LITIJA ★ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA 24. 12. 1941 UREDNIKOVA PH|HH BESEDA lllll MRZLI Mislim na potrošniško mrzlico, ki smo jo ni tisti, kije ne poznamo te dni krepko občