo nekate- ri razumeli kot nezaupanje do de- la zdravnikov. ODHAJAJO TJA, KJER BODO MANJ OBREMENJENI »Zdravniki, ki so dali odpo- ved, odhajajo na delovna mes- ta, kjer bodo manj obremenje- ni,« pove Esova in doda, da jim boljših pogojev trenutno ne mo- re ponuditi. »V manjšem zdra- vstvenem domu je težko konku- rirati večjim. Ti lahko zaposlenim ponudijo več ugodnosti in so po- sledično manj obremenjeni. Tudi slabi delovni pogoji nam ne gre- do na roko,« pojasnjuje direktori- ca, ki je že imela razgovor z mlaj- šo zdravnico, a je bila ta ob pog- ledu na stavbo in ambulante do- kaj razočarana, kar je tudi odkri- to povedala. NAZARSKI ŽUPAN Z ZDRAVNIKI O NJIHOVIH TEŽAVAH Z vsemi zdravniki z nazarske zdravstvene postaje in predse- dnico sveta zavoda Darjo Kramer Štiglic se je pogovoril nazarski župan Matej Pečovnik. Zdravniki so na sestanku izpostavili kar ne- kaj razlogov, ki jih pri delu motijo. Na Pečovnikovo željo so vse zapi- sali. Župani so bili z razlogi sezna- njeni na seji sveta ustanoviteljic v sredo. Na vprašanje, ali bi ti mora- li bolj resno jemati potrebo po pri- zidku zdravstvenega doma, da do tega ne bi prišlo, Pečovnik v svo- jem imenu odgovarja, da se zave- da nujnosti izvedbe tega projek- ta. V kratkem bo za projekt vlo- žena dokumentacija za gradbeno dovoljenje, kar kaže, da se občine trudijo za to, je pa res, da vse sku- paj teče počasi. NAJKRAJŠO BODO POTEGNILI PACIENTI Darja Kramer Štiglic pove, da v celotni situaciji največjo težavo vi- di v tem, da bo veliko ljudi kmalu ostalo brez osebnega zdravnika, kot javni zavod pa morajo zagota- vljati oskrbo pacientov. »Kakšni so razlogi za odhod, bodo morali po- vedati zdravniki, verjetno pa ima- jo kakšno skupno točko, ki jih je do tega pripeljala. Treba se je tudi vprašati, kakšni so bili odnosi med njimi. V težkem položaju smo vsi, ki delamo s pacienti, ki so zaskrblje- ni, a jim ne moremo dati odgovo- rov.« SISTEM RAZPADA OD SPODAJ NAVZGOR Kramer Štigličeva zaključuje: »Kaže se alarmantno stanje v zdra- vstvu v Sloveniji, je pa res, da je specifika zdravstvenega doma Na- zarje posebna, saj ima več zdra- Od 4 zdravnikov in pediatrinje bosta s 1. junijem, v kolikor ne bodo zaposlili kakšnega novega zdravnika, v nazarskem zdravstvenem domu delala le še zdravnik Bojan Leskovšek in pediatrinja Brigita Pukmeister. Vodjo patronaže Stašo Rojten (levo) in predsednico sveta zavoda Darjo Kramer Štiglic najbolj skrbi, da bo brez zdravnikov ostalo blizu 4.500 prebivalcev Zgornje Savinjske doline. (Foto: Štefka Sem) vstvenih postaj in ni primerljiva z marsikaterim drugim zdravstve- nim domom. Težave v zdravstvu se začnejo na vrhu države, razpa- dati pa je sistem začel od spodaj navzgor, torej na periferiji. V tem trenutku moramo biti slišani s stra- ni županov, da s podmornice, v ka- teri trenutno smo, splavamo nazaj na sonce.« PATRONAŽA BO DELALA BREZ SPREMEMB Odzivi zaposlenih kažejo pred- vsem na njihovo zaskrbljenost in žalost, večina ve, da bodo v tej si- tuaciji najkrajše potegnili boolniki. Vodja patronaže Staša Rojten pra- vi, da se njihovo delo z odhodom zdravnikov ne bo spremenilo. Vsi potrebni obiski bodo izvedeni, prav tako bodo poskrbele za nove paci- ente, ki bodo obvestili patronažo o prihodu iz bolnišnice. Pacienti ne bodo za nič prikrajšani. Patronaž- ne sestre bodo imele več usklaje- vanja z zdravniki in birokracije, kar na paciente ne bo vplivalo. POZIV ZAPOSLENIH ŽUPANOM »Zaposleni si želimo posluh s strani ustanoviteljic, občin, ki mo- rajo aktivno pristopiti k reševanju zdravstvene krize v Zgornji Savinj- ski dolini. Ni dovolj le razumeva- nje situacije, v kateri smo se znašli, potrebna je pomoč zdravstvenemu domu, da zagotovi pacientom, kar jim pripada. Manevrskega prosto- ra ni več. Smo le izvajalci storitev, ki sami ne zmoremo več, in tu bo- do morale pristopiti občine,« meni Rojtnova. Štefka Sem Direktorica Darja Es je o nastalih težavah obvestila tudi zdravstveno ministrstvo in Združenje zdravstvenih domov Slovenije. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 6 Iz občin, Gospodarstvo, Organizacije POZIV DIREKCIJE ZA VODE Odstranjevanje vegetacije je dolžnost lastnikov zemljišč Direkcija Republike Slovenije za vode, Sektor območja Savinje, kot upravljavec vodotokov na območju porečja Savinje v posebnem dopisu poziva lastnike in druge uporabnike vodnih in priobalnih zemljišč, da se ob vodotokih odstrani podrta dreve- sa, polomljena debla in vejevje, od- padkov pa se ne odlaga na brežine in ne meče v struge vodotokov. Poziv velja za ukrepanje ob vseh vodotokih 2. reda, kamor pa ne sodi Savinja. Na podlagi določil zakona o vo- dah so lastniki ali uporabniki vod- nih in priobalnih zemljišč sami dolžni odstranjevati podrta dre- vesa, polomljena debla in vejev- je. Odpadkov ni dovoljeno metati v vodotok ali jih odlagati ob vodah, saj se tako slabša stanje na vodah in vodni infrastrukturi ter povečuje poplavno ogroženost. Prav tako lastnik ali uporabnik zemljišča ob vodi na njem ne sme odlagati oziroma skladiščiti različ- nega materiala, kot so les ali si- lažne bale. Če to počno tretje ose- be, je dolžan o tem obvestiti vodo- varstvenega nadzornika. Marija Lebar PODJETNIKI IN OBRTNIKI NA POGOVORU Z ŽUPANJO OBČINE REČICA OB SAVINJI O razvojnem programu občine in regijski štipendijskih shemi Županja Ana Rebernik (desno) se je o razvojni usmeritvi občine pogovarjala s podjetniki in obrtniki. (Foto: Barbara Rozoničnik) DELEJEV JEZ V MOZIRJU Zaključili z gradnjo ribje steze Zaradi tehnične zahtevnosti in potrebne natančnosti je bila izvedba steze zamudna, trajala je okoli tri mesece. (Foto: Igor Solar) Županja občine Rečica ob Savinji Ana Re- bernik je povabila lokalne podjetnike in obrtni- ke na pogovor v prostore gasilskega doma. Va- bljeni so podali predloge in pobude k razvojni usmeritvi občine, predstavljen je bil tudi projekt regijske štipendijske sheme. O PREDNOSTNIH NALOGAH OBČINE Rebernikova je spregovorila o razvojni usme- ritvi občine, ki med drugim zajema obnovo ce- stne in komunalne infrastrukture ter sanaci- jo posameznih javnih objektov. Ena od predno- stnih nalog občine je zagotoviti zazidljive par- cele in več prostih stanovanj. Županja je na sre- čanju, ki je bilo namenjeno predvsem izmenja- vi mnenj in druženju, pozvala k sodelovanju in sklepanju kompromisov v skupno dobro. Mojca Sitar iz Razvojne agencije Savinjske regije je predstavila projekt regijske štipendij- ske sheme. Gre za sofinanciranje kadrovskih štipendij iz naslova evropskih sredstev z na- menom v čim večji meri uskladiti izbiro pokli- ca dijakov in študentov s kadrovskimi potreba- mi delodajalcev. Kadrovsko štipendiranje omo- goča po končanem šolanju takojšnjo in ustre- zno zaposlitev v domači regiji, hkrati pa zvišuje izobrazbeno raven prebivalstva. Barbara Rozoničnik V sklopu prenove Delejevega jezu na Savinji v Mozirju je izva- jalec Nivo eko uredil tudi stezo za prehod vodnih organizmov. Zara- di tehnične zahtevnosti je gradnja trajala kar okoli tri mesece. STEZA V SKLOPU OBNOVE JEZU Vodja del Uroš Vogrinc je pove- dal: »Investitor del je Direkcija RS za vode. Celoten projekt je zajemal obnovo Delejevega jezu, to je kom- pletno novo podenje iz macesno- vih poloblic in lokalno ojačanje te- meljenja jezu. V sklopu tega se je izvedla ribja steza oziroma uradno steza za prehod vodnih organizmov. NAČRTOVANA NA OSNOVI PROJEKTNIH POGOJEV Ribja steza je namenjena vod- nemu življu in bo ugodno vplivala na šibko, kakor tudi na dominan- tno populacijo rib. Doprinesla bo k njihovemu prostemu prerazpore- janju gorvodno v času drstitve ob primerni temperaturi vode. Steza je načrtovana in dimenzionirana na osnovi projektnih pogojev, ki jih je izdal Zavod za ribištvo Slovenije. Na izdelan projekt je omenjeni za- vod podal tudi pozitivno mnenje.« PREKATI ZA PREHAJANJE VODNIH ORGANIZMOV Za zagotavljanje prehajanja vodnih organizmov je na levem bregu Savinje izvedena ribja steza v obliki vertikalnih prekatov, teh je 16. Projektirana višinska razlika je 2,4 metra med zgornjo in spodnjo gladino. Marija Lebar Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 7 Politika, Gospodarstvo KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA V načrtu številne novosti v lastni pridelavi Začela se je sezona vrtičkarske in kmetijske pridelave, kupci se množično oskrbujejo s semeni in ostalim potrebnim materialom, kot so gnojila. Dobro obiskan je Pro- dajni center Saša v Nazarjah, prav tako trgovina v Lučah ter ostale prodajalne, ki jih ima Kmetijska za- druga Šaleška dolina na zgornje- savinjsko-šaleškem območju. Lanskoletno poslovanje je bi- lo uspešno, v kratkem bodo v no- ve hleve v Šmartnem ob Paki na- mestili 260 pitancev. Precej novih načrtov imajo pri odkupu in pro- daji slovenskega ekološkega mesa blagovne znamke Ekodar. Prav ta- ko se kažejo nove možnosti pride- lave ekološkega sadja in predelave v različne izdelke, je povedal direk- tor zadruge Ivan Drev. Več o tem v prihodnji številki Sa- vinjskih novic. Marija Lebar VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT Volišče v Nizki ponovno na voljo Letos se izteka mandat poslan- cem v evropskem parlamentu, za- to se slovenske politične stranke intenzivno pripravljajo nanje. Voli- tve bodo 26. maja, od februarja te- čejo roki za volilna opravila, ki jih je razpisala Državna volilna komi- sija. Okrajne volilne komisije mora- jo v skladu s predpisi določiti vo- lišča. Volilni upravičenci iz Nizke in Varpolj v občini Rečica ob Savinji bodo lahko volili na »starem« vo- lišču, to je v prostoru tehnično pre- glednega centra AM Miklavc v Nizki. To volišče je okrajna volilna ko- misija lani izločila in za volivce omenjenih naselij določila drugo volilno mesto. Krajani s tem niso bili zadovoljni. Za tokratne evrop- ske volitve bo omenjeno volišče ponovno aktivno, za kar so se kra- jani naselij Nizka in Varpolje komi- siji zahvalili s posebnim pismom. V njem so zapisali, da se ji zahvalju- jejo za ugodno rešeno vlogo za do- ločitev volišča, ki so jo na komisijo naslovili letos februarja. »Med kra- jani je zaznati dvig zaupanja v de- lovanje mehanizmov demokraci- je,« so še zapisali. Marija Lebar V JUVANJU PREDSTAVITEV KNJIGE SREDSTVA EVROPSKE UNIJE OD TEORIJE DO PRAKSE Kako uspešno do evropskega denarja V konferenčnih prostorih Šport centra Prodnik v Juvanju je v pe- tek, 15. marca, potekala predstavi- tev knjige Sredstva evropske uni- je od teorije do prakse. Dogodek je zbudil izredno zanimanje, saj so udeleženci povsem napolnili dvo- rano in pozorno prisluhnili avtorje- ma Francu Bogoviču in mag. Mo- niki Kirbiš Rojs. ZNANJE IZ PRAKSE V uvodnem nagovoru je Jakob Presečnik predstavil oba avtor- ja publikacije. Omenil je, da ima- ta oba veliko znanja s terena o tem, kaj potrebujejo občine oziro- ma prebivalci, pa tudi o tem, kako uspešno konkurirati za evropska sredstva. Spomnil je, da se evrop- ski poslanec Bogovič v Bruslju in- tenzivno zavzema za sofinancira- nje razvoja podeželja in kmetijstva ter da je lani za področje inovacij in raziskav prejel priznanje – tako imenovanega bruseljskega oskar- ja. Bogovič je nekdanji kmetijski minister, še prej je bil župan, zato so mu razmere podrobno pozna- ne. Monika Kirbiš Rojs je delala v več vladnih službah, sedaj je zapo- slena na Občini Slovenska Bistrica in je bila udeležena pri izvedbi več projektov, financiranih iz EU. UGOTOVITI POTREBE IN PRIPRAVITI PROJEKTNO DOKUMENTACIJO Kot sta poudarila avtorja, je knji- ga napisana kot priročnik z infor- macijami, kako uspešno do evrop- skih sredstev. Pravita, da bi bilo dobro povezovanje občin, saj bi bi- le le tako uspešen sogovornik na- šim, mednarodnim in inštitucijam, ki pripravljajo razpise. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi razvojne agencije. »Najprej mora vsak, ki želi do evropskega denarja, ugotoviti, kakšne so njegove potrebe, šele nato poiskati vire financiranja,« je dejal Bogovič. Kirbiš Rojsova je iz svoje izkušnje povedala, da je pot- rebno projektno dokumentacijo natančno pripraviti, pri tem je tre- ba računati, da bo mogoče naložba uresničena šele po več letih, lahko šele v naslednji perspektivi, a tre- ba je biti vztrajen. NIZKO ČRPANJE V TOKRATNEM OBDOBJU Knjiga sama, ki so jo obiskoval- cem brezplačno razdelili, prinaša uvodne podatke o načelih Evrop- ske unije in o programskem ob- dobju 2014-2020. Predstavi posa- mezne evropske sklade, navaja države neto plačnice in neto pre- jemnice evropskih sredstev. Med slednjimi je tudi Slovenija. S sofinanciranjem iz evropskega denarja je bilo v naši državi doslej izvedenih okoli pet tisoč projektov, nekaj največjih med njimi je pred- stavljenih v knjigi. Vendar je črpanje v tokratnem programskem obdob- ju izjemno nizko, saj sta za nami sa- mo Hrvaška in Italija. Vzroke govor- nika vidita v nesorazmernih admi- nistrativnih ovirah, kadrovskih teža- vah naših inštitucij, v medsektorski neusklajenosti, v regionalni razdro- bljenosti in v tem, da je za projekte potrebno imeti sredstva, ki se povr- nejo šele po uspešni realizaciji. NA VOLJO PREMOSTITVENA SREDSTVA V razpravi so prisotni izrazili svo- je strinjanje z govornikoma. Prosi- li so za nekaj konkretnih napotkov za uspešno črpanje denarja in iz- postavili nekatere tukajšnje pro- jekte, ki še čakajo na realizacijo. V. d. direktor Slovenskega regi- onalnega razvojnega sklada Ve- lislav Žvipelj je predstavil mož- nost ugodnega kreditiranja, za ka- terega ima sklad odprte razpise. S tem denarjem lahko prijavitelji pre- mostijo finančno vrzel med izved- bo projektov in kasnejšim preje- tjem denarja iz evropskih sredstev. Marija Lebar Franc Bogovič: »V knjigi sva želela pridobivanje evropskih sredstev prikazati na pozitiven način.« (Foto: Marija Lebar) Krajani naselij Nizka in Varpo- lje so se okrajni volilni komisi- ji zahvalili s posebnim pismom. Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 8 Gospodarstvo, Organizacije ANJA IN SIMON ŠTAMPAR Z BLAGOVNO ZNAMKO VARIUSDESIGN Vzglavnik z lesenim polnilom blagodejno vpliva na spanec Anja in Simon Štampar izdelujeta vzglavnike s polnilom oblovine lesa cemprin, ponudbo nadgrajujeta še z drugimi uporabnimi unikatnimi izdelki. (Foto: Barbara Rozoničnik) Rdeča nit zgodbe Anje in Si- mona Štamparja z Rečice ob Sa- vinji je les, pod blagovno znamko VariusDesign iz le tega ustvarjata unikatne in okolju prijazne izdel- ke. Verjameta v neverjetno moč le- sa, ki ju vedno znova navdihuje s svojim vonjem, teksturo, barvo, si- jajem in edinstvenostjo. BLAGODEJNI UČINKI LESA CEMPRINA Vzglavniki so polnjeni s skrb- no izbranim polnilom oblovine le- sa cemprina (tudi švicarski bor ali limba Pinus Cembra), ki oddaja pri- jeten svež vonj, deluje pomirjevalno in blagodejno vpliva na spanec. Po- leg tega les cemprina, ki raste v Al- pah in Karpatih, krepi krvni obtok, zmanjšuje število srčnih utripov in naravno regulira živčni sistem. stveno pripomoglo k njunemu na- daljnjemu razvoju. Latinska beseda Varius pome- ni raznovrstno, drugačno, pestro, kot so pestri njuni izdelki. Varius je sprva predstavljal blagovno znam- ko lesenega nakita, danes pod svojim okriljem predstavlja širši BLAGOVNO ZNAMKO NADGRAJUJETA Z UPORABNIMI UNIKATNIMI IZDELKI Vse se je začelo med študijem oblikovanja v Mariboru, ko se je izoblikoval njun stil. Les od takrat predstavlja glavno surovino nju- nih izdelkov. V nadaljnjem razvo- ju podjetniške poti sta se kot start up podjetje leta 2017 v SAŠA inku- batorju v Velenju udeležila delav- nic Podjetniški trampolin, kar je bi- OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ZGORNJESAVINJSKO-ZADREČKE DOLINE Ohranjanje spomina na zavzetje mejnega prehoda Pavličevo sedlo Predsednik Maks Slatinšek je posebej izpostavil uspešno akcijo zbiranja solidarnostne pomoči za člana, ki sta v požarih utrpela veliko gmotno škodo. Člani Območnega združenja ve- teranov vojne za Slovenijo Zgor- njesavinjsko-Zadrečke doline so se na rednem občnem zboru ses- tali prvi petek v marcu in se dogo- vorili, da bodo za lansko leto plani- rano postavitev spominskega obe- ležja na mejnem prehodu Pavliče- vo sedlo realizirali letos. POHOD NA PAVLIČEVO SEDLO ODSLEJ VSAKO LETO Obeležja v spomin na zavzetje mejnega prehoda Pavličevo sedlo v vojni za Slovenijo veteranom lani ni uspelo postaviti, ker so prepoz- no dobili dovoljenje za postavitev, so pa ne glede na to v sodelova- nju s Policijskim veteranskim dru- štvom Sever za celjsko območje - odborom Mozirje in Občino Solča- va organizirali pohod na mejni pre- hod, ki naj bi bil odslej tradiciona- len. PRENOVA DRUŠTVENE PISARNE PRELOŽENA Ostale načrtovane aktivnosti za leto 2018 so bile realizirane, z izje- mo prenove društvene pisarne v Domu kulture Nazarje, ki je presta- vljena za nedoločen čas, dokler ob- čina kot lastnik ne izvede sanacije strehe objekta. Predsednik zdru- ženja Maks Slatinšek je v poroči- lu za lansko leto posebej izpostavil uspešno akcijo zbiranja solidarno- stne pomoči za člana, ki sta v po- žarih utrpela veliko gmotno škodo. Pri tem se je s svojim prispevkom izkazala tudi Zveza veteranov voj- ne za Slovenijo. PROGRAM DELA VSEBINSKO PODOBEN LANSKEMU Program dela za leto 2019 je si- cer podoben lanskemu. Aprila bo- do organizirali pohod v Borseko na lokacijo tajnega skladišča orožja v času osamosvajanja. Maja sledi veteranski večer ob obletnici upo- ra proti oddaji orožja TO v Nazarjah, junija že omenjena postavitev spo- minskega obeležja na Pavličevem sedlu in proslava ob dnevu držav- nosti na Ljubnem ob Savinji. Sep- tembra bodo organizirali strelsko tekmovanje v Gornjem Gradu in pohod na Pavličevo sedlo, oktobra ekskurzijo za člane na Gorenjsko in proslavo ob dnevu suverenosti v Mozirju. Letni program aktivnosti bodo sklenili s proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti v Gor- njem Gradu. Tekst in foto: Franci Kotnik sklop unikatnih produktov, vsake- ga s svojo edinstveno zgodbo, iz- delek Sweet.dreams Povšter pa želita nadgraditi s širšim sklopom uporabnih in unikatnih izdelkov. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 9 Organizacije, Iz občin, Oglasi LUČE Podpisali pogodbo o gasilski dejavnosti Pogodbo o gasilski dejavnosti in aneks so podpisali (z leve) Janko Žuntar, Ciril Rosc in Boštjan Robnik. (Fotodokumentacija Občine Luče) V Lučah so nedavno podpisa- li tristranske pogodbe o izvaja- nju gasilske javne službe v občini. Hkrati z novo pogodbo so podpisa- li aneks o višini letošnjega financi- ranja gasilske dejavnosti. ZVEZA, DRUŠTVO IN OBČINA ZGLEDNO SODELUJEJO Predsednik Gasilske zveze Zgor- nje Savinjske doline Janko Žuntar je v kratkih obrisih predstavil novo pogodbo, ki bo zamenjala doseda- njo, več kot desetletje staro. Ome- nil je zgledno sodelovanje med zve- zo, prostovoljnim gasilskim dru- štvom in občino. Njegovim bese- POGOVOR Z URŠO ZGOJZNIK Izpostavila povezovanje in prizadevanje za čisto okolje Dogodek je pospremila razstava Narava gorskega sveta – včeraj, danes, jutri, ki je nastala v sodelovanju Zavoda RS za varstvo narave s Planinsko zvezo Slovenije. V prostorih mozirske galerije je 12. marca potekal pogovor z okolje- varstvenico, predsednico društva Ekologi brez meja, Slovenko le- ta 2018 in kandidatko za evropski parlament Uršo Zgojznik, nekda- njo Mozirjanko. V prijetnem pogo- voru, ki ga je vodila Tatiana Golob, je izpostavila povezovanje in priza- devanje za čisto okolje. Dogodek je potekal v organizaciji Osrednje knjižnice Mozirje. »Ljudi je potrebno dolgoročno ozaveščati glede okoljskih spre- memb,« je mnenja Zgojznikova. Sama je pred več leti pričela z ak- cijo Očistimo Slovenijo. Projekt je bil izveden večkrat, prvič leta 2010, zadnjič lansko leto. Po njenih be- sedah ni pravi način, da del popu- lacije čisti za večino. Ljudi je tre- ba osveščati na vseh področjih in stalno opozarjati, kaj s sabo nosi nečisto okolje. EKOLOGINJA, KI SE PODAJA V POLITIČNE VODE Urša Zgojznik je skupaj s so- mišljeniki ustanovila listo Poveži- mo se, s katero bo skušala priti v evropski parlament. Po njenih be- sedah je težko biti celo življenje aktivist. Glavni razlog, da se je od- ločila za vstop v politične vode, je, da politika odloča o zakonih, za- to posledično lažje dosežeš, da se tvoje ideje uresničijo. V njihovi listi se bodo zavzemali za povezovanje, pravično družbo, svobodo in pravi- ce posameznikov, razbremenitev birokracije in si prizadevali za čis- to okolje. Primož Vajdl Urša Zgojznik (desno) je v pogovoru s Tatiano Golob predstavila načine, kako izboljšati onesnaženost po svetu. (Foto: Primož Vajdl) dam je pritrdil župan Ciril Rosc in dodal, da aneks k pogodbi določa fi- nanciranje za leto 2019. Ta ostaja na enaki višini kot v lanskem letu. Za- dovoljstvo je izrazil tudi predsednik PGD Luče Boštjan Robnik. NABAVILI BODO KOMBI ZA PREVOZ MOŠTVA Lučki gasilci bodo letos nabavi- li novo vozilo GVM-1, to je kombi za prevoz moštva. Delno so nabavo fi- nancirali sami, delno s sredstvi ob- činskega proračuna. Slovesen prevzem vozila načrtujejo v okviru prireditev ob Lučkem dnevu. Marija Lebar Naročnik: Kamp Menina d.o.o., Varpolje 105, 3332 Rečica ob Savinji Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 10 Organizacije PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI Postopki za širitev gasilnega doma že v teku Poveljnik Marko Gluk se je zahvalil članicam in članom za dragocen čas, ki ga namenjajo delu v društvu. Poveljnik PGD Šmartno ob Dre- ti Marko Gluk je na občnem zbo- ru spregovoril o delovanju, pred- sednica Darja Acman pa o smelih načrtih društva za tekoče leto. Le- tos med drugim načrtujejo adapta- cijo gasilnega doma. PESTER NABOR AKTIVNOSTI Preteklo leto so zabeležili pet in- tervencij, ki so poleg posredovanja ob požarih zajemale pomoč ob na- ravnih nesrečah. Veliko pozornost namenjajo izobraževanju, redno se udeležujejo tekmovanj. Na dan Sv. Florjana so za društva nazarske občine v Šmartnem pripravili pra- znovanje z mašo. Novembra so iz- vedli dobro obiskan dan odprtih vrat z možnostjo pregleda starih in nakupa novih gasilnikov. Z dogod- kom je sovpadal prevzem nove ga- silske opreme. PRIDOBILI BODO DODATNE GARAŽNE PROSTORE Po besedah Acmanove bo rde- ča nit njenega mandata adaptaci- ja gasilskega doma in za leto 2023 predviden nakup novega gasilske- ga vozila. Gradbeno dovoljenje za širitev so pridobili, sledi izbira iz- vajalcev in gradnja, ki za društvo predstavlja velik finančni zalogaj. Z adaptacijo doma bodo pridobili potrebne dodatne garažne prosto- re za gasilska vozila. JOŽE ZIDARN IN ANTON BASTELJ ČASTNA ČLANA Na zboru so podelili priznanja za- služnim članom. Jože Zidarn in An- ton Bastelj sta gasilstvu v društvu predana že več kot 50 let. Naloge sta odgovorno opravljala skozi več mandatov z delovanjem v upravnih in nadzornih odborih ter komisijah. Oba sta veliko doprinesla k razvoju društva, zato sta prejela naziv ča- stni član PGD Šmartno ob Dreti. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI Obnovili društveno brunarico na Lazah Poveljnik Bojan Matko je izpostavil, da so se udeleževali tečajev in pridobivali znanje na vajah in tekmovanjih. V Prostovoljnem gasilskem dru- štvu Gorica ob Dreti so po besedah predsednika Tadeja Kotnika us- peli realizirati številne naloge kljub temu, da je na tem mestu novinec. Konec aprila so postavili mlaj in se udeležili čistilne akcije. Ob prazni- ku dela so organizirali pohod na Čreto. Na florjanovo so se udeležili maše v Šmartnem ob Dreti. ORGANIZATORJI TEKME ZA KIP SV. FLORJANA Poleti so obnovili društveno brunarico na Lazah in opravili ne- kaj vzdrževalnih del v gasilskem domu. Bili so organizatorji tekme za kip sv. Florjana. Dogodka se je udeležilo veliko število ekip. Junija so pripravili tudi pogostitev za sta- rejše krajane. Udeleževali so se iz- obraževanj, posvetov in tekmovanj. POMAGALI PRI REŠEVANJU ŽIVLJENJ Poveljnik Bojan Matko je pove- dal, da so bili uspešni tudi na iz- obraževalnem področju. Udeleže- vali so se tečajev, znanje pridobi- vali na društvenih vajah in tekmo- vanjih. Na tekmovanjih zgornjesa- vinjske gasilske zveze so ekipe pi- onirjev, mladine in članov doseg- le vidne rezultate. Lani so interve- nirali v dimniškem požaru na do- mačem terenu in bili v pomoč na- zarskim gasilcem pri gašenju po- žara. Dvakrat so pomagali pri re- ševanju življenj. Druženje na občnem zboru, kjer so si zadali smernice za delo v le- tošnjem letu, so izkoristili za po- delitev zahval in priznanj posa- meznikom, ki so s svojim dolgo- letnim delom prispevali k razvo- ju društva. Tekst in foto: Marija Šukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOLČAVA Gasilski dom dobil novo podobo Po besedah poveljnika Matjaža Ramšaka so pomagali pri odpravi posledic vetroloma. V PGD Solčava je bilo preteklo leto po mnenju predsednika Ma- tije Vavdija razgibano. V spomla- danskem terminu so se nekate- ri člani prijavili na tečaj za varno delo z motorno žago, a zaradi pre- velikega števila tečajnikov niso bi- li sprejeti. So pa zato bili s prijava- mi uspešni na tečaju za gasilce in višjega gasilca. V Podolševi so namestili defi- brilator. V mesecu požarne var- nosti so gostili PGD Zibika iz Šmarja pri Jelšah. Ob druženju so jim prikazali vajo gašenja gozdne- ga požara in reševanje ponesre- čenca na strmih terenih. SANIRALI ŠKODO VETROLOMA Po besedah poveljnika Matjaža Ramšaka na svojem območju ni- so imeli požarov, so pa bili v pomoč pri odpravi posledic vetroloma. Op- ravili so kar 80 prostovoljnih ur pri odpravi škode na ostrešjih in ce- stni infrastrukturi. Štirikrat so bi- li prisotni pri reševanju človeških življenj. Svoje znanje so urili na ga- silski vaji v Železni Kapli in pri eva- kuaciji učencev iz domače osnov- ne šole. POMOČ OBČINE IN DONATORJEV Društvo se lahko pohvali z novo podobo gasilskega doma. Obnovili so garaže, garderobe, sanitarije in fasado, ki jo sedaj krasi freska sv. Florjana. Pri pokrivanju stroškov so jim pomagali donatorji in občina. Letos bodo delali po ustaljenem programu dela, so ugotavljali na občnem zboru društva. Enotni so si bili, da je pomembno povezova- nje tako starejših kot mlajših čla- nov. Le tako bodo premagali ovire, ki se pojavljajo skozi leto. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 11 Organizacije ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KRAJEVNI ODBOR MOZIRJE Zaskrbljeni glede starostne strukture članstva Člani mozirskega krajevnega odbora Združenja borcev za vred- note NOB Zgornje Savinjske doli- ne so lani dosegli številna priča- kovanja, ki so si jih zadali, je pove- dala predsednica Stanislava Bo- rovšak na občnem zboru. Še ved- no pa so zaskrbljeni glede staro- stne strukture svojega članstva, saj mladih tako rekoč ni. PODELILI JUBILEJNA PRIZNANJA ZVEZE Občni zbor sta pozdravila mozirski župan Ivan Suhoveršnik in predse- dnik območne organizacije borcev Jože Rakun. Ob koncu so podelili ju- bilejna priznanja zveze združenj bor- cev za aktivno in požrtvovalno ohra- njanje vrednot NOB. Borovšakova je dejala, da odbor šteje nekaj čez sto članov, ki dob- ro skrbijo za ohranjanje zgodovine v času obeh svetovnih vojn. Apri- lu so v okviru občinskega prazni- ka pripravili proslavo ob obletnici NOB, konec oktobra pa v sodelova- nju z OŠ Mozirje in ostalimi društvi še komemoracijo ob dnevu spomi- na na mrtve. UDELEŽEVALI SO SE SREČANJ IN PROSLAV Na strokovno ekskurzijo so se odpravili v Loško dolino in Cerkni- co ter se udeležili številnih spo- minskih srečanj in proslav v Fran- kolovem, Letušu, Topolšici, na Me- nini, Čreti ter v Ljubljani ob 70-le- tnici ustanovitve zveze borcev. Ob pomoči krajanov so skrbeli za spo- menike in grobišča. Nekateri so bili aktivni tudi v pohodništvu. Letos bodo skušali vključiti še več članov, predvsem mlajših. Še naprej bodo skrbeli za grobove in spomenike ter se udeleževali spo- minskih obeležij. Prav tako se bodo odpravili na strokovno ekskurzijo. Tekst in foto: Primož Vajdl Predsednica Stanislava Borovšak je poudarila, da bo potrebno posvetiti pozornost povečanju članstva. ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KRAJEVNA ORGANIZACIJA REČICA OB SAVINJI Upajo, da bo spomenik na novi lokaciji v dogovorjenem roku Po besedah predsednice Ide Hribernik so delali po smernicah združenja in utrjevali podobo organizacije. Člani rečiške borčevske organi- zacije, ki jih vodi predsednica Ida Hribernik, so bili na občnem zbo- ru kritični do umaknitve spomeni- ka padlim borcem druge svetovne vojne s trga ob pokopališče. Obe- nem so izrazili upanje, da bo sle- dnji postavljen na novi lokaciji v dogovorjenem roku. To pa naj bi bi- lo konec aprila. V preteklem letu so po mnenju Hribernikove delali po smernicah združenja in utrjevali podobo orga- nizacije. To je iz leta v leto težje, saj TOPLICA – DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA LJUBNO Topličanke zelo aktivne pri delu in razstavah Predsednica Margareta Atelšek je povzela številne razstave, na katerih so sodelovale topličanke. Članice društva podeželskih že- na Toplica kljub srebrnim nitim v svojih laseh zelo aktivno delajo. So redne razstavljavke v gornjegraj- skem Zavodu Stanislava, kjer so razstavljaje jaslice in velikonočne prtičke. Ob obisku celjskega ško- fa msgr. dr. Stanislava Lipovška v zavodu so zanj in župnika Iva- na Šumljaka pripravile spominska darila, vezen prt in glinaste izdel- ke, enako tudi za evropskega pos- lanca Franca Bogoviča, je na obč- nem zboru omenila predsednica društva mag. Margareta Atelšek. članstvo upada. V njihovi organi- zaciji je le nekaj več kot šestdeset članov, od tega samo eden s statu- som borca. Udeleževali so se različnih spo- minskih slovesnosti v dolini in šir- še. Ob dnevu spomina na mrtve so pripravili komemoracijo. V soorga- nizaciji z Društvom letalcev Zgor- nje Savinjske doline in Prostovolj- nim gasilskim društvom Pobrežje ob Savinji so s slovesnostjo počas- tili zasilni pristanek britanskega le- tala na Zgornjem Pobrežju. PREDALI ZAHVALNE LISTINE Iz plana dela, ki se bistveno ne bo razlikoval od dela v preteklo- sti, je razbrati, da se bodo trudi- li pridobiti nove člane. Njihova skrb bodo tudi starejši in onemog- li. Te bodo obiskali ob zaključku le- ta in jim namenili priložnostno da- rilo. Občni zbor je bil tudi priložnost za predajo zahvalnih listin nekate- rim članom za njihovo prizadeva- nje za ohranjanje in varovanje vre- dnot NOB. Tekst in foto: Marija Šukalo V Radmirju so pripravile razsta- vo vezenin vezilj iz Boršta pri Trstu. Razstava je bila zelo odmevna in le- po obiskana, obogatila jo je Rosa- na Štiglic s svojimi slikami. Vezilje iz Boršta so v času razstave za to- pličanke pripravile delavnico veze- nja, na kateri so se učile novih teh- nik vezenja in jih spretno uporabile pri izdelavi okrasnih blazin, s kateri- mi so sodelovale na Mednarodnem festivalu vezenja v Velenju. Udeležile so se razstav vezenja v Mozirju in na Vranskem ter raz- stave rož iz krep papirja na Vran- skem. Toplica je na prireditvi Božič- ni Vojnik razstavljala vezene jaslice in jaslice iz gline ter zastopala Ob- čino Ljubno in društvo. Z razstavami, priložnostnimi da- rili, ki jih pripravijo za nastopajo- če, in vodenjem prireditev sode- lujejo z gasilci v Radmirju, pevci in zbori, Sverjanskimi gadi, Kulturnim društvom iz Radmirja. Tako doka- zujejo, kako je z roko v roki mogo- če zagotoviti sodelovanje, odmev- nejše prireditve in enoten turistič- ni produkt. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 12 Organizacije, Kultura, Oglasi DRUŠTVO LJUBITELJEV KULTURNE IN TEHNIČNE DEDIŠČINE Zgornjesavinjski starodobniki brez svojega avtobusa Predsednik Matej Coklin je predstavil delo društva v preteklem letu. Člani Društva ljubiteljev kultur- ne in tehnične dediščine Zgornje- savinjski starodobniki so se v za- četku marca zbrali na redni letni skupščini. Iz poročila predsednika društva Mateja Coklina so bile sli- šane informacije o aktivnostih, ki so postale stalnica vsakoletnih do- gajanj v društvu. Na prvo majsko nedeljo so pos- krbeli za organizacijo 12. memori- ala Frenka Slapnika, ko se s svo- jimi starodobniki prvič v letu sre- čajo na pomladnem pikniku pri Lo- vskem domu na Rečici ob Savinji. Osrednji lanskoletni dogodek je bi- la seveda organizacija 12. Medna- rodnega srečanja ljubiteljev staro- dobnih vozil na Ljubnem ob Savi- nji kot uvodno dejanje številnih do- godkov tradicionalnega Flosarske- ga bala. NA EKSKURZIJO V ISTRO Na strokovno ekskurzijo so se podali v hrvaško Istro, kjer so si v Novi vasi ogledali znamenito jamo Baredine, muzej traktorjev in kme- tijske mehanizacije Traktor story in obiskali znamenite »Titove« Brione. Vse glavne aktivnosti lanskega leta so člani dobili tudi »črno na belem« v biltenu, ki jih je s številko opozarjal na trinajsto obletnico de- lovanja društva. ZANIMIVA POBUDA NEKATERIH ČLANOV Na zboru je tekla beseda o raz- ličnih temah, ki so aktualne za de- lo društva. Nadvse zanimiva je bi- la pobuda nekaterih članov o na- kupu avtobusa za društvene potre- be, ki pa ni bila deležna širše pod- pore in bo ostala do nadaljnjega samo želja. Tekst in foto: Franjo Atelšek KULTURNO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Z IGRO ŠMEKSI LJUBEZEN Sneguljčica in Pepelka o velikih ljubezenskih zgodbah V predstavi Šmeksi ljubezen je svoj prostor našla tudi zgodba prelepe Urške, ki s Povodnim možem potone v valovih Ljubljanice. Mlada zasedba KD Ljubno ob Sa- vinji se je predstavila z romantično igro Darka Žerjava Šmeksi ljubezen ali živeli so srečno do konca svo- jih dni. V uro dolgi predstavi prin- ceska Sneguljčica in kraljična Pe- pelka na šaljiv način gledalce po- peljeta med znanimi literarnimi ju- naki velikih ljubezenskih zgodb. Sneguljčica in Pepelka ob žen- skem klepetu kar ne moreta mimo svoje čudovite oprave in seveda mimo svojih princev. Ob spremlja- nju ljubezenskih zgodb ju do te me- re prevzamejo čustva, da obudita benski gledališčniki so uprizorili Ro- mea in Julijo, nesrečnika z Verone, Apolona, ki je namesto Dafne ljubil lovorjevo vejo, Narcisa, ki je bil za- ljubljen v svojo podobo in bahavo Urško, ki s Povodnim možem poto- ne v valovih Ljubljanice. Člani KD Ljubno ob Savinji so skozi komične zaplete mladostno in dinamično uprizorili predstavo Šmeksi ljubezen, pod katere reži- jo se je podpisala Zvonka Kladnik, za kostumografijo pa je poskrbela Helena Trobentar. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik spomin na svoje nesrečno otroštvo. K sreči sta imeli njuni ljubezenski zgodbi srečen konec, a vse zgod- be zaljubljenih niso bile takšne. Lju- Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 13 Ljudje in dogodki OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Za enake možnosti vseh otrok zaživela dobrodelnost Nastopili so: Ansambel Škorpijoni, An- sambel Mateja Banovška, Ansambel Ža- rek, Irena Vrčkovnik, Veseli Savinjčani, MPZ in OPZ OŠ Ljubno ob Savinji, Vrtec Ljubno ob Savinji, Trio Rudija Breznika, Younite, Dreta River Band, Blaž Pentek, Maja Oderlap in Denis Trap. Moderatorja, pevka Irena Vrčkovnik in ravnatelj Samo Kramer, sta skrbela za predstavitve gostov in zabavne vložke. Oba zbora ljubenske šole sta se pridružila pevki in moderatorki Ireni Vrčkovnik pri prepevanju uvodne pesmi. V ljubenski osnovni šoli so v četrtek, 7. mar- ca, izpeljali dobrodelni koncert. Izkupiček je šel v šolski sklad, ki je namenjen enakim možnos- tim vseh otrok za razvoj in, kot je dejal ravna- telj mag. Samo Kramer, za pravico do otroštva. Nastopajoče in obiskovalce je družila dobrodel- nost, želja, da s prispevkom pomagajo otrokom. IMEJMO SE RADI Moderatorja, pevka Irena Vrčkovnik in rav- natelj Kramer, sta skrbela za predstavitve go- stov in zabavne vložke. Uvodno skladbo so v družbi Vrčkovnikove odpeli člani obeh pevskih zborov šole. Ob zaključku je v družbi svojega učenca Denisa Trapa in obiskovalcev odpela pesem, ki naj bi odslej vedno zaključevala do- brodelni koncert, in sicer Imejmo se radi. ZA ENAKE MOŽNOSTI Prisrčni nastopi najmanjših iz vrtca in šolskih pevskih zborov so bili uvod v druženje. Za nji- mi so oder prevzeli ansambli in posamezniki, vsi z zavedanjem, da so prispevali droben kamen- ček v mozaik enakih možnosti za učence. Župan Franjo Naraločnik je med drugim dejal, da bo občina vedno stala ob strani šoli, saj si želijo za- gotavljati najboljše možnosti pri izobraževanju otrok in hkrati želijo, da zrastejo v dobre občane. Tekst in foto: Štefka Sem O SAVINJSKEM SPLAVARSTVU Z MARKOM JERAJEM IN FRANCEM KOLENCEM Ob težaškem delu so si mnogi finančno opomogli Marko Jeraj (levo) je predstavil splavarjenje po očetovem ustnem izročilu, Franc Kolenc pa študijo o delovanju žag na Savinji. Kulturno-umetniško društvo Utrip je v Medgen borzi na Rečici ob Savinji pripravilo predavanje Savinjski splavarji. O njih je v pe- tek, 1. marca, spregovoril Marko Jeraj, potomec splavarja. Osre- dotočil se je na spravilo lesa na našem območju v času od 19. do 20. stoletja do vključno leta 1949. SLIKE IZ DOMAČEGA ARHIVA IN ŠTUDIJA O ŽAGAH Jerajevo pripovedovanje je te- meljilo na ustnem izročilu njego- vega očeta, ki je v Požarevcu imel žago in lesno trgovino, in fotogra- fijah iz domačega arhiva. V po- moč mu je bil splavar Franc Ko- lenc iz Spodnje Rečice. Kolenc je raziskoval žage, mline in elektrar- ne na območju od Grušoveljske- ga do Delejevega jezu. Poudaril je, da je pred koncem 19. stoletja bilo tam 25 žag, mlinov in kovačnic. V začetku 20. stoletja pa se je to šte- vilo povečalo na 38. Po podatkih iz kronike leta 1938 je bilo po Je- rajevih besedah iz Zgornje Savinj- ske doline tega leta proti Mitrovici poslano več kot štiri tisoč splavov hlodovine in desk. Povedala sta tudi prenekatero pikantno zgodbo in anekdote ljudi, ki so plavili les po Savinji in Savi do Beograda in naprej. PREMLAD, DA BI RAZUMEL OČETOVA DEJANJA »Sam imam obsežen arhiv oče- tovih fotografij, prijatelj Franc pa je pripravil raziskavo, kaj se je dogaja- lo na strugah ob jezovih na našem območju. Ostalo je še veliko neizre- čenega o življenju na splavih, veliko prigod in druženj, a to je težko strni- ti v pol drugo uro pripovedovanja,« je dejal Jeraj, prepričan, da je bil v času očetovega trgovanja z lesom še premlad, da bi razumel, zakaj se oče podaja na tako dolgo in včasih tudi tvegano pot. »Še potem, ko je oče prenehal z plavljenjem, je težko sprejel, da se ta dejavnost po vojni ni obudila nazaj.« Kljub temu, da je bilo to težaško delo, so si s trgova- njem in plavljenjem lesa mnogi fi- nančno opomogli. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 14 MARIJAN DENŠA, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Nasveti, Oglasi Še šumijo gozdovi domači? (Ob mednarodnem dnevu gozdov) Ujme v zadnjem (malo podalj- šanem desetletju) so močno spre- menile zunanjo podobo gozdov v naši domovini in dolini. Vetrolom junija leta 2008, žledolom ob sveč- nici leta 2014 ter ponovno vetrolom decembra 2017 in oktobra 2018 so poškodovali in ogolili velike povr- šine gozdov. Navedene katastro- fe in suša v obdobju 2011/2012 so močno zmanjšale vitalnost dreves in prirastek lesa ter pripravila dob- ro »podlago« za razvoj smrekovih podlubnikov. PRENAMNOŽITVE PODLUBNIKOV Podlubniki so vse od suše le- ta 2003 v stanju povečane številč- nosti glede na t. i. normalno stanje. Vsem ujmam sledijo velike pre- namnožitve (gradacije smrekovih) podlubnikov, zaradi katerih je bi- lo treba vsako leto posekati preko 10.000 m3 smreke. Najhujša je bila gradacija 2015-17, ki je skupaj zah- tevala skoraj 200.000 m3 sanitar- nega poseka smreke. Povrh tega v gozdovih pustošijo stare in nove bolezni. Jesenov ožig npr. je v zad- njem desetletju več kot zdesetkal veliki jesen. Vse te ujme so posledice inten- zivnih klimatskih sprememb, ki jih s svojim nespametnim delovanjem povzroča človek. GOZDOVI SO OGROŽENI, VENDAR RASTEJO Mnogi ob pogledu na velike ogolele površine trdijo, da je z našimi gozdovi konec, da zmanj- kuje lesa, da se je lesna zaloga gozdov močno zmanjšala in da bo smreka v kratkem času izgi- nila iz naših gozdov. Na srečo te- mu ni tako. Če primerjamo poro- čili Zavoda za gozdove Sloveni- je za leti 2017 in 1998, vidimo, da se je v zadnjih devetnajstih letih v Sloveniji skupna lesna zaloga povečala kar za 52 %, lesna zalo- ga smreke pa za 42 %. Vzrok je v manjšem poseku od prirastka in negi gozdov. Lesna zaloga smreke se absolu- tno še vedno veča, saj je v gozdo- vih veliko mladih smrekovih goz- dov, ki hitro rastejo, vendar se ve- ča počasneje kot skupna lesna za- loga, predvsem na račun izrazito povečanega poseka zaradi ujm in podlubnikov. Leta 1998 je v sloven- skih gozdovih smreka predstavlja- la 33 % lesne zaloge gozdov, leta 2017 pa 31 %. Torej je padla za dve odstotni točki. Podobno je v nazarskem obmo- čju. Zaradi visokih lesnih zalog in deloma zelo obsežnih posekov za- radi ujm ter podlubnikov v primer- javi z vso Slovenijo lesna zaloga narašča počasneje. Povečala se je za 39 %, s tem da so iglavci, kjer daleč prevladuje smreka, poveča- li svojo lesno zalogo za 44 %. Zna- čilno za naše območje so zelo viso- ke lesne zaloge, so med najvišjimi v Sloveniji. Medtem ko je bila leta 2017 povprečna lesna zaloga v Slo- veniji 299 m3/ha, je bila v našem območju 374 m3/ha, torej za četr- tino višja. Povejmo še drugače: katastro- falni vetrolom je v območju leta 2017 podrl 262.000 m3 drevja. To je predstavljalo 1,45 % lesne zalo- ge. V istem letu je znašal prirastek lesa 438.000 m3, kar je bilo 2,43 % lesne zaloge. Torej je v gozdovih v tem letu zraslo veliko več, kot je podrl veter. STROKA JE ZARADI UJM PRED VELIKIMI IZZIVI Seveda to nikakor ne pomeni, da gozdovi zaradi ujm niso pri- zadeti in ogroženi. Na najbolj po- škodovanih predelih so močno zmanjšane njihove ekološke in socialne storitve ter seveda tudi proizvodne. Posebej za lastnike, ki jim je veter poškodoval znaten del gozda in lubadar »pojedel« veči- no smrek, je to velika gospodar- ska škoda. Kako se lotiti usmerja- nja razvoja gozdov v spremenlji- vih klimatskih pogojih, bomo pri- kazali prihodnjič. Kar za 52 % se je v zadnjih 19 letih v Sloveniji povečala skupna lesna zaloga, lesna zaloga smreke pa za 42 %. V Zgornji Savinjski dolini prevladujejo smrekove monokulture. (Foto: MD) Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 15 Ljudje in dogodki, Matična kronika ŽIVLJENJSKA ZGODBA POGREŠANEGA VOJAKA Jože Arnič po skoraj 53-ih letih spet v rodnih Lučah Na sliki s sorodniki je Jože drugi z leve. Mož z očali je njegov bratranec, skladatelj Blaž Arnič. Med žalostnimi zgodbami prve svetovne voj- ne so tudi takšne z bolj srečnim koncem. Jo- že Arnič iz Luč se je bojeval za avstro-ogrsko vojsko v Karpatih in Galiciji, v turbulentnih ča- sih po vojni pa ostal v Rusiji, se tam zaposlil, po- ročil in si ustvaril družino. Danes, v dobi moder- nih telekomunikacijskih naprav, si težko pred- stavljamo, da se domačim ni javil kar dobrih 50 let in v rodnem kraju ves ta čas veljal za padle- ga vojaka. ZA JOŽETOM SE JE IZGUBILA VSAKA SLED Devetnajstletni Jože Arnič, po domače Spo- dnji Tevčev iz Luč, je bil aprila 1915 mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko. Po usposabljanju v Mari- boru je bil poslan na vzhodno fronto v Karpate in Galicijo. Po letu in pol vojskovanja v 26. pešadij- skem polku se je novembra 1916 za njim izgubi- la vsaka sled. V Lučah je veljal za mrtvega in bil zapisan na spominskem obeležju padlih v prvi svetovni vojni na pročelju lučke farne cerkve. V RUSKEM UJETNIŠTVU V SIBIRIJI A dejstva so bila drugačna. Jože je bil med 50.000 vojaki, ki so jih Rusi zajeli in poslali v Si- birijo. Bolezen in izčrpanost sta bili neznosni in že v prvih dveh tednih je umrla tretjina ujetni- kov, toda Jožetu je bila namenjena drugačna usoda. Preživel je rusko ujetništvo, k temu je verjetno pripomoglo tudi dejstvo, da je bil mo- čan in zdrav fant, vajen trdega življenja. BLIZU MOSKVE SE JE ZAPOSLIL IN SI USTVARIL DRUŽINO Po končani vojni se je Jože v Rusiji pridružil revolucionarjem pri strmoglavljenju režima. Po dokončni zmagi boljševikov je ostal v mestu Če- hov blizu Moskve, kjer si je poiskal službo. Spoz- nal je domačinko Nino Ivanovo, s katero se je poročil in si ustvaril družino. MED DRUGO SVETOVNO VOJNO MOBILIZIRAN V RDEČO ARMADO Usoda Jožetu ni prizanašala, med drugo sve- tovno vojno je bil še tretjič mobiliziran, tokrat v Jože Arnič je v začetku leta 1968 po skoraj 53-ih letih ponovno prišel v rodni kraj. Rdečo armado. Sodeloval je v bitkah za Moskvo in Stalingrad. Bil je tudi član enote Rdeče arma- de, ki je Nemce pregnala nazaj vse do Berlina in se maja 1945 znašel pred ruševinami Reichsta- ga. Za sodelovanje v vseh teh bitkah si je prislu- žil rusko odlikovanje. 70-LETNI JOŽE VSE BOLJ RAZMIŠLJAL O RODNI DOMAČIJI V poznih zrelih letih je Jožeta vendarle pričelo mučiti domotožje, zato je leta 1967 pričel v Luče pisati pisma. Ko je odšel od doma, so naši kra- ji spadali pod avstro-ogrsko oblast, zato je tudi pisma pošiljal na naslov domačih v Lučah, ven- dar v Avstrijo. Vsa pisma so neuspešno dosta- vljena prihajala nazaj na njegov naslov v Ru- sijo. Na tretjem zavrnjenem pismu je bil pripis »Falsche Adresse!«, napačen naslov. Tedaj se je njegovemu sinu Rihardu, po pok- licu zdravniku, utrnila misel, da se na avstrij- skem konzulatu v Moskvi pozanimata, kaj je na- robe z naslovom. Tam so pred njima razgrnili ze- mljevid in razložili, da vas Luče že od leta 1918 ne spada več pod Avstro-Ogrsko, temveč se naha- ja v Jugoslaviji. S taksijem sta se hitro odpravi- la še na jugoslovansko veleposlaništvo, kjer so jima potrdili, da so Luče res v Jugoslaviji. Sveto- vali so jima, da naj pripišeta še Savinjska dolina in pošta bo zagotovo prispela na želeni naslov. Doma je Jože hitro napisal še četrto pismo in po dveh tednih dobil odgovor tri leta mlajše sestre Francke, ki je živela na domačiji Spodnjih Tevčevih pod Raduho. Veselju kar ni bilo konca. Jože si je priskrbel potrebne dokumente in v za- četku leta 1968 po skoraj 53-ih letih ponovno prišel v rodni kraj. DOMAČIM »KILO CUKRA«, ŽUPNIKU NEKAJ RUSKEGA DROBIŽA Po pol stoletja življenja v tujini je Jože mate- rin jezik skoraj pozabil, kar pa ni bila ovira za prisrčno snidenje s sorodniki. Ker je mislil, da so razmere v Lučah še vedno takšne, kot so bile v času njegovega odhoda ob začetku prve sve- tovne vojne, je domačim prinesel »kilo cukra«, takratnemu župniku gospodu Gračnarju pa par kopejk (nekaj ruskega drobiža). Ob prihodu do- mov so mu Lučani pripravili lep sprejem s kul- turnim programom ter slovesno odstranili nje- govo ime z obeležja padlih vojakov v prvi sve- tovni vojni. Barbara Rozoničnik, povzeto po zapisih Metoda Rosca Matična kronika za februar POROKE: Ivan Khabovskyy in Maša Pisanec, oba iz Velenja SMRTI: Janez Rakun iz Poljan Marija Raztočnik iz Okonine Antonija Orel iz Radegunde Avgust Strmčnik iz Konjskega Vrha Venčeslav Matek iz Bočne Lucija Tiršek iz Gornjega Grada Peter Urbanc iz Lepe Njive Stanislava Štiglic iz Radmirja Antonija Jeraj iz Nizke Rozalija Završnik iz Brezja Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 16 Ljudje in dogodki VAŠI ČAROBNI VRTOVI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Na vrtu in okrog hiše Verbučeva vedno najdeta kaj za postoriti Predstavniki Zavoda Stanisla- va, Kmetijske zadruge Šaleška do- lina in Savinjskih novic smo se tok- rat podali v Radegundo, kjer sta si na prijetnem in sončnemu kotič- ku ustvarila dom Marjana in Gre- gor Verbuč. Najprej sta imela tam vikend, živela sta v Velenju. Po- časi sta ugotovila, da njihovi dru- žini bolj ustreza mir in narava, vi- kend sta dozidala in nastal je pri- jeten dom, obkrožen s cvetjem, gr- movjem in drevjem, ki ga krasijo njuni izdelki. Oba sta namreč zelo ustvarjalna. V TOPLI GREDI ŽE ZELENI 35 let sta Marjana in Gregor v Radegundi in odkar sta v poko- ju, imata več časa, ki ga izkoristita za urejanje doma in okolice. Mar- jana skrbi za vrt, grmovnice in rib- nik, Gregor za travnate površine in sadno drevje. Poleg hiše imata po- slopje, kjer prezimujejo rožice, del tega poslopja je topla greda, ki že zeleni. Gregor je zunaj uredil letno kuhinjo in polzaprto leseno hišico, kjer z družino in obiskovalci preživ- ljata poletne dni. SLIKARJEM PRIJAZNO OKOLJE Obiske imata zelo rada in ze- lo pogosto, sta povedala. Doma se jima radi pridružijo trije otroci in dva vnuka. Prostor je tudi odličen za ustvarjanje, zato Marjana ra- da sprejme prijatelje, likovnike, da skupaj ustvarjajo na vrtu. Tam na- stajajo nove slike ali okrasni pred- meti za dom in okolico. Rada dela tudi z glino in trenutno izdeluje fi- gurice za jaslice. V RIBNIKU DOMUJEJO RIBE IN LUKVANJI Okrog hiše so prijetno razpore- jene gredice, kjer so že odcveteli zvončki in telohi. Nekatere grmov- nice so cvetele pozimi, druge po- časi postajajo zelene. Zeleno je tu- di okrog ribnika, kjer je Marjanin najljubši prostor. Tam rada posedi in opazuje ribice, ki so ob našem obisku že oživele. Zimo so namreč preživele na dnu ribnika, v mirova- nju. V poletnem času lokvanji po- polnoma prekrijejo ribnik. VISOKE GREDE IN VISOKE BOROVNICE Na vrtu imata visoke grede za- radi lažjega dela. Marjana ima na- mreč za sabo dve operaciji hrbte- nice in operacijo kolka. Sama se- bi pravi »železna lejdi«, saj je v nje- ni hrbtenici tudi nekaj kovine. Ob vi- sokih gredah se ji tako ni treba pri- pogibati. V pokriti gredici je že vse zelenelo. Na eni od visokih gred sta ravno urejala zaščito proti voluhar- jem. Nekaj posebnega na njunem vrtu so borovnice. Rastejo tako vi- soko, da jih obirata na lestvi, njihov pridelek pa je odličen, sta povedala. OHRANJATA STARE PREDMETE Zanimiva je majhna uta ob le- tni kuhinji. Marjana je bila mento- rica otrokom, ki so poslikali uto in prav prijetno popestri okolje. Klop- ce, nekatere tudi ohranjene pred propadom, je prebarvala in jim da- la novo življenje. Prav tako krasijo poslopja zavrženi predmeti, ki sta jih ohranila, ter njeni izdelki, pred- vsem korita za rože. Vse skupaj pri- jetno zaokroža domovanje Verbu- čevih. V poletnem času so balkoni in okolica polni cvetočih rastlin, ki jih posadi in preko zime v notranjo- sti ohrani za naslednje poletje. PRIZNANA SLIKARKA Marjana že dolga leta slika in je članica Društva šaleških likov- nikov. Imela je že 24 samostojnih razstav, sodelovala je na številnih skupinskih razstavah. Njena dela krasijo hišo, v prostoru, kjer slika, jih je ogromno. Od slik se le stež- ka poslovi, raje jih občasno zame- nja na stenah v hiši. Gregorjev hobi je prepevanje in velikokrat nastopa na raznih prireditvah. Štefka Sem Marjana Verbuč je prejela darilo Kmetijske zadruge Šaleške doline in Savinjske novice. (Foto: Štefka Sem) Verbučeva poletje preživljata zunaj, najraje v družbi prijateljev. (Foto: Štefka Sem) Domovanju delajo senco drevesa, krasijo ga grmovnice. (Fotodokumentacija družine Verbuč) Borovnice, kakršnih ne vidiš vsak dan. (Fotodokumentacija družine Verbuč) Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 17 Kultura KULTURNO DRUŠTVO ROVTAR Zapeli domala vsi Šmihelčani Družini Vodovnik sta se pri nastopu pridružila Mojca Brezovnik na harmoniki in Janko Šumečnik (prvi z desne). (Foto: Primož Vajdl) Na prireditvi Kulturnega društva Rovtar Šmihel poje, ki je potekala v nedeljo, 3. marca, v dvorani tam- kajšnje podružnične šole, so zape- le vse generacije vasice, ki leži nad Mozirjem. NA ODRU NAJPREJ NAJMLAJŠI Učenci šmihelske šole so zape- li več pesmi, tudi v treh jezikih pe- sem Mojster Jaka. Otroški zborček Šmihel deluje pod vodstvom Da- nice Rozoničnik. Najmlajši so se predstavili še z igranjem na har- moniko, citre in klavir. PETJE ŠMIHELSKIH DRUŽIN Sestrice Vodovnik so zapele sa- me in kasneje še s staršema. Po- nikom zaigrali njegovo legendarno skladbo Klic kukavice. Primož Vajdl leg njih se je predstavila tudi enajstčlanska družina Rozoničnik. NASTOP MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA IN SOLISTOV Na odru niso manjkali niti člani moškega pevskega zbora, ki deluje pod vodstvom Tonija Acmana. Za- peli so še Janko Šumečnik, Albina Rajter in Veronika Vodovnik. Sled- nje sta spremljala Mojca Brezov- nik na harmoniki in Toni Acman na klavirju. NA DOMAČEM ODRU ZOPET ZAIGRALI GOLTEJEVCI Po petnajstih letih so na šmihel- skem odru nastopili člani Ansam- bla Golte. Med drugim so premier- no zaigrali polko, ki je nastala pred slabim mesecem dni. Za konec pri- reditve so skupaj z Jankom Šumeč- 8. ETNO VEČER V GORNJEM GRADU Glej lušno je pr' nas s plesalci in pevci z različnih koncev Plesalci Kulturno umetniškega društva Mladost so navdušili. (Foto: Štefka Sem) Zadnja prireditev v okviru 43. meseca kulture je bil tradicional- ni Etno večer, ki ga organizira Kul- turno društvo Gornji Grad. Letos je šest glasbenih in plesnih skupin predstavilo pisano paleto barv kul- turne dediščine našega sveta. PLESNE SKUPINE Plesalci Kulturno umetniškega društva Mladost in Srpskega kul- turnega društva Maribor se zavze- majo za ohranjanje srbske tradici- je, kulture in jezika in tako pri nas kot v tujini navdušujejo občinstvo z odličnimi nastopi. Z indijskimi in orientalskimi oziroma trebušnimi plesi so se predstavili člani Plesne- ga društva Salam Ghazeea, odple- nik ter člani Klape Gallus. Tokrat so za zaključek zapeli Slakovo pesem V dolini tihi, prepevanju so se prid- ružili vsi v dvorani. Prireditev sta na zabaven način povezovala Pe- tra Strmšek in Jože Remšak – Zot- ler, priznanja nastopajočim sta po- deljevala predsednica kulturnega društva Tatjana Bezovšek in župan Toni Špeh. Ob koncu meseca kultu- re je pohvalo vsem zgornjesavinj- skim organizatorjem številnih pri- reditev podala vodja mozirske iz- postave Javnega sklada RS za kul- turne dejavnosti Simona Zadravec, nastopajoče in obiskovalce pa je pozdravil župan Špeh. Štefka Sem sali so ples na temo Bollywood. Nastopili so tudi plesalci flamen- ka, ki so se poimenovali Flame&Co. PEVSKO SODELOVANJE Pevske zasedbe so predstavlja- li sestri Polona in Petra Lampreč- GLASBENA ŠOLA NAZARJE Strunska glasbila polepšala večer Koncert strunskih glasbil se je zaključil z nastopom Mladinskega godalnega orkestra Glasbene šole Nazarje pod vodstvom Stefana Garkova. (Foto: Barbara Rozoničnik) V Glasbeni šoli Nazarje pravijo, da je glasba nepogrešljiv del življe- nja, strune pa skupna točka vsem inštrumentom, ki so jih obiskoval- ci slišali na koncertu. Učenci in učitelji strunskega oddelka so v dvorani šole pripra- vili koncert solistov in komornih skupin. Dogodek je zaokrožil na- stop mladinskega godalnega or- kestra. Nastop v organizaciji Teo - dore Ianakieve Garkove je vse- boval 15 glasbenih točk. Predsta- vili so se učenci od prvih razre- dov strunskega oddelka do tistih, ki nižjo glasbeno šolo že zaključu- jejo. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 18 Šport, Organizacije SREČANJA STARODOBNIH SMUČARJEV NA KOPAH Pod Menino kar štiri zlate kolajne Za skoke je Minka Rezoničnik (v sredini) osvojila zlato, Nuša Purnat (desno) pa srebro. (Fotodokumentacija Podmeninski gadje) Letošnjega 3. tradicionalne- ga srečanja starodobnih smučar- jev, ki so ga organizirali na smu- čarskem središču Kope v soboto, 9. marca, člani društva Kulturnica Gaberke, se je udeležilo osem čla- nov skupine Podmeninski gadje in štirje iz ekipe Veseli Savinjča- ni. Tekmovanje med 33 smučar- ji so izvedli v slabih vremenskih razmerah. Podmeninski gadje so osvoji- li štiri zlate medalje in še več za druga in tretja mesta. V veleslalo- mu je bil prvi Filip Bevc, v skokih pa Vid Rezoničnik, Zdenko Purnat in Minka Rezoničnik v svojih sta- rostnih kategorijah. Nuša Purnat je skočila na drugo mesto. Veseli Savinjčani so iztržili dve zlati me- dalji, in sicer sta ju osvojila vele- slalomista Roman Stropnik in Bra- ne Lozinšek. Jože Miklavc PLANINSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Letos projekt Štirideset vrhov za štirideset let Po besedah predsednice Olge Berložnik bodo namenili čas za delo z mladimi tako v vrtcu kot v osnovni šoli. V Planinskem društvu Rečica ob Savinji s predsednico Olgo Berložnik so v preteklem le- tu izvedli vse načrtovane izlete po programu. Ta- ko so spoznavali lepote naše domovine, se re- kreirali in sproščali ob druženjih. Obiskali so kraje na Primorskem, Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem. POHODI TUDI V DOMAČI OBČINI Skupaj z grušoveljskimi gasilci so pripravili velikonočni pohod na Ojstri vrh, z lovci srečanje na Stonu in izvedli tradicionalni pohod na Gol- te. Ob občinskem prazniku so se podali po me- jah občine in na Kuglo. Nadaljevali so s pohodi za upokojence in vrtčevske otroke. Markacisti so skrbeli za urejenost poti na nji- hovem območju. Mladi planinci so se udeleži- li tabora na Peci in orientacijskih tekmovanj na regijskem in državnem nivoju ter dosegli vidne rezultate. LETOS V ZNAMENJU JUBILEJA Tudi letos bodo namenili čas za delo z mladi- mi tako v vrtcu kot v osnovni šoli. Jeseni bodo obeležili štiri desetletja delovanja društva. Jubi- leju bodo posvetili tudi projekt 40 vrhov za 40 let. Član društva, ki bo osvojil 18 obveznih in 22 poljubnih vrhov ter jih evidentiral v svoji knjižici, bo prejel posebno priznanje. Tekst in foto: Marija Šukalo DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SOTOČJE NAZARJE – KOKARJE Uspešni na področju izobraževanja Starešina društva ostaja Zvonka Zakrajšek. (Foto: Marija Šukalo) Člani Društva tabornikov Rod Sotočje Nazarje – Kokarje so na občnem zboru za starešino po- novno imenovali Zvonko Zakrajšek, za načel- nico pa Alenko Verbuč. Obe sta na teh funkci- jah že vrsto let. DRUŠTVO BOGATEJŠE ZA TRI VODNIKE Iz poročila o delu, ki ga je predstavila načelni- ca, je bilo razbrati, da so izvedli številne aktivno- sti. Aprila so praznovali dan tabornikov in kreso- vali. V poletnih počitnicah so organizirali tabor- jenje, septembra pa lokostrelsko tekmovanje. Udeležili so se orientacijskega tekmovanja Grof v organizaciji celjskih tabornikov. Leto so zaklju- čili z izvedbo akcije Luč miru. Uspešni so bili tudi na področju izobraževa- nja. Društvo je dobilo tri nove vodnike, ki so se sklopu taborniškega krožka, ki ga vodi Anja Ugovšek. UREJANJE TABORNEGA PROSTORA V mejah finančnih zmožnosti so nadaljeva- li z urejanjem tabornega prostora. Lani so us- peli urediti skladiščni prostor, zatraviti zelenico ob brunarici in izdelati klopi ob tabornem ognju. Pri pokrivanju stroškov ureditve cestnega odse- ka do tabornega prostora jim je pomagala do- mača občina. V letošnjem letu jih poleg ustaljenih nalog ča- ka taborniški mnogoboj. Na aktivnih počitnicah bodo svoje delovanje predstavili osnovnošol- cem. V načrtu imajo tudi preoblikovanje grba in spletne strani. Marija Šukalo izobraževali v Ribnem pri Bledu. Ti so že prev- zeli svoje naloge in organizirajo vodova sreča- nja medvedkov in čebelic. Slednja potekajo v Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 19 Šport DRŽAVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU IN DESKANJU SREDNJIH ŠOL NA AREHU Tadej Klemenšek brez konkurence, Lucija Suhodolnik v ženski konkurenci tretja Lucija Suhodolnik iz Krnice in Tadej Klemenšek iz Logarske Doline sta bila na državnem prvenstvu srednjih šol zelo uspešna. (Fotodokumentacija OŠ Blaža Arniča Luče) Na Arehu se je državnega prvenstva sre- dnjih šol v alpskem smučanju in deskanju na snegu udeležilo preko 300 srednješolcev in srednješolk. Med njimi sta bila zelo uspešna nekdanja lučka osnovnošolca Tadej Klemen- šek iz Logarske Doline in Lucija Suhodolnik iz Krnice. Klemenšek, dijak 2. letnika Srednje zdra- vstvene šole Celje, je lani osvojil tretje mesto, letos pa se je zavihtel na najvišje stopničke in postal državni prvak za to šolsko leto. Lucija Su- hodolnik, ki obiskuje 1. letnik škofijske klasične gimnazije, je v ženski konkurenci osvojila odlič- no 3. mesto in tako potrdila, da se v Lučah zares zelo uspešno dela z mladimi smučarji in špor- tniki nasploh. Marija Šukalo DRŽAVNO TEKMOVANJE OSNOVNIH ŠOL V ALPSKEM SMUČANJU NA KRVAVCU Lučki osnovnošolci prvaki, zlato tudi Klemenšku Na izredno selektivni progi je tekmo- vanje zaključilo le 10 ekip. Med njimi ni bila ekipa OŠ Ljubno ob Savinji, saj so s tekmovanjem končali le trije njihovi predstavniki. Državni prvak Blaž Klemenšek in njegov oče ter hkrati trener Aleš Klemenšek (fotodokumentacija OŠ Blaža Arniča Luče) Osmošolec OŠ Blaža Arniča Luče Blaž Kle- menšek je na nedavnem državnem prvenstvu osnovnih šol Slovenije v veleslalomu na Krvav- cu postal državni prvak za šolsko leto 2018/19. V finalu je nastopilo več kot 80 tekmovalcev. SUVERENO OPRAVIL S PROGO IN KONKURENTI Kljub izredno slabim vremenskim razmeram je Blaž suvereno opravil s progo in konkurenti. Drugouvrščenega tekmovalca je premagal za kar 2,40 sekunde. Uspeha se je razveselil tudi njegov trener, oče Aleš. Ložekarjev iz Logarske doline je v koroškem pokalu v Avstriji vodilni v svoji kategoriji in 6. v absolutni konkurenci. ZA USPEH ZASLUŽNI TUDI OSTALI ČLANI EKIPE Za popoln uspeh so poskrbeli tudi ostali člani lučke ekipe, ki so skupaj že četrtič zaporedoma osvojili naslov ekipnih prvakov. Drugouvršče- no ekipo so premagali za 87 točk. Luče so po- leg Klemenška zastopali Tom Zamernik in Tjaša Dešman, ki sta osvojila 7. mesto, in Tina Zamer- nik, ki je bila 20. Maj Dogaris in Zala Zamernik sta v težkih razmerah zabeležila odstop. Kot je poudaril mentor Rajko Rudnik, gre za izjemen uspeh zahvala predvsem Tomažu Rob- niku, članom Smučarsko tekaškega društva Luče in Alešu Klemenšku, ki skrbi za solčavski smučarski podmladek. Marija Šukalo STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Organizirali tri tekme za prvenstvo društva in tri za kombinacijo Na tekmovanju za prvenstvo društva je Henrik Strnad (z leve) osvojil tretje, Negro Kočar prvo in Tomaž Trogar drugo mesto. (Foto: Jan Purnat) Člani SD Gornji Grad so na zračnem strelišču Bočna od 1. do 8. marca organizirali tri strelske tekme za prvenstvo društva. Tekmovali so po 5 diabol za preizkus in 20 diabol za oceno, po 5 di- abol v eno tarčo. Možno je bilo odstreliti dve tek- mi v enem dnevu. Zlato medaljo je osvojil Negro Kočar (351 krogov), srebrno je odnesel domov Tomaž Trogar (349), bronasto pa Henrik Strnad (340). Od 9. do 16. marca so na isti lokaciji organi- zirali tri tekme z zračno puško za kombinacijo v letu 2019. Za končni rezultat so sešteli dve bolj- ši tekmi. Napeto je bilo do konca, ko so strel- ci lovili še zadnje potrebne kroge za čim bolj- šo uvrstitev. Vsi nastopajoči so glede na svo- jo uvrstitev dobili točke. V kombinaciji je zača- sni vrstni red sledeči: 1. Tomaž Trogar (355 kro- gov, 100 točk), 2. Jan Purnat (353, 99) in 3. Bo- ris Purnat (342, 98). Janez Kolar Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 20 Šport SSK LJUBNO OB SAVINJI BTC Mogel tretji v Zakopanah V Zakopanah se je na tekmah celinskega po- kala v smučarskih skokih med slovenskimi tek- movalci dobro odrezal član Smučarsko skakal- nega kluba Ljubno BTC Žal Mogel. Na drugi tek- mi je osvojil tretje mesto, na prvi tekmi je bil enajsti. Sezona celinskega pokala se bo prihod- nji konec tedna končala v ruskem Čajkovskem. PALETA DRŽAVNIH PRVAKOV IZ LJUBENSKEGA KLUBA Pred kratkim so v Planici izpeljali še zadnje tekme za državnega prvaka v smučarskih sko- kih. Med najboljšimi je kar nekaj predstavnikov ljubenskega kluba v različnih kategorijah. Državni prvaki so med člani Timi Zajc in ekipa SSK Ljubno BTC 1, druga ekipa je osvojila tretje mesto. Dr- žavni prvaki so tudi člani ekipe do 18 let, ekipno do 20 let pa so Ljubenci dosegli 2. in 3. mesto. V kategoriji mladincev do 18 let je državni pr- vak Žak Mogel, drugi je bil Jan Bombek, prav ta- ko je bil drugi Jernej Presečnik med mladinci do 20 let. Nika Zamernik je državna prvakinja v ka- tegoriji deklic do 12 let. Štefka Sem RAW AIR NORVEŠKA TURNEJA V SMUČARSKIH SKOKIH Zajc z ekipo zmagal na letalnici, četrti v Trondheimu Timi Zajc je v skupnem seštevku svetovnega pokala na 9. mestu. S poleti v Vikersundu se je končala norveška turneja v smučarskih skokih RAW AIR, na kate- ri so naši tekmovalci na letalnici dosegli 10. eki- pno zmago za Slovenijo. Bili smo priča suvereni zmagi Domna Prevca na letalnici in 4. mestu Ti- mija Zajca v Trondheimu. TIK POD STOPNIČKAMI V drugem delu norveške turneje se je Timi Zajc odlično odrezal že v kvalifikacijah v Tron- dheimu, na tekmi pa je le za las zaostal za sto- pničkami. »Četrto mesto je zelo dober rezultat. Po skoku sem vedel, da sem naredil manjšo na- pako, ki me je morda stala stopničk,« je pove- dal po tekmi. DOBER ZAČETEK POLETOV Sledila je selitev na letalnico v Vikersund, ki so se je veselili vsi člani ekipe. Na kvalifikaci- jah za nedeljsko tekmo je Timi dosegel 4. mes- to in bil s skoki zelo zadovoljen. Na sobotni eki- pni tekmi so nastopili Anže Semenič, Peter in Domen Prevc ter Timi Zajc. Fantje so svoje de- lo opravili več kot odlično in premagali vso kon- kurenco ter po treh letih ponovno slavili ekipno zmago. NE NAJBOLJŠI ZAKLJUČEK Na zadnji tekmi turneje je suvereno zmagal Domen Prevc, Timi pa je z uvrstitvijo na 20. mes- to pokvaril uvrstitev v skupnem seštevku turne- je. Turnejo je končal na 16. mestu, boljši od nje- ga je bil Peter Prevc na 12. mestu. V skupnem se- števku svetovnega pokala je Timi na 9. mestu. Štefka Sem JUDO KLUB VELENJE Judoisti iz Nazarij uspešno posegajo po najvišjih uvrstitvah David Hostič (prvi z leve), Vid Jelaš in Urh Štober (četrti in peti z leve) na tekmovanjih uspešno zastopajo Judo klub Velenje. (Fotodokumentacija kluba) Tekmovalci Judo kluba Velenje se intenziv- no udeležujejo državnih prvenstev in evropskih pokalov, kjer pridno nabirajo točke ter uspešno zastopajo klub. V začetku marca so se udeleži- li dveh državnih prvenstev v Kopru, kjer si je več tekmovalcev priborilo visoke uvrstitve. Manj us- pešni so bili na evropskem pokalu v Zagrebu. ŠTOBER PRVI NA DRŽAVNEM PASOVNEM PRVENSTVU V Kopru so se udeležili državnega prvenstva za mladince in mladinke ter državnega pasovnega prvenstva. Med tekmovalci so bili tudi Vid Jelaš, Da- vid Hostič in Urh Štober, vsi iz občine Nazarje. David se je na mladinskem tekmovanju uvrstil na 5. mes- to, Urh na sedmo. Urh je bil zelo uspešen na pasov- nem prvenstvu, kjer je osvojil najvišjo stopničko in si prislužil rjavi pas. Na istem tekmovanju se je vi- soko uvrstil tudi Vid, ki si je priboril 3. mesto. V ZAGREBU MANJ USPEŠNI Le nekaj dni kasneje so se udeležili evropske- ga pokala v Zagrebu. Po podatkih Evropske ju- do zveze gre za največji turnir po številu ude- leženih držav in tekmovalcev. Kadeti, med njimi tudi Štober in Jelaš, so zastopali barve kluba in svoje države v zelo težkih kategorijah, kjer je bi- lo tudi po 90 tekmovalcev. Žal turnir za velenjski klub ni bil najuspešnejši, saj nihče ni prišel dlje od prvega kroga. Tekmovalci pa gredo z dvignjenimi glavami naprej, saj se že pripravljajo na naslednji evrop- ski pokal, ki bo potekal v Teplicah na Češkem. Tatiana Golob Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 21 Šport, Oglasi NAMIZNOTENIŠKI KLUB SAVINJA LUČE Oskar Rosc postal državni podprvak V soboto članska tekma Članska ekipa NTK Savinja, ki nastopa v 1. državni ligi, ima to soboto, 23. marca, ob 17. uri izredno pomembno tekmo pro- ti tradicionalnemu rivalu, izkušeni eki- pi iz Mengša. Tekma bo zaradi gradnje nove športne dvorane v Lučah ponovno v športni dvorani v Mozirju. Domačini bi si ob morebitni zmagi že krog pred kon- cem prvenstva zagotovili obstanek v eli- tni državni ligi. Od gledalcev bi bilo lepo, če bi v čim večjem številu prišli na tekmo in s športnim navijanjem pripomogli k še enemu uspehu zgornjesavinjskih namiz- noteniških igralcev. Pretekli vikend, 16. in 17 . marca, je v Izoli pote- kalo mladinsko državno prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo preko sto naj- boljših slovenskih mladink in mladincev (letniki 2001 in mlajši). Klub NTK Savinja iz Luč so zasto- pali Oskar Rosc, Dejan Jovanovič in Matic Čopar. S tekmovanja se je Rosc vrnil s srebrom. PETO MESTO V POSAMIČNI KONKURENCI Dejan in Matic sta po starosti še kadeta, zato sta v mladinski konkurenci predvsem nabirala izkušnje. Oskarja že od lanskega oktobra naprej spremlja neugodno poškodba roke, zato si pred državnim prvenstvom zelo visokih ciljev ni pos- tavljal. Edina želja je bila, da turnir odigra tako kot zna in da ga poškodba roke na tekmah ne bo preveč ovirala. Ker dveh izmed petih letošnjih mladinskih turnirjev zaradi poškodbe ni odigral, se je na le- stvici pred državnim prvenstvom nahajal šele na 19. mestu. Pot proti vrhu je bila zato še toliko na Koroškem. Tekmovanje v dvojicah je pote- kalo že od prvega dvoboja dalje na izpadanje. Po štirih zaporednih zmagah sta se Rosc in Ži- gon presenetljivo uvrstila v finale, kjer sta z 1:3 izgubila proti državnima prvakoma Roku Trtniku (Mengeš) in Matiji Novelu (Izola). Tako je Rosc svoji zbirki medalj z državnih pr- venstev prejšnjih sezon med mlajšimi kadeti in kadeti dodal še srebrno medaljo med mladinci. Ker je letnik 2002, bo med mladinci igral še tu- di prihodnjo sezono, ko lahko upravičeno priča- kujemo še kakšen vrhunski dosežek. To zadnje osvojeno odličje pa je tudi prva kolajna njego- vega kluba NTK Savinja doslej v mladinski kon- kurenci. Marija Lebar ROKOMETNA TEKMA ZA POKAL SLOVENIJE Odlične tudi rokometašice iz naše doline Rokometašice Ženskega rokometnega kluba Velenje so se v Ljubljani z zmago nad ljubljan- sko Olimpijo uvrstile na finalni turnir pokalne- ga tekmovanja. Na njem se bodo pomerile z eki- pami Krim Mercator, ŽURD Koper in Krka Novo Mesto. V velenjskem klubu so k dobri igri pripomogle tudi dekleta iz naše doline – Ema Žagar iz Mozirja, Laura Bele s Prihove, Nadja Jelšnik iz Šmartnega ob Dreti in Patricija Pikl iz Nazarij. Omenjene so se kalile v nazarskem rokometnem klubu. Velenjčanke so že v prvih minutah povedle in ob pomoči Piklove prednost še povečale. In tako prvi polčas končale z rezultatom 14: 19. V drugem polčasu so ljubitelji rokometa spremlja- li igro »gol za gol«. Rokometašice Olimpije ni- kakor niso mogle znižati zaostanka, Velenjčan- ke pa so držale vodstvo med štirimi in sedmimi zadetki. Na koncu je rezultat znašal 31:37 in va- rovanke Snežane Rodič so slavile ter se z zma- go uvrstile na zaključni turnir pokala Slovenije. Tudi pri gostiteljicah se je odrezala Zgor- njesavinjčanka Patricija Pančur iz Luč, ki je za Olimpijo zadela nasprotnikovo mrežo petkrat. Za velenjsko zasedbo je Piklova prispevala se- dem golov, z devetimi zadetki pa je blestela Tja- ša Smonkar. Marija Šukalo težja. Po treh zmagah med posamezniki v sku- pinskem delu tekmovanja se je prebil med 32 najboljših mladincev. Dejan in Matic pa sta vsak z eno zmago in dvema porazoma pričakovano obstala v skupinskem delu tekmovanja. Od tu dalje je tekmovanje potekalo na izpada- nje. Rosc se je s še dvema prepričljivima zma- gama prebil do četrtfinala, kjer si je po porazu proti Luku Brezniku razdelil končno 5. mesto, kar je glede na vse težave v letošnji sezoni vrhun- ski rezultat. SREBRO MED DVOJICAMI Vzporedno s posamičnim delom tekmovanja so potekali dvoboji v dvojicah. Nastopilo je 28 najboljših slovenskih dvojic. Oskar Rosc je zdru- žil moči z Žigom Kristijanom Žigonom z Raven Državna podprvaka v konkurenci dvojic – Kristijan Žigon (levo) in Oskar Rosc (Fotodokumentacija NTK Savinja) Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 22 Šport, Zahvale, Oglasi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... ZAHVALA Frančišek BREZNIK 1938 - 2019 iz Luč Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tež- kih trenutkih stali ob strani, darovali za sv. maše, sveče, cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Poraz članic, dobra igra najmlajših Ljubenska ekipa za malo odbojko je sodelovala na turnirju na Ljubnem ob Savinji in z zelo dobro in borbeno igro zabeležila dve zmagi. V prvi tekmi so Ljubenke premagale ekipo Prevalje II z re- zultatom 2:0, v drugi tekmi pa ekipo iz Vuzenice z rezultatom 2:1. Članska ekipa Odbojkarskega kluba KLS Ljubno je gostovala v Vuzenici in doživela poraz z doma- čo ekipo, ki se bori za obstanek v ligi. Že začetek tekme ni obetal nič dobrega za gostujočo ekipo, saj so Vuzeničanke začele zelo odločno in hitro povedle s petimi točkami, Ljubenke pa nikakor niso uspele vzpostaviti ravnotežja na parketu. Slabo so delovale na sprejemu, po- sledično temu je bilo tudi v napa- du kar nekaj napak, tako da je eki- pa SVolley brez večjih težav osvoji- la prvi set. IZENAČILE REZULTAT V SETIH V drugem je bila slika dogajanja na igrišču obratna, gostje so zače- le zelo dobro in hitro povedle s 5:0. Po odmoru na zahtevo domačega trenerja se potek igre ni spreme- nil, igralke KLS so še naprej igra- le dobro tako v polju kot v napadu in razlika v točkah se je povečeva- la, kar je pomenilo izenačenje re- zultata v setih. PORAZ ZARADI PREVEČ NAPAK Tretji set so Ljubenke začele ze- lo slabo, veliko napak je bilo v na- padu in na servisu. Trener lju- benskih igralk je poskušal z menja- vami spremeniti ritem igre, vendar pri tem ni bil uspešen in gostitelji- ce so set dobile brez večjih težav. V četrtem setu je bila igra zelo izenačena, nobena ekipa si ni pri- igrala večje prednosti, izid je bil izenačen na dvaindvajseti točki, nakar so Ljubenke po dveh napa- kah omogočile nasprotnicam, da je zmaga ostala v Vuzenici. Konč- ni rezultat 3:1 (25:19; 18:25; 25:14; 25:22) za ekipo SVolley. V nasled- njem krogu ekipo KLS čaka gosto- vanje v Hočah. Franjo Atelšek SAVINJSKA KOŠARKARSKA LIGA Nazarska ekipa se je izkazala s tretjim mestom V nedeljo, 10. marca, se je na Polzeli s finalnim dnevom zaklju- čila 25. izvedba Savinjske košar- karske lige, ki so jo poimenovali Liga Vrtine Palir 2018/2019. Zgor- njesavinjske barve je zastopala ekipa Fibles Team Nazarje, ki se je uvrstila na finalni turnir in osvoji- la tretje mesto. ZA POPULARIZACIJO REKREATIVNE KOŠARKE Liga, ki je bila ustanovljena z na- menom popularizacije rekreativne košarke v Savinjski dolini in širše, je potekala v organizaciji Športno košarkarskega društva Koš. Tek- movanje je potekalo v polzelski športni dvorani. Za dobre pogoje tekmovanja so poskrbeli v Košar- karskem društvu Hopsi s Polzele. NAZARČANI ZMAGALI S KAR 106:67 Nazarčani so nastopali v družbi petih ekip. Liga je potekala najprej po dvokrožnem rednem delu. V končnici pa sta se v polfinalu po- merili 1. in 4. ekipa ter 2. in 3. Final- ni dan je postregel s tekmama za 3. in 1. mesto. Za 3. mesto sta se po- merili ekipi KK Kasaze in Fibles Te- am Nazarje, ki je bila sestavljena iz košarkarjev članske ekipe KK Na- zarje. Tekmo so prepričljivo dobili Nazarčani s kar 106:67. V tekmi za 1. mesto sta se pomerili ekipi Kovi- narstvo Rožič Žalec ter Instalacije Med nazarskimi košarkarji je bil Primož Bitenc 3. najboljši ska- kalec lige, Blaž Vodončnik 3. najboljši strelec za 3 točke in 2. stre- lec lige, Filip Blatnik pa je bil najboljši izvajalec prostih metov. Verhovšek Šentjur. Slednja je zma- gala z rezultatom 79:70 in se okro- nala z naslovom prvaka lige. Roman Mežnar Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 23 Kronika, Zahvale IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • MOČAN VETER RAZKRIL STREHO Mozirje: 10. marca ob 12.45 je na trgu v Mozirju močan veter razkril del strehe stanovanjske hiše. Gasilci PGD Mozirje so zača- sno pritrdili strešno kritino nazaj. • VLOMIL V SVEČOMAT Ljubno ob Savinji: 14. marca so bili policisti PP Mozirje obveš- čeni o vlomu v svečomat na pokopališču na Ljubnem ob Savinji. Neznani storilec je nasilno odstranil ključavnico obešanko in iz posode za drobiž v svečomatu ukradel denar. • VOZILA POD VPLIVOM PREPOVEDANIH SUBSTANC V preteklem tednu so policisti v cestnem prometu kontrolirali dva voznika osebnih avtomobilov, ki sta vozila pod vplivom ma- mil. Zoper oba je bil podan obdolžilni predlog na Okrajno sodiš- če v Celju. V Ljubiji so imeli policisti v postopku voznika osebnega avto- mobila, ki je vozil pod vplivom alkohola. Izmerjeno mu je bilo 0,80 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper njega je bil prav tako podan obdolžilni predlog. • VETER ODKRIL STREHO Ljubno ob Savinji: 17. marca ob 14. uri je v naselju Rore mo- čan veter na stanovanjski hiši razkril okoli 15 kvadratnih metrov kritine. Gasilci PGD Ljubno ob Savinji so nudili pomoč krovcu pri prekrivanju strehe z nadomestno kritino. • GORSKI REŠEVALCI ŠLI ISKAT DVA PLANINCA Klemenča jama: 18. marca ob 6.05 se z Ojstrice dva planinca nista javila svojcem. Gorski reševalci postaje GRS Celje so iz Lo- garske doline odšli proti Klemenči jami, kjer so ju našli nepoško- dovana. Skupaj so sestopili nazaj v dolino. ZAHVALA Poslovil se je Stanko HUDEJ st. Kadunčev ata iz Tera 29. 4. 1939 - 10. 3. 2019 Hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja, ga imeli radi in ga spoštovali. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Sklenjen je krog, ne prošnja ne jok te več ne predrami, v mislih, spominih za vedno ostajaš z nami. Skromno tiho si živel, nadvse si ljubil dom in zemljo, za nas si delal in trpel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam v spomin na tebe solzijo se oči. ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila mama Marija ZAMERNIK iz Luč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za darovane sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala g. Karlu Gržanu za lepo opravljen pogreb, zdravniškemu osebju Luče, pevcem, pogrebni službi Morana, praporščakom in Ciri- lu Roscu za lep govor. Žalujoči domači ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata Franca PEČNIKA iz Radegunde 10. 7. 1950 - 8. 3. 2019 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom Trnavč z okolico za izrečena sožalja, svete maše, darove in sveče. Hvala gospodu župniku Sandiju Korenu za lepo opravljen obred, pevcem, pogrebcem, pogrebni službi Morana in govornici Albini. Hva- la zdravnici in reševalcem. Posebno zahvalo izrekamo patronažni sestri Sonji, ki nam je bila vedno v oporo v času njegove bolezni. Hvala sestri Majdi in njeni dru- žini za vso pomoč. Veselil se je pogostih obiskov Danice Napotnik in Čohove Petre, ki ga je vedno nasmejala. Hvala obema za vse. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi in ga v tako velikem šte- vilu pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 24 Za razvedrilo HIŠNIKA JURE IN BOJAN SE ZNAJDETA V VSEH SITUACIJAH Na dobrodelnem koncertu OŠ Nazarje sta hišnika Jure Ugovšek (desno) in Bojan Štrukelj prikorakala na oder v slogu znanih moj- strov A je to. Hotela sta se lotiti popravila mikrofona, a ju je presene- tila polna dvorana gledalcev. Hitro sta se prilagodila situaciji in nat- resla nekaj šolskih šal in povezovalcu dogodka Petru Polesu namig- nila, da sta Jure in Bojan najlepša, najmočnejša in najboljša hišni- ka daleč naokrog. TIMSKO DELO Kako uspešno deluje šoferska stanovska društvena organizacija pod novo Zvezo neodvisnih združenj logistov in mehatronikov Slo- venije, a od denarja precej »odvisno« ZŠAM ZSD, je bilo videti in sli- šati na zadnjem zboru članstva. Kar je zapisal, je »podtaknil« pred- sedniku, svojemu očetu Janku tajnik Zlatko, oba Štruclj. Janko je izčrpna poročila prebral in se ni o ničemer nič zlagal. Požel je iskren aplavz članic in članov, saj je iz kuhinje že dišalo po zasluženi malici. NESREČNO OTROŠTVO SNEGULJČICE IN PEPELKE Sneguljčica (Gabrijela Drobež) in Pepelka (Nina Obojnik) v ro- mantični igri Šmeksi ljubezen sta začeli na odru ljubenskega kultur- nega doma obujati spomine na svoji nesrečni otroštvi. Sneguljčica: »Samo poglej, kako so tvoja mačeha in sestri ravna- le s tabo. Spati si morala na pepelu in trdo delati.« Pepelka: »Tebe je pa tvoja mačeha hotela ubiti, in to ne samo enkrat! Srečo si imela, da je bil tvoj današnji mož ravno ob pravem času na lovu, sicer bi še danes venela med tistimi neobritimi škrati.« (Foto: BR) (Foto: JM) (Foto: BR) Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 13. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije STVARNA LITERATURA V KNJIŽNICI MOZIRJE Hiromi Shinya: Zdravi in vitalni stoletniki - Čudežni encimi Avtor knjige je priznan japonski zdravnik, začetnik kolonoskopske kirurgije in na tem področju eden najpomembnejših zdravnikov sve- ta, ki je tekom svojega dela s šte- vilnimi pacienti prišel do revolucio- narnih ugotovitev glede zdravja člo- veka. Pri zdravljenju več tisoč paci- entov je razvil nov pristop k zdravju, ki temelji na oskrbi telesa z življenj- sko pomembnimi encimi, sam jih je poimenoval »čudežni encimi«. Prepričan je, da so ključ do dol- gega in zdravega življenja, žal pa jih ljudje uničujemo s slabo hrano, strupi, slabo prebavo in stresom. V knjigi namenjeni slehernemu bral- cu je pojasnil njihovo delovanje in pomen za zdravje ter navedel šte- vilne primere ozdravljenja sicer težko ozdravljivih bolezni. Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 26 Petek, 22. marec ob 17 .00. Stara šola v Radmirju Otvoritev razstave Festival ustvarjalnosti ob 17 .00. Občinska dvorana v Solčavi Prireditev ob materinskem dnevu ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Koncert klape Maslina ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Koncert Slovensko-dalmatinski večer Sobota, 23. marec ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Sobotna ustvarjalnica za otroke ob 17 .00. Športna dvorana Mozirje Tekma 1. slovenske namiznoteniške lige NTK Savinja : NTS Mengeš Nedelja, 24. marec ob 10.00. Športni park Foršt, Ljubno ob Savinji Nogometna tekma - NK Ljubno : NK Šoštanj (ml. dečki) ob 18.00. Osnovna šola Rečica ob Savinji Prireditev Matere praznujejo pomladi ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Dan staršev Ponedeljek, 25. marec ob 9.00. Kulturni dom Mozirje Zeliščarski pomenki Torek, 26. marec ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 16.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Kuhanje s Simone ob 17 .00. Glasbena šola Nazarje Predavanje Sare Isaković Psihološka odpornost v svetu glasbe ob 17 .00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Poslušam za PET Sreda, 27 . marec ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic: Resnična zgodba o dinozavrih ob 18.00. Dom kulture Nazarje Predstavitev knjige Tanje Pečenko Male baletke in njihove cvetke ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Babica in ptica Četrtek, 28. marec ob 11.00. Muzej Vrbovec Nazarje Odprtje razstave Magija lesa in zemlje ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Resnična zgodba o dinozavrih ob 18.00. Glasbena šola Nazarje Koncert klavirskega oddelka ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Babica in ptica Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ODKUPUJEMO HLODOVINO BORA Kontakt:031 649 751; 03 839 51 20. ČASLES d.o.o., Homec 39, 3332 Rečica ob Savinji. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pa- sme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam prašiče, domače vzreje, različnih tež, nad 100 kg, ugodno, Andrejeva kmetija; gsm 031/509- 061. Prodam bikca križanca (ls/čb)/ls, star 3 mesece, cena po dogovo- ru; gsm 031/800-046. Teličko simentalko, staro en te- den prodam; gsm 051/364-174. Prodam teličko čb/ls, staro 10 dni; gsm 041/589-165. Prodam teličko limuzin, staro 10 dni; gsm 041/716-210. Prodam telico rdeči angus, sta- ro 8 mesecev, težko okoli 270kg, pašna; gsm 070/870- 321. 2 ovci prodam; gsm 041/783- 630. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, do- pitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim telice in krave za zakol. Plačilo takoj; gsm 031/832-520. DRUGO – PRODAM Prodam traktorsko kosilnico SIP 135, nerabljen ventilator za seno eros in puhalnik tajfun s cevmi in koleni; gsm 031/296-012. Orehe in uležan, mešan, hlevski gnoj, prodam; gsm 070/833-285. Trosilec gnoja sip, domače orehe in hlevski gnoj; gsm 041/614-818. Drva suha, frišna, bukev, gaber, metrske klaftre, možen razrez na kratko, prodam; gsm 031/585- 735. Prodam skoraj nerabljen radia- tor, dimenzije 800 x 600 mm; gsm 041/324-409. Jabolka neškropljena, oreho- va jedrca, hlode hruške, jablane za razrez, ugodno prodam; gsm 068/670-357 . Prodam lita platišča ET 43, 17 col in lita platišča z gumami ET 45, 16 col; gsm 040/684-238. Prodam jeklena platišča, zimske in letne gume 205/55/R16, ce- na 20 eur komplet; gsm 041/878- 406. Ugodno prodam cepilnik drv in vodovodne cevi; gsm 041/437- 712. Prodam kocke otave; gsm 041/688-708. Prodam 8 m metrskih bukovih drv; gsm 031/478-446. Prodam lita platišča 15'', 4x100 OZ in 2 kom 15'' 4x100 od seat ibize; gsm 041/324-377 . Prodam tolkec iz neškropljenih jabolk; gsm 031/815-238. DRUGO – KUPIM Traktor ter vse ostale kmetijske in gradbene stroje kupim; gsm 041/259-810. Kupim 15 m2 tlakovcev; gsm 031/774-520. Kupim skobelni stroj poravnalka - debelinka, širina oblanja vsaj 50 cm; gsm 040/430-080. Kupim tomose v slabem ali delu- jočem stanju ter več delov; gsm 068/692-652. DRUGO – IŠČEM Iščem material za nasutje – zem- lja ipd., odpeljem sam, bližina Mozirja; gsm 031/229-154. VOZILO – PRODAM Prodam golf plus confatline, 1,6 tdi, 105 km, letnik 2010, črne bar- ve; gsm 041/463-400. NEPREMIČNINE Oddam stanovanje v najem, okolica Mozirja; gsm 041/280- 005. V najem oddam hišo v centru Šmartnega ob Paki z velikim dvo- riščem, vrtom, gospodarskim po- slopjem; gsm 041/627-205. Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 27 Oglasi Savinjske novice št. 12, 22. marec 2019 28 Ljudje in dogodki, Oglasi