List 19. tfi ♦ - w » rp v • lecaj XLVII i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskai jeroaii za celo leto 3 gold. 40 kr. za r>ol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta 90 kr poš po pošti pa za celo leto 4 gold pol leta 2 gol 0 kr za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 8. maja 1889 Obseg: Naznanilo in razglas. dežela kranjska. Naznanilo. Požlahtnitev zelenecih ameriških trt. Državni melijoracijski zaklad in Zemljepisni in narodopisni obrazi. Govor poslanca Kluna. Naši dopisi.—Novičar. Gospodarske stvari in mesrvnih, zatorej skrbela županstva, da do bode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se živinskega in mesovnega oglednika. Jos. Fr. Seunig prične . dne julija 1889. leta. poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o podpredsednik e. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja podkovske šole. 9 ogledovanji živine in mesa. Kdor želi sprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati spričevalom, da se je pri kakem kovaču izučil za kovaškega pomočnika; z domovinskim listom; s spričevalom svojega župnika ali župana, da Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vr- šile dne 27. in 28. junija t. in sicer: 27. junija je poštenega vedenja, in . da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendij oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: . ubožni list, 2. spričevalo o poštenem vedenji, in skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole. 28. junija pa za učence podkovske po 60 šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne ju • c nija Vodstvo podkovske šole v Ljubljani 3. potrdilo da so delali uže dve leti za kovaške dne pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske maja 1889. Dr. Karol vitez Bleiweis vsaj do družbe v Ljubljani. Šola traja do konca decembra 1889. leta Kdor dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more Nauk v Požlahtnitev zelenecih ameriških trt. (Spisal R. Dolenc.) Dandanes so sploh vsi vinarski strokovnjaki pre nihče brez preskušnje postati kovaški mojster tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas pričani, da ni mogoče našega vinarstva drugače oteti skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske trtni uši, nego če zasadimo vinograde iz nova s takimi knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v vrstami ameriških trt, kakeršnih ne more uničiti > ter šolski hiši jih požlahtnimo s cepiči naših domačih vrst Da bi se Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim za- na Kranjskem to kar hitreje mogoče zgodilo, naročil je četkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih bil slavni deželni odbor pisatelju teh vrstic, da je spisal lani čisto kratek nauk o tem, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more Malo knjižico z mnogimi slikami je slavni dežlel / f ^ v/ g iTf, «..- r i >v t i t a K O & 140 razdelil v več tisoč iztisih po deželi. Pisatelj je po- skega pomena in ker zvedoval potem ob raznih prilikah in po raznih Krajih utegnilo v bodoč vsled dolenjskih, kako sodijo vinarji o novem nauka, ali jim ljivejše postati dovanja, in bodi si še tako počasnega, še veliko ugaja ali ne, ali se ga bodo poprijeli ali ne. Skoraj nikakor ne smemo dolenjske napre pomen prepro povsod so mu odgovarjali, da naš preprosti vinar tega moramo stega vinarja samemu sebi prepustiti, ampak pomagati ma nauka skoraj ne more zvrševati in da se In pomagati mu utegnemo, če se okoristimo ga najbrže ne njegove dozdanj sta bode poprijel. Najbolj se izpodtikajo nekateri ob njem, grobanja. Podajmo mu nauk navade priljubljenega mu ker bi ne smeli v bodoče vsajenih ter požlahtnjenih trt nikakor več grobati. No grobanje je pa na Dolenjskem in ne manj na sosednem Štajerskem ravno najnavadnejše eelo, tudi najvažnejše delo v običajnem vino 5 J reči smemo gradarstvu. nihče Grobajoč zasajajo nove rade kajti ne zasadi na Dolenjskem novega vinograda tako j ob pričetku tako na gosto s trtami, kakeršnega si želi , ampak navadno vsadi komaj 20 odstotkov za bodoče vseh bodočih trt, in z mnogoletnim grobanjem zgoste se z pa ameriškimi trtami da jih kako zasajati vinograde uš ne more pridržimo vsaj nekoliho ničiti bode laglj' Prej poprijel novosti J grobanj ker j in gotovo se zumel jo bode in torej tudi veliko Ako bi imeli na Dolonjskem dalmatinsko lože ali veliko vrševal. pavsko podnebj onda pa širile bila stvar pač lahka vsaj Raz- se naglo take ameriške trte, kate noma proti trtni uši stanovitne ter tudi so popol rodevaj dobro epožlahtnj nesmrdljivo grozdje, in vseh težav bi 