Teftenskf! novice, Nemci — orjuna in mi. (Poročilo iz Guštanja). — Tudi naš trg ima svojo orjuno, ki pa do zadnjega časa ni bila znana ne Irgu ne okolici. — Ustreženo bo junaški orjuni pa tudi •tržanom, če predstavimo poglavarje te dične družbe, kar po vrsti. Imena so: Tolstovrški nadučitelj Močnik, priseljencc iz Avstrije, guštanjska učitelja Gačnik in Zega, slednji priseljenec iz Goriške, jeklarniška uradnika Verdikon in Jelenko, oba goriška priseljenca in neizogibni Rajko Kotnik, ki svoj plašč vedno po vetru obrača. O slednjem se še ne ve, ali je že »kaplar« ali samo »redov« v guštanjski orjnni; vsi pa so Sokoli in priganjači Sokoličev. Koliko manj pomcmbnih bratov Sokolov in sester Sokolic pripada poleg njih orjuni, se bo pokazalo, ko bo imela svojo prireditev socijalistična »Svoboda« v Gušlanju. Doslej se je kot rcčcno, guštanjska orjuna držala bolj v ozadju, še-le trboveljski zločin jo je izvabil na junaški mejdan. Šli so, ter »dali« v orjuno Nemce in — klerikalce. Da bo učinek tem silovilejši so pribili dva izvoda »Orjune« na zid ter z revolverji stražili papir na zidu. In res, radovedneži so prihajali in brali ter razpravljali tako in tako. Prvi: »Kaj je to orjuna in orjunci?« Drugi;- »l'o so Sokoli in Sokolice, ki so si prisvojili to nečedno ime in kdor ni Jugoslovan, ga pa nabodejo.« Prvi: »Ni hudir, tak so Sokoli streljali v Trbovljah na — Taljane — ali kali!« Tretji: »Nič Taljane, na slovenske delavce.« Prvi: »Tiho, kaj se bere iž Guštanja na papirju?« Drugi: »Vsi nemški uradniki iz jeklarne z ravnateljem vred morajo vslran »odmah«; tudi forštnerji in gospod Osijander na Javorniku naj »odmah« izginejo.« Prvi: »To se bere? Nak, pa se vendar Sokoli ž njimi ciganijo, popivajo, plešejo in . . . .« Tretji: »Saj. to ni res — to je samo napisano. Boš videl, kako se bodo še bratili.« Prvi: »Pa mora biti še več na papirju — beri naprej!« Drugi: »Poslušajte, škof ne sme več molit v grajski kapeli na Ravnah, dekan pa ne tam maševati — to je nemška kapela!« Prvi: »Ne čenčaj, hudirja, ko pa Sokoli piirejajo v parku istega grofa Turnskega svoje izlele.« Tretji: »Vidite, da je vse le špas — to se samo tako piše.« Tedaj je prvi zaklel, debelo pljunil in se obrnil, rekoč: »Pojte se solit — orjunci! Pometajte pred lastnim pragom, potem pa pridile učit druge kaj je narodno in slovensko in kaj nil Tretji: »Boš tiho, sicer še gospodin Pribičevič to sliši in ne bo nagradc!« »Orjuna« še vedno visi na zidu! Drugega incidenta ni bilo. živi se pa v trgu kol poprej, ko še »Orjuna« ni viscla. Zdravol Mariborske novice. V Stolni ulici imajo Laške pivovarne svoje skladišče. V skladišču jc bil zaposlen delavec Amon. Po neprevidnosti se je Amon dne 21. t. m. dotak-nil električne žice in električni tok ga je pri priči ubil. -<Železničarja Pukljavca, ki je pred dnevi utonil v Mariboru, je Drava izplavila pri Ormožu. — Zivljenja se je naveličal na Pobrežju že 56 let stari železniški delavec Jože Partlič in. se je po noči od 22. na 23. t. m. obesil. Samomorilec je oženjen in oče štirih otrok. Vprašanjc na dr. žerjava. Ubogi invalid, ki jeTiŁ gubil obe nogi na italijanski fronti, dobiva komaj en beraški dinar na dan in s tem naj živi! Gospod dr. Žerjav, ki lako očelovsko skrbite za razbojniško orjuno, ki pobija in požiga in vznemirja mirne ljudi, vprašam vas kot nekdanjega minislra za socialno skrbstvo: koliko ste že storili za uboge invalide? Kam gre dcnar, ki ga ljudje plačujcjo kot invalidni davek? Ali morda s tem dcnarjem. podpirajo