0 Podoba Podoba Podoba tako, da postane vinograd zadosti gost. Z grobanjem bilo konec 1 ^ »m nadomeščajo po Dolenjskem tudi gnojitev, kajti ako kaka trta v rašči ter rodovitnost opeša, pogrobajo jo in dosti' premrzlo za take trte tako prisilijo, da se pomladi ter pomlajena zopet neko- liko let rodi Da bi z grobanjem nadomeščali posamezne zastale dišeče Podoba 4. Podoba 5. Dolenjci bi take trte po starem načinu za-sajaji, grobali in tako dalje. Toda dolenjsko podnebje je Njim bi grozdje ne dozorelo nikdar, razen tako zvane jorkmadejre, katera pa ro« deva kaj majhne grozdičke, in vino je jako neprijetno ali izumrle trte, ali da celo nadomeščali bolje napač rečeno, smrdljivo. Zato ne preostaj Do nepravovrstne ali pa nerodovite (oprhle), to je na Dolenjskem še jako izjemno delo. lenjcem, kateri se čisto novega nauka ne morejo po • • % prijet > drugo j nego da se poprimejo tega le nasveta Novo priporočano vinogradarstvo je Zasade naj vinograde z ameriškimi trtami, katere so dolenjskemu vinarju tudi prenatančno, tako rekoč preprostemu proti uši popolnoma stanovitne, toraj najbolj malenkostno. In tako je skoraj pre ako z riparijo tudi nič ne rode Zasade naj jih pa dobro vati > da se ga ne bode poprijel, ker je dozdanjega res za gotovo pričako- to je ne površno, v celo plitvo prekopano zemljo » površnega, recimo kar naravnost kaj ako > in j mogoče, z gnojem, da hitreje dorastejo. Zasade nogradarstva, osobito grobanja, dosti preveč vajen činoma pa tudi še dosti premalo inteligenten ajprimitivnejšega vi- naj jih tudi takoj tako gosto, da bode ; da ve- se vseh vsaj četrtina zasajena kake nove reči hotel lotiti Ker gradarstvo vendar tako eminentnega pa dolenjsko vino- narodnogospodar- bodočih trt takoj Cez dve ali tri leta, kadar trte dovolj dorastejo, to je, kadar poženejo štiri ali še več krepkih mladik, požlahtne naj jih s tako zvano poletnjo ali zeleno požlahtnitvijo ♦ » in pažlahtnjene pogrobajo. Poletnja ali zelena požlabt- žlahtnitvi ne škodi solnčni pripek > dobro je okoli nje nitev je pa dvojna. Prva je tako zvana ogerska, ime- en trtni list oviti ter ga povezati (glej podobo 6.) nuje se pa zato tako, ker je po mnogih krajih na Oger- Podoba št. 7 kaže štiri tedne staro požlahtnitev. Ta po skem pri popolnoma preprostih vinarjih (kmetih) uže od žlahtnitev je odločno še laža mimo prve in izponese se tudi tako rada, da med 100 požlahtnitvami se jih komaj ne prime. Tako trdi vsaj g. Herman Goethe sam. nekdaj v rabi. Ogri so namreč požlahtnjevali nerodovite ali slabo rodovite trte že sam Bog ve koliko let, predno 20 se je pričela trtna uš, po tem načinu, in požlahtnjene kateri je ta način baje izumil, uporabljal ter priporočal potem grobali, da so iz enega debla tri, štiri ali še več Požlahtnjene trte je pogrobati takoj na jesen. Več nego dobrih dobivali. Kar je preprostemu ogerskernu vinarju enkrat seveda ni smeti trt grobati. Ako se Dolenjci tudi mogoče, storil bode lahko pač tudi naš dolenjski pre- te zasaditve in požlahtnitve ameriških trt ne bodo prosti vinar. Zato po poprijeli po J glejmo, kako je to ogersko požlahtnjevanje. Okoli binkošti, kadar trtni poganjki da Državni melijoracijski toliko dorastejo, niso več čisto zeloati skrajšaj jih do polovice. Vsak skrajšani poganjek razkolji po- tem tako, da seže razkol prve do polovice bunčice, na kateri je oko torej tako 9 kakor kaže to podoba št. 1. Cepič pripravi pa tako, kakor kaže to podoba št. 2., namreč iz bunčice naredi topasto zagozdico. Ako jo naposled zatakneš v razkol ter s kakim vezivom (bombažem, liko) tako povežeš, kakor kaže to podoba št. 3., pa je požlahtnitev gotova. Izpona- ša se ta način prav rad, že ter trta požene prvo leto 30 do 40 % dolge mladike Takoj prvo leto po- potem jim pač ni mogoče pomagati zaklad in dežela kranjska. (Dalje.) odpomoči videlo se je potrebno celo odlični češki kronovini, t6r v minoli jeseni sklenil je češki deželni zbor ustanoviti deželno banko sploh, katera pa bode imela poseben oddelek za zemljiške melijoracije , ob-tudi in izposojevala društvom, činam, oziroma okrajem, posameznim posestnikom denarjev, s katerimi bo mogoče po Češkem močvirna zemljišča osu-ševati, na presuha navajati vode, urejati potoke, reke in sploh obrežja raznih^ voda. Dotičniki morajo izkazati načrt, izdelan na podlogi dovršenih preiskav j sploh vseh razmer, tako, da je mogoče tehniku, katerega odpošlje deželni odbor, prepričati se o izvednosti kakor tudi o uspešnosti dotičnega zboljševal-nega podjetja. Izposojena glavnica zagotovi se na dotično zemljišče, in je lastniku (oziroma več njih) redno vsako leto