razbojnike, ki se skrivajo v orjuni? Vi, ki sle tako debeli piijatclj korupcije, porabite ven- dar enkrat svoje prijateljstvo na višjih meslih tudi za kaj dobrega, kajti vaših hudobij smo že siti! Prosvetna zveza y Mariboru naznanja: Pregledniške pole nam naj včlanjena drušlva vrnejo čimpreje. — Prosimo, da jib ločno izpolnite, ker rabimo podalke za statistiko. Nekatcri menijo, da vseh vprašanj ni mogoče izpolniti. Pripominjamo, naj ravna vsako društvo po svoji najboljši uvidevnosti in če kaj ni jasno, napravite opombo na poli. Članarina znaša samo 25 D letno in ne 1 D od člana, kar vclja za Prosvetno zvezo v Ljubljani, ki je založila pregledniške pole in jih je za to leto privzela tudi Prosvetna zveza*v Mariboru, četudi niso vsa vprašanja posrečeno stavljena. Včlanjena društva naj prav posebno zabeležijo na poli svoje želje do Prosvetne zveze. — Knjjgo »V. katoliški shod v Ljubljani« dobe včlanjena društva pri Prosvetni zvezi za 5 odstot. znižano ceno. Naročite! Kmel. gospodinjski tečaj v Mariboru. Dne 15. septcmbra t. 1. se otvori v zavodu šol. sester v Mariboru desetmesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj. Razen teoretičnih predmetov se gojenke uče kuhanja, šivanja, pran ja, likanja navadnega in škrobljenega perila itd. sploh vsega, kar polrebuje današnja kmetijska gospodinja. V šolo se sprejmejo dekleta, ki so dopolnila 16. leto. One, ki žele bili sprejete, naj predlože krslni list, odpustnico ozir. zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo od zdravnika in izjavo staršev ozir. varuha, da prevzame stroške šolanja. Mesečna oskrba 600 D. Glede programa naj se obrnejo na vodstvo kmetijsko-gospodinjske šole v zavodu šol. sester v Mariboru, Strossmaverjeva ul. 15. Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 15. septembra 1924 (pondeljek). Šola je dvoletna. Ž njo je v zvezi internat za gojence. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). Oskrbnina za redne (privatne) učence v zavodu znaša do preklica mesečno samo 75 dinarjev, kakor sedaj v srbskih lonetijskih šolah, dokler ministrstvo za kmetijstvo ne ukrene drugače; sinovi ubožnih kmetovalcev so pa tudi te oskrbnine t>proščeni, v celoti ali do polovice ler se imenujejo potem državni učcnci (stipendisti). Prošnje za sprejem je pošiljati direkciji državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 20. avgusla 1924. Kako se prošnja napravi, odnosno opremi in vsi drugi splošni ter pcdrobni pogoji za sprejem učencev so točno razvidni iz tiskanega prospekta (uredbe s programom), koja tiskovina se pošlje vsakemu zanimancu proti plačilu 5 dinarjev v gotovini; nje takojšnja nabava se nujno priporoča. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razpisa. — Direktor Andrej Žmavc. O čem govorijo pri Sv. Petru pri Mariboru? V naši fari je zmiraj kaj novega; včasih imamo lepo vreme, včasih grdo. Grdega vremena in blatnih stez je seve kriv naš župan, tako si mislijo naši samostojneži in demokrati, ki pa so si za volitve oblekli čisto novo kožo, ker jih je slare srain. Sedaj bodo nastopili pod naslovom Zadružna zveza. Ni šent, da ne bi naši demokratarji na tak način vragu repa izdrli. In pomislite, Šentpeterčani, kakšna nebesa se vam obetajo! Če boste šli k novemu preblagorodnemu g. županu, boste morali že dva kilometra pred županskim stolom vzeti klobuk z glave ter se ponižno prikloniti. Pri sejah bodo lahko pili in jedli »ajmohts«. Reveži bodo smeli samo pri oknu noter gledati in sline ccditi, ali pa naj poginejo, kakor so rekli trčovski ata. Če kdo ne bo ubogal, ga bo kovač po kečki s kladivom tresnil. V tej Zadružni zvezi bo Verlič blato štesal in krave prodajal. Po vsej občini ne bo niti za en fingret blata. Furman bo ljudi zastonj prevažal. Revežev po malem ne bo več, ker bodo morali poginiti. Samo za volitve jih še potrebujejo, drugače pa bo v občini komandiralo samo par »gospodskih kmetov«. Klerikalce bodo v žlici vode potopili; cerkve bodo zaprli, ker jih za liberalce itak ni treba. Kdor si bo pri plesanju — godel bo na šumele Miha — strgal čevlje, mu bo Zadružna zveza priskrbela nove packorje. Reči moramo, da se Šentpeterčanom obetajo zlati časi. Vsak bo lahko zajce streljal in kozle tudi, seveda, če bo volil »zadrugarje«. Samo trčovski ata manjkajo pri Zadružni zvezi. Jih je res škoda, ker oni nam še naredijo kak špas. No, pa so se hočeš, nočeš, morali umakniti, ker so ga le preveč lomili s svojo politiko. — Mislimo pa, da bodo pametni, pošteni in krščanski Šentpetrani pri volitvah vseeno Zadružni zvezi pokazali veliko figo. Iz Brezna ob Dravi. V noči med 9. in 10. julijem je minilo leto, ko je nesrečno utonil č. g. Miroslav Volčič s tremi stanovskimi brati. Dne 10. julija so se opravljale mrtvaške molitve z daritvijo pete sv. maše, pri katerih so bili prisotni Brezničani v obilnem številu. Akoravno je že minilo leto dni, odkar je uionil č. g. Volčič, vendar njegov duh živi globoko v srcih brezniških faranov. — Flosarska nedelja dne 20. t. m. se je praznovala nad vse slovesno. Č. g. župnik Pavlič iz Remšnika je v jedrnatih besedah razložil pcmen flosarske nedelje, nato je opravil daritev sv. maše. Po maši se je razvila prekrasna procesija. Novicc od Sv. Jurja v Slov. gori. Naši ljudje vedo cenili delo našega bralnega društva. Ob raznih priložnostih se ga spominjajo ludi z darovi. Na gostiji GunglDolajš so darovali veseli svalje 630 K, na gosliji Valner—Massauer 150 K, ob blagoslovljenju lcpe Damiševc kapcle so zbrali povabljeni gostje 640 K. Vsem najiskrcncjša hvala in Bog povrni! — V Sred. Gasteraju je umrl edcn izmed najstarejših mož naše župnije, 84 letni kmet Janez Bohl. Udcležil se je tudi vojske lela 1864 ter je rad pripovedoval, kako se mu je takrat godilo. Počivaj v miru, blagi mož! Tritisoč kron je obljuim nadučitelj Krajnc pri Sv. Barbari v Slov. goiicah uglcdnemu kmetu K., ako podpiše kot glavni kandidat njegovo listo za občinske volitve v Korcni. Mož, ki mu je poštcnje Ijubše kot trije tisočaki izdajalca slovenske avtonomije, tega ni hoteL Ali je Krajnc delal y družbi sedanjega župana takš»« »dobičke« pri občini, da se mu splača dati, ozir. obljubiti tisoče samo za podpis osebe, ki bi njegovi skrabirani listi pridobila malo reklame, ali je postal zadnj« čase tak kapitalist?!? Ta in enaka vprašanja zaniimJD občane, ki še bodo ob priliki kaj več povedali. Pred občinskimi volitvami v župniji Sv. Martin pri. VTurbergu. V naši sicer mirni in politično ne razburkani župniji se pričenja živahna volilna borba. V občini Sv. Martin bi rad postal župan ober-orjunaš, policajdemokrat in privandranec, trgovec Kostajnšek, ki bi rad po svojem orjunskem prepričanju ustrahoval celo župnijo. Mož lovi kaline pod imenom »Gospodarska listac. Ljudi pa farba, da je »nadslrankar«. Gospod Janko, vašemu nadstrankarstvu se smeje vsa poštena javnost in tudi vrabci po strehah čivkajo o vaši nepristranostL Vi napadate povsod našo stranko ter naše ljudi, predvsem še gospoda Žebota, da podpira in se veže z Nemci. Gospod Kostajnšek, povemo Vam, da je gospod Žebot storil več za slovensko ljudstvo že tedaj, ko ste biii vi pokorni sluga nemškega šimelna, saj vam je znana kupčija s konji. Gospod atek pravi, da žebot vsikdai popravlja ceste in zida duplečki niost, kadar se bližajo volitve, a s tem ravno vi naprednjaki agitirate pri vaših ljudeh za vašo listo. Žerjavov apostol Kostajnšek je povsod prigovarjal našim možem, naj sestavijo listo pod kakim nedolžnim imenom, pozneje pa se pridružijo demokratski stranki. Njegova zvesta pomočnika sla g. Amer in kovač Toplak. Ta triperesna deteljica bna zmiraj veliko opravka na sodišču. Po Sp. Dupleku zopet rogovilijo stari samostojneži: Gorčič in Muršec. In vi, možje volilci, vrzite krogljice v prvo škrinjico, ne dajte se zapeljati za par vrčkov piva/^katere vam ponuja g. Janko. Občinske volitve v Stanetincih.. Tudi pri nas je bil hud boj med samostojnimi in SLS. Toda mi smo šli z zaupanjem na zmago v volitve ter smo tudi častno izšli iz boja. Izmed 139 volilcev se je udeležilo volitev 80. Samostojneži in bivši socijaldemokrati so dobili bore majh no število (361- glasov ter imajo samo tri odbornike. Kljub vsemu pritisku od zdivjanih nasproinikov, ki so leteli od hiše do hiše in se trudili za njh zmago, so pogoreli; n\i smo dobiii 59 glasov in šest odbornikov. Breznik (Burger) je od hiše do hiše agitiral za svojo stranko, a mu vse ni nič pomagalo. Propadel je. Še na dan volltev je imel obilo posla, ker je moral volilce skupaj spravljati, vendeT je sam komaj zlezel na odborniški stolec. Pili so na korajžo, toda zmaga je šla rakom žvižgat. Gospodjel Ljudstvo Vas že pozna; še za čas vojne ste si pridobili velike zashige, posebno pri krompirju, kakor tudi iz Ahrenberških gozdov, oziroma delitve istih. Ali veste, kdo je sirotam. jemal že odkazane dele zemlji? Slava zavednim volilcem SLS, ki so vaše hudobne načrte z volilnimi krogljicami prečrtalil Tatovi so pokradli in razpis nagrade. Pri trgovcu J. Belina v Macelu, pošta Podlehnik pri Ptuju so vdrll doslej še neodkriti uzmoviči vitrgovino in odnesli raznega blaga v vrednosti 20(Misoč kron. Onemu, ki bi i_povedal, kje je blago skrito, plača trgovec nagrade osem tisoč kron. Kaj nam poročajo iz Zavrč prcd ojbčinskimi volitvami? V naši občini so vložene trh kandidatne liste; prva SLS, drugi dve pa sta Trohovi. Da bi Troha ujel na svoje goljufive limanice tem več nerazsodnih ljudi, je postavil obe svoji listi pod zapeljivi firmi, ki se glasita: agrarna zveza in kmečko-viničarska zveza. Županski stolec je Troha že ponujal predsedniku agrarne rcforme, a ta nesrečni kandidat je bil pred kratkim kaznovan radi tatvine in ta pečat sramote mu je odpihnil od Trohe mu ponujani županski stolec. Ker je imel Tro ha smolo s prvim županskim kandidatom, ponuja dxugega in sicer Nemca, g. graščaka Ulma. Ulm je poštenjak in kot tak daleč na okrog spoštovan, a osramotil bi se pred javnostjo ,ako bi nasedel od Trohe mu nastavljenim limanicam. Tako stoji s Trohovimi županksimi kandidati in volilci v Zavrču morajo pri bodočih yolitvah presneto paziti, da si ne bodo glede novega župana v celem ptujskem okraju pritisnili pečat sramote, k«kor so si prcd leti z izvolitvijo Trohe. Troha je prifural občino Zavrč na rob propada. Občinski računi že niso bili potrjeni celi dve leti ne. Primanjkljaj znaša 5 tisoč kron. Za gradnjo mostov je zaračunal Troha več tisoč kron, a bi bil lahko delo izvršil v enem dnevu. Naročeval je za občino take stvari, ki so nepotrebne. Samo za pe