po-vračati poleg nizkih obresti še grobaš lahko po-žiahtnjene trte na Podoba odplačilni znesek. Enake deželne (provincijalne) melijoracijske zaklade jesen, tako da da vsak cepič po eno trto. Paziti pa jmaj0 po vsej Nemčiji, tako na Hesenskem, na Hano-moraš dobro, da ne pride cepič pod zemljo, ker sicer veranskem. Saksonska deluje že četrt stoletja, prav tako se ukoreniči, in trtna uš ga lahko nobi, pa vsaj močno oslabi. > ako Druga ne ravno ugo- že navedena Badenska. Obe se ponašata z neverjetno ogromnimi uspehi. Enako delujejo na Bavarskem in v poletnja ali zelena požlahtnitev je tako Šleziji Tudi na Gališkem deluje že od 1881 deželna zvana kopulacija g. Hermana Goethe-ja. Na ta način je banka, ki je vsaj nekoliko silnemu pomanjkanju kapitala požlahtojevati meseca maja, in sicer tako le. Cepič pre- odpomogla. Češka ima sicer tega dovolj, ker 1885 je reži, kar mogoče na pošev 5 skozi eno bunčico (po- delovalo 10 akcijskih bank, ki razpolagajo s kapitalom doba št. 4.). Takisto na pošev prereži tudi skozi eno 15 milijonov goldinarjev z vloženimi zneski 25 mi bunčico poganjek ameriške trte (podoba št. 5.). kateri lijonov. Poleg tega je v deželi 94 hranilnic, ki hranijo pa mora tako debel biti kakor cepič. Oba dela skupaj ter ju z vezivom prav močno povež;. Da zloži po- 309 milijonov goldinarjev. Drugih 376 posojilnih družeb in vloženih vsot v znesku * upravlja glavnico 9 milijonov 148 102 milijonov! Pa vendar je smatral češki deželni zastop za potrebno, da ustanovi poseben deželni zavod, ki ne ki imajo tako dolge hlačnice, da se jih polovica po tleh vleče. Se ve da je h)ja v takih hlačah zelo težavna in bo iskal nikakega dobička ter skrbel, da si bodo kme- Evropejec se ne more smehu ubraniti. Vsi tovalci mogli izposojevati denarjev po najnižji ceni. navedeni denarni zavodi so spekulativni in jim ni najbolj mar koristiti občinstvu sedanjih kritičnih časih 9 ko bije poljedelski stan trd boj za obstanek, dospeli so najodličnejši ter resno misleči gospodarji do prepričanja da se more temu stanju odpomoči z izboljšanjem zemljišč in s premoženjem njih rodovitnosti to pa se brez denarnih sredstev ne more zvršiti. Privatni podjetni denarni zavodi bi se sicer vendar nekoliko mogli ozirati na to delo ? tako n. pr. naša kranjska hranilnica, katera ima nad 10 milijonov goldinarjev naloženih v raznih papirjih, in ki nekateri celo ne donašajo 4°/ o obresti, mogla veliko koristiti deželi, oziroma kranjskim poljedelcem, ter bi gotovo imela večo denarno sigurnost, KO bi izposojene glavnice bile zagotovljene na zemljiščih, katera bi z melioracijami dobile podvojeno vrednost, nego v bolj ali manj negotovih papirjih. Kar je v tem oziru veljalo za Nemčijo, Prusko, Saksonsko, Bavarsko itd. i velja še bolj za nas, posebno z ozirom na naš opasni položaj. Prevažni projekti > za katere so že zdavno izdelani načrti, imajo se rešiti, kar upamo, da se tudi goto zvrši ker nam je v to porok gospod deželni gla i ki se z vso skrbjo in vztrajnostjo poteguje da dobi deželi državne podpore. Naj bi se tudi tu na omenjene misli ozirali biti. J oni moz e ki odločujejo o tem. Sigurni smejo da bodo poljedelcem, da bodo vsej domovini po- mogli Fran Povše Podučnc stvari. m » Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 107. Dela in opravila Japoncev. Hiše si postavljajo Japonci nizke in lahke radi pogostih potresov. Tudi palače cesarske in prvih dostojanstvenikov nimajo več kot po eno nadstropje. Mesto notranjih sten imajo pregibljive lesene prepaže, s kate- ali raztegnejo v eno arhitekturo vse druge na višino sredi bujnih rimi prostor razdele na več sob. veliko dvorano. Velikolepja ni na japonskih hišah, pač pa je v njih vse snažno iu nježno opravljeno. Po tleh so razprostrte lepe rogožine, stene in stropi so polepljene s pestro pobarvanim popirjem, okna, duri, vrata, podboji, stopnjice so umetno izrezljana in lepo lakovana. Vzlasti mnogo drže Japonci do krasnih tempeljev. Te stavbe nadkrilujejo s svojo stavbe. Navadno postavijo tempelj vrtov in blizu njega po eden ali po več samostanov. Neka posebnost so zvoniki, ki stoje sami zase, s težko streho v slogu kitajskem. Zvonovi se nekoliko razlikujejo od naših s svojo obliko. Za te stavbe jeinljo Japonci najlepši les cedrov in borov. Mesta japonska so izgledno zidana in jako obljudena. Ulice so ravne iu se lepo križajo. V večih mestih kakor so Jedo, Miako, 0<*aka itd. stoje stebri na trgih, na eno stran prilepljajo oglase zgubljenih, na drugo najdenih reči. To si izmislila pred dobrimi 200 leti v Jedu neka udova, katerej se je zgubilo dete in ga je na ta način iskala. Takrat policija japonska še ni bila tako dobro urejena kakor dandanes. Glavno mesto Ja- ponske je sedaj Jedo in ima do 3 miljone stanovnikov. Najimenitnejše poslopje je bivša palača tajkunova, v katerej sedaj mikado stanuje. Ta palača je ogromnega obsežka, tako rekoč malo mesto samo zase. Opasana je zunanjem predelu stanujejo večinoma z nasipi in rovi. najimenitnejši Japo ) vsak ima svojo palačo drugem predelu stanujejo prvi knezi državni, višji častniki in uradniki državni, tudi vsak v svojej palači predelu stoji palača cesarjeva na višini, tretjem s katere se vidi po vsem mestu. Palača sama ima eno nadstropje, štirivoglati stolp pa ima 4 nadstropja. Strehe so močno okrašene, kakor tudi drugi prostori Ta štirivoglate stolp smejo staviti samo cesar in njegovi ljudje 5 pa najvišji dostojanstveniki na svojih posestvih Pohišne oprave imajo Japo malo. Od oktobra Kar se tiče obleke, naj omenimo le toliko, da se do marca je zelo ostra zima, vendar nimajo peči da bi japonski nazori dosta razlikujejo od evropskih. Ljudstvo 8e greli, grejejo se pri premogovej žrjavici, ki tli v bana deželi ima zelo malo obleke na sebi, vzlasti pri delu, krenih kotlih, kar pa ni prijetno. Miz, klopi, posteljnjakov deca pa nič katerih večih mestih nosi deca ovratnike na i zapisano s katere hiše je da jo Skrinj, zrcal ni ugledati v hiši japonskej. Japonci sedajo oditelji kar na tla, podvivši nogi podse, tako da telo počiva na laglj nazaj dobodo, ako se jim zgubi. Možaki si tetu petah Tudi leže po tleh na mehkih rogožinah ? pod jejo telo in namažejo z raznimi barvami, glavo pa si giavo pa si porinejo Kar je. Navadno jedo po trikrat golijo do malega šopka zadaj, tudi brk ne trpe Ženske na dan: jed se postavi na deski pred vsako osebo na se češejo in lepotičijo glavo, zobe si barvajo na črno tleh sedečo. Navadna hrana jim je riža, ribe, zelenjava in obrvi si popukaj Zunaj doma nosi Japo velik in čaj. širokokrajen klobuk radi solnca. Ob svečanostih oblačij Zakonsko življenje ima na Japonskem neke po imenitni Japonci čez navadno opravo še posebno obleko, sebnosti, ki niso hvalevredne. Nekaj podobnega smo Čudna pa je zapovedana oprava dvorna, vzlasti hlače, &tali pred par leti o japonskem poslaniku v Evropi. i Kasproti temu pa jim ni lepo iu se ce strinja ž njihovo zgodovinsko, in v tem zmislu vrejevati o jih dej a omožila. No dan- (Odobravanje na desnici.) Stari Salust že je v prvem poglavji h „katilinarični zaroti" pravo pogodil, ko nravnostjo, če bi se udova v drugič •danes so se Japonci tudi v tem nekoliko spremenili Ako udova še nima 25 let, tedaj jej uže odpuste, če se rekel: „Nam imperium facile his artibus retinetur, qu v drugič omoži. Stare, premožne udove ostanejo pri ro- bus initio partumest". Kdo izmed vas mi more dokazat je do vini svojej ? ako nimajo, posioijo tujega dečka, ka- da je tako navstala Avstrij teremu ob svojem času prepuste dom in premoženj i, ker mečevo ostrino podjarmil ostale si je nemški rod z ode? Avstrij je ubožne udove so posebne hiše pri templjih > jih nad- navstala potom prostih pogodb (odobravanj desnici) &orujejo nune; tu prežive udove brezskrbno ostala leta s tem, da so se združile že obstoječe, več ali manj ta izročivši deco sorodnikom, ali pa poštenim rokodelcem, narodni podlagi vrejene države v eno celoto, in to tla se izuče pri njih. (Dalje prihodnjič.) takrat skoraj gotovo provzročilo iztočno vprašanje, strah pred turško silo. (Odobravanje na desnici.) Posamezne države so se oklenile eno druge, da ohranijo svojo pred turški bar- Politlfcne stvari. in iz izvira v Govor poslanca Sukljeja v državnozborski seji dne 28. februvarija t. 1. (Dalje). Mnogo sem pričakoval od letošnje proračunske ščansko omiko in narodno svojst barstvoin. Zasluga habsburske hiše je ona trdna in neomahljiva zvestoba avstrijskih narodov do cesarske hiše — da se je izvršila, utrdila in do današnjega dne ohranila ta zveza. Vi, gospoda, pa si mi- tega razprave. Včerajšnji uvodni Presse\ ki je vendar glasilo članek v n Neue Freie slite drugače organizacijo Avstrije. Vi hočete uporabljati na avstrijsko monarhijo vladno metodo dandanašnjih enonarodnih držav, ne da bi pri tem pomislili, da se ta poskus ponesrečil že v teku zgodovine. Poskusilo se n je bil pa tudi popolnoma po tem, napetejše nade. združene nemške levice", da je zbujal najpre- v dobi prosvetnega absolutizma in v poznejših absolutistične dobe, ko je zginila prosveta in ostat absolutizem. Ako se to ni posrečilo v časih, ko so spali je to letih narodi, kako hočete to doseči sedaj > ko so se zbudili usmiljenimi besedami se je pretilo; toda to narodi (odobravanje na desnici), ko vlada narodnostna smo že mnogokrat čuli da bili za kaj takega še ideja ter smo za trdno sklenili, zoper vsakogar obva- občutljivi toda sklicevanje na goreče smolnate vence, rovati in braniti svoje narodno svojstvo. (Živahno odo- ki bodo leteli s klopi vladi nasprotne stranke na mini- bravanje in ploskanje na desnici.) stersko klop (živahna veselost na desnici), napravilo me je jako radovednega. Obžalujem s svojega stališča, da se ni zadostilo moji adovednosti. In marsikatere jave, ki smo jih čuli na pr. od gospoda poslanca Schar-schmieda, nikakor niso dišale po grozovitosti (veselost na desnici.) Doneli so marveč, kakor tiho zdihovanje po ljubezni. (Veselost in prav dobro na desnici.) No, pustimo to! Iz vseh vaših govorov, akoravno so bili jako raz- Nasvetovala so se vam v novejšem času nova pota. Ne vem, ali bodete hoteli hoditi po ujih. Menim pa in to vsaj verujem. Večina, kakor se je tukaj sešla, zrcalo avstrijskih razmer, zapustila ne bo svojega starega tira ter se bo slej kakor prej bojevala za ono Avstrijo, kaKor si jo mi predočujemo, za Avstrijo, ki je pravična vsem po oblikah čula se jasno vodilna misel da namreč gospodarstvo v Avstriji ne pristuje nemškemu rodu, marveč le delu njegovemu, nemško-liberalni stranki Kakor pri da (Veselost morajo ^(Prav res! na desnici.) Navajali so se za to razni razlogi vrstivni setvi, je tudi tukaj različno vrte na desnici.) Pred vsem se je poudarjalo Nemci vladati, ker je to njihovo pridobljeno in priboreno pravo. Drugikrat se je zopet reklo, da morajo Nemci gospodovati v interesu države, in letos je gospod poslanec Carneri celo iznašel nov vzrok, da tirjajo nemško ker vendar militarizem nad- svojim narodom, ki spoštuje tudi njihova verska prepričanja (odobravanje na desnici) in ki nam je vsem zavetišče v teh težavnih časih. V tem smislu, gospoda moja, sklepam ter priporočam, da se preide v nadrobno razpravo. (Živahna veselost in ploskanje na desnici. — Govorniku čestitajo z mnogih strani.) Govor poslanca Kluna v državnozborski seji dne 21. marca t. 1 gospodstvo vojne razmere, vladuje sedanji položaj. (Veselost na desnici.) (Dalje). Y) Freie Stimmen" na Koroškem so za ta slučaj Gospoda moja t To je me dokaz da ima tudi beralna stranka poleg mnogih izvrstnih lastnosti ^no veliko hibo, to namreč, da jej manjka razumevanje zgodovine, da ne znajo soditi o tem, kar je postalo obetale odpad od katoličanstva. Ljudje, katere v verskem oziru vodijo taka načela, so itak že popolnoma mlačni. Katoliška cerkev vsled njihovega odpada ne izgubi ni-česa, kakor tudi protestantska ne bo uičesa pridobila. 150 Za take ljudi veljajo besede Kristusove, katere je nedavno ki naravnost nasprotuje razlaganju, kakoršno imajo ka v tej visoki zbornici izrekel vodja nasprotne stranke toliški kristjanje o Kristusu in krščanstvu. V) e gredo, slepci so in vodijo slepce, ako pa slepec Naj vodi slepca, oba v jamo padeta". V našem prepričanji, da je verska šola potrebna, nas pa tudi vsi dosedanji govori niso mogli omajati ali premotiti. Dovolite mi, da se nekoliko oziram nanje ter pred vsem bavim z neposrednjim gospodom predgovornikom. Rekel je mej drugim, da se katoliška cerkev v Avstriji Katoliku Kristus ni Žid, marveč Sin božji, druga. oseba % vidi v sv. Trojici, Bog in človek ob enem, v njen^ svojega Rešenika, svojega Odrešenika, Izveličevalca. (Klici na levici: Ali je temu kdo rekal?) (Dalje nasled.) svojega opo- ne more pritoževati zaradi svojega položaja. Res je sicer, da nismo imeli kulturnega boja, toda ko bi bilo šlo po mišljenju in po volji častite nasprotne stranke posebno v onem času, ko je še imela tukaj večino, prizanešen Naši dopisi. bi tudi Avstriji ne bil ostal tak kulturni boj, kakoršen Dunaja dne 5. maja. Katoliški Dunaj % Danes. je morala doživeti Prusija; da se ni tako zgodilo, za- volitve v okrajne odbore, Gautsch. hvaliti se nam v resnici nasprotni stranki, marveč višji obhajajo Francozi uradno stoletnico velikanskega pre- volji. (Res je! na desnici.) astiti gospod poslanec se je skliceval na nekega moža na Kranjskem, ki si je pridobil za vravnanje kranj- šohtva velike zasluge, in se je izjavil, naj se ?ala za šolo. namesto snega duhovščina zaveže, da se bo potego da od nje ljudi odvrača s pretenjem pekla. Treba je vedeti, kako se poroča o razmerah v jedni ali drugi de želi. Vzemite le pritožbe, s katerimi nasprotna stranka tarna zoper naše sedanje šolske razmere, in videli bodete da vse te tožbe zginejo v nič pri pravi luči. Gospod poslanec se je skliceval na Tomaža Ak- vinskega, ki je rekel, da pristuje „ordinare de studijo*4 deželnemu knezu. Svetega Tomaža Akvinskega nimam pr oki » da primerjal zvezo tega izreka ž njegovimi ostalimi razpravami » glašal pa da je imel Tomaž Akvinski ved pred očmi krščansko državo, kateri more brez skrbi in bojazni prepustiti tudi vreditev ljudskega šolstva, kajti po njegovem mnenji ni medverske ali brezverske države, krščanska država bo pa gotovo ljudsko šolo vredila na verski podlagi. Gospod poslanec je nadalje trdil, da je šola iz- ključno državna. Tu bi se že raje pridružil včerajšnjemu govorniku, ki j e rekel j da je šola narodova, oziroma de- želna Ako > kajti država ne plačuje troškov za ljudsko šolo. vzamemo v roke proračun, najdemo, da znašajo državni troški za ljudsko šolo le 1,703.056 gld Večji del troškov trpe dežele in temu primerno moral bi njihov glas imeti vpliv na vrejevanje ljudskega šolstva. Topli priziv, kateri je obračal častiti gospod poslanec do mladih duhovnikov, ko jih je rotil, naj se ogibljejo protižidovskih smotrov, ima menda svoj izvir v potrtosti častite nasprotne stranke po izidu dunajskih volitev, (Klici na levici: joj!) Bile so to prazne be- sede, ki nikakor ne zadevajo katoliškega duhovništva in ki ne dokazujejo ničesa. (Razburjenost na levici.) Iznenadilo pa me je in moram najodločneje pro-testovati zoper umevanje, kakoršno nam je častiti gospod poslanec razkril o našem božjem Odrešeniku in apostolih. Čuli smo že nedavno oznambo Kristusa in krščanstva, vrata političnega v letu 1789, in pomenljivo je, da ima danes tudi Dunaj za seboj teden, ki kaže kako veli kanski prevrat se je tukaj dognal že samo v teku zad- njih 10 let. Z letom 1861. pričelo se je prosto politično gibanje, državni temeljni zakoni z leta 1867. pričajo > da se je prostost takrat resno nameravala za vse narode širne Avstrije, pa 1873. leto je kazalo, da so ono pro-stost porabili nemški liberalci samo zase, za svoje do bičkarije in pa v razcepljenie drugih narodov in v ško-dovanje krščanske vere in cerkve. Prišel je grozoviti gospodarski polom in v vsi na goti pokazala se je grda dobičkaželjna spridenost ži-dovsko-liberalne stranke. Ljudje so spregledavali bolj in bolj in ne solzice se ni pretočilo ko je 1879. leta prevzel krmilo države grof Taaffe. Ta mož ni nastopil kot strankar, temveč še danea kaže z dejanjem, pa tudi zagotavlja z besedo, da sicer obsoj vse napake prejšnjih vlad, da po moči hoče vstre zati vsem narodom, da hoče združiti vse avstrijske narode v krepko državo, da pa tudi v tej pribranuje od- lično, ako ne najodličnejše mesto, za Nemce trijske Dunaj je veliko, v resnici mednarodno mesto sedanj topniki dunajski pa so bili do zadnjih do-let izključno vzeti izmed prejšnje židovsko liberalne stranke^ ker ta ima v svojih omarah največ denarja in vrh tega rokah vse ni bil nikdar ima še danes skoraj brez izjeme v ojih dunajsko časništvo Žid Du priljubljen, toda dobri tukajšnji kristjani smatrali so za zapoved liberalizma prenašati vodstvo izključno vodstvo židovsko in marsikoga v prejšnji dobi odgo-jenega bilo je sram, javno spoznati se za kristjana ali celo katolika, naravno, ker čital je lahko vsak dan v židovskih listih, da „vera je vraža", in zasramovan y očitno zasramovan bil je v časnikih vsak, kedor bi se bil drznil v dejanji, izrekoma v političnem dejanji, kazati od židovstva neodvisnega kristijana. Nasproti pa se je glasno ploskalo onim in stavljali so se za izglede oni, ki so „tudi-kri8tjani" vlekli z žido-liberalci. Takih na- haja se še danes v vsih vrstah človeške družbe; naj slabeje pa, naravno j tako ravnanje pristaja kmetu in 151 r* duhovniku. Velika zasluga sedanje vlade je ta, da se je število duhovnikov - liberalcev skrčilo vsaj na višjih od- slovanskih jezikov Dr. Franc vitez Miklošič, najzasluženej ličnih mestih dovsko-liberalni pri nas zelo na nič. In kaj je prej od cesarja odlični naslov h učenjak profesor in dvorni svetovalec prejel n Dunaj pokazal v minulem tednu? Po- z naslovom ekscelenca" Njegovega veličanstva taj kazal je veličasten shod katolikov, pokazal je pri kovanje zelo častno Gotovo je to odli Volitvah v mestno-okrajne zastope, razun Leopoldovega s polnega srca Kličejo: Živij Slovence, ki starosti učenjako predmestja, čisto krščansko lice. Gospod deželni predsednik baron Winkler podal Tukaj danes pač ni prostora popisovati deležnike se je na Dunaj, da se jutri pokloni cesarj shoda katolikov, ne poročati o deloma v resnici izglednih govorih, celo sklepov tega shoda bi ne bilo moč spraviti na vse strani tega lista, pa toliko lahko navedem, da se je shod temeljito pečal z vsemi vprašanji javnega življenja, z odgojo in šolo, z vedo in umetnostjo, s silo delavca in z težavami kmeta, s časništvom in učenja- štvom. Izrekoma pokazali so zbrani katoliki, da bolj kot drugem pri srcu, prava prostost in pa pri srcu resnica v sklepu, naprositi sv. očeta, da ustanovi „na ravoslovski zavod" v Rimu, ki naj bi imel častno in pomenljivo nalogo dokazovati, da si vera in naravoslovje nikakor nista v nasprotji. Dopisu temu dal sim na čelo tudi ime naučnega ministra Gautscha. To čast v resnici zasluži, ker včeraj predložil je državnemu zboru naen-krat tri šolske zakone: Prvi imel bi ustreči tako zvani „ verski šoli u 5 drug ima Dunaj ustanoviti za Lvov, Prago in mesta podpredsednikov za deželne šolske svete in tretji ustanovlja stalne, v in -okrajne šolske nadzornike, katere minister. O teh treh predlogih danes tukaj govoriti bilo bi preveč, to pa lahko omenjam kot skoraj sploh so glasno sodbo, da je z zakonom o verski šoli minister izzival splošno obsodbo, o ustanovitvi treh namestnikov ni, razun načeloma, vredno govoriti, tako imenovani in plačevani okrajni šolski nadzorniki pa bi bili vsakemu na-učnemu ministru klešče, s katerimi vse naše ljudsko učiteljstvo napravi v kratkem času za svoje orodje. Vresničilo poveduje. se potem: Dežela plačuje, minister za- Iz Ljubljane Deželno-zborske volitve za dan za mesta in trge za 8. dan julija in za veliko Kranjsko razpisane so za kmetijske občine za julija, posestvo za 12. dan julij Po tem kar se do sedaj kaže, pričakovati je, da se zvršijo na Kranjskem volitve večinoma vsaj mirno. Vsem slovenskim volilcem priporočamo iz novega, naj imajo pri vseh svojih korakih in pri vsem delovanji pred očmi, da bode konečni izid volitev za naš narod časten > v ta namen treba slož in mirnega delovanja, da se volijo značaj nega spretni in skušeni možje v zastop dežele, taki, ki vedno zvesto stoje pod geslom: za vero dom bode deželi in narodu v blago cesarja i unanjim sosedom jateljem in nasprotnikom pa v dokaz, da Slovenci To pri- na po Kranjskem hočejo napredovati na oni poti složnega stopanja, katere se zvesto drže zastopniki slovenski v državnem zboru. Osebne vesti Presvetli cesar je imenoval dr žavnega pravdnika pri okrožnem sodišči v Celj Adalberta Gertscherja, nadsodniškim ) deželnem svetovalcem sodišči v Ljublj Gosp dr. pri Je jim j e grebške izvrstni operateur v Zagrebu, zdravnikom in zdravstvenim poročevalcem županij dr. Josip Fon, menovan županijskim za- državnem zboru imel je minuli ponedeljek govor g. poslanec dr. Ferjančič, ki je poljedelskem ministru v spretni besedi priporočal pomoč zoper trtno uš, zagradbo hudournikov in osuševanje nižiaj na tranjskem Davkovski odsek rešil je v ponedeljek večer kolikor sedaj moč ugodno, svojo nalogo glede znižanja hišnega davka, deloma potom zakona, deloma, kjer sedaj še ni bila mogoča dokonečna pomoč potom . red spadajoče zboru imel imenovati --------o-- ~ p U LU1 Poročilo o tej zadevi ima se še te dni rešiti resolucij. državnem Trst namerava se krstu broda „Franc Jožef I a » dati razun predsednika dr. Smolka in ki bode tam dne 18. maja novega vojnega po podpredsednika Chlumecky-a. še nad 100 poslancev, ki se tje peljejo v posebnem vlaku po noči k 18 maj Pogreša se od torka minulega tedna sem gosp Karol Ahčin, bivši trgovec in odbornik banke Slovenij 70 let star. Sodi se, da se mu je pripetila nesreča. Žalostna osoda lahkomiseljnih izseljencev. Od c. kr. deželne vlade smo dobili izpisek iz katerih kranjskih izseljencev v Braziliji (J. Ogulina in tovarišev), ki označuje žalostno stanje kranjskih izse- lsma ne- ki 02 ljencev. Imenovani J. Ogulin je pisal pismo dne t.l Joinville ja kr. avstrijskemu generalnem konzulatu v Rio de Janeiru M e j 17 drugim piše decembra 1888 smo prišli v Sao Francisco : *Dno od tam so nas v mali ladiji prepeljali v Joinville. Ko smo sto pili na suho, peljali so nas v neko barako, kj smo danes. Bili smo tri, štiri dni v Joinville a nihče se ni brigal za nas. Konečno je prišel nekdo od vodstva in poslal nas v pragozd. Tam nas je vprašal pomagač inženerjev, ali smo vzeli seboj o rod j in živež? smo odgovorili Kaj pa hočete tukaj ? radi t< n »Ne! Dela) n orodja Jaz nimam živeža za Vas in tudi u 5 rekel nam Šli smo nazaj v Joinville ce i 14 morali smo delati kot sužnji, da ne bi lakote umrl moremo ne naprej, ne nazaj, ker ničesa ne dobimo, ker so nam obljubovali. Srčno prosimo pomoči in rešitve ; ali naj nas premestijo v boljši kraj, ali pošljejo v movino. »Kleče prosimo pomoči." Generalni konzulat r Bio de Janeiru ni mogel nesrečnežem pomagati z de narjem in tudi ne poslati jih domov. niso tako potrjene, da bi vlada mogla pr £j eti odgo- Grad Majerling so pričeli podirati; na istem mestu bodo karmelitarice sozidale samostan. Mrtvaška soba cesarjevičeva bode predelana v kapelo. Nova pošta se je pričela z dnem maja v Lučah na Štajerskem, ki ima zvezo z pošto na Ljubnem Novičar iz domačih in tujih dežel. vornost, da bode s tem nevarnost preteča po trtni uši* za vinorejce stalno odpravljena. Sicer pa je delovanje vladno zadostno, celo toliko, da v nekaterih krajih ne more spečati amerikanskih trtnih sadik. Poslanec Ferjančič govoril je pa poleg preteče nevarnosti po trtni uši, tudi o pogozdovanji Krasa, o škodah prizadetih po podzemeljskih vodah na Notranjskem in o hudournikih v Vipavi. Poljedelskega ministerstva proračun dognan j* bil včeraj, potem se je pričel proračun pravosodnega ministerstva in pa finančni zakon, za kar se računa. Dunaja. Cesar sedaj stalno biva na Dunaji in sprejema v splošnih avdijencah vsak ponedeljek in četrtek. Zadnji ponedeljek sprejel je med drugimi tudi pred- daljnjih razprav do sej > o čemer bode odločevala obširnost Razun državnega proračuna se ima rešiti neko sednika shoda katolikov grofa B1 o o m a. > ekoma po davka y soboto večer umrl je v Arko na Tirolskem 8letni sin nadvojvoda Salvator-ja vojvodi ce Valerije. brat ženina nad liko manjih, pa pomenljivih predmetov ročilo davkovskega odseka o znižanji hišneg ki obeta davkoplačevalcem takoj nekoliko polajšav, že nekoliko obeta se jih takoj na jesen, tako da te in une dobe veljavo z novim letom; dalje poročilo odseka Govor kneza Li chten stei n-a pri obedu koncem za znižanje pristojbin, posebno pri prenašanji lastnine shoda katolikov o čegar sodba mojsterski sostavi je bila po jn dedščini glede manjih zemlj plošno soglasna, dela sedaj med tukajšnjim se proračunaj na 1,250,000 > Polajšave-kateri se pa ob enem dovskim trgovstvam veliko vriša in v ponedeljek večer nadomesti s povikšanimi pristojbinami na dobitke v sklenila je tukajšnja borsna zbornica, da hoče prirediti loteriji in pri igrah Dalj nameravajo še sprejeti proti temu govoru izjavo in čin v veliki sijajni meri, nekatere polajšave pri potrjevanji podp (legaliza ter v sodelovanje povabiti druge trgovske kroge cijah) In konečno se namerava se šiti nekatere vo To je dokaz, da je knez Lichtenstein s svojim litve o poslancu Bloch-u in Auspitz-u za kater govorom družbe. zadel sredo boleče rane današnje dunajske predsednik zastavil svojo besedo in pa nakup ■e je kosa dunajske zvezne železnice za državo m pa zamena Državni zbor nadaljuje precej obširno razprave o proračunu poljedelskega ministerstva. Pri tej oglašajo nekaterih nepremaklin blizo Dunaj Ruska Cuj se i se deloma, kakor vsako leto, Nemci s Češke s tožbo, in Turško izdatno boljšajo. Petrograd je dospel da se razmere med Rusko . Minister Tolstoj je umrl. da vlada noče posebej podpirati njihovih izključno nemških kmetijskih družb. Vlada pa dosledno odgo- Mihael, ter je bil sprejet varja, biv srbski metropolit cara in odličnih oseb mi da gospodarske stvari cele dežele podpira pri nisterstva in dvora. Vrne se nazaj čez Moskvo v Be deželnem kulturnem svetu, kateri se ozira na gospo- darske potrebe vsega kraljestva i zato tudi v gospo- ligrad. darskih zadevah noče zavzimati narodnega stališča ter s tem širiti, vsaj pri gospodarskih vprašanjih, po vsem neopravičeni narodni razpor. Izmed druzih govornikov oglašala se je večina vinorejcev pri oprašanji vojske zoper trtno uš. Z juga Žitna cena v Ljubljani 13. aprila 1889. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 83 k 6 gold. 80 kr turšice 5 gold. 30 k banaške- soršice 5 gld^ govorili so k tej stvari posebno poslanec dr. Gregorec, 80 kr rži 4 gold. 50 kr ječmena 4 gold. 33 kr baron Moscon in pa dr. Ferjančič. Tožbe letele so ve* 0V8a 3 g°ld kr ajde 4 gold 33 kr ovsa 2 gold činoma na to, da se iz ministerstva ven, izrekoma po sekcijskem načelniku baronu Pretis-u, stalno goji 44 kr Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov VKranji 11. aprila, neka nezaupnost nasproti strajnosti amerikanskih trt in da je s tega stališča tudi podpora vladna za vino- Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr rejce polovičarska nezadostna. Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen Minister Falkenhayn je, se ve da, trdil, da se v obče ne more mnogo ugovarjati zoper vspehe z ame-rikanskimi trtami, da pa še vendar dosedanje poskušnje 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajd 4 gold 22 kr Seno 2 gold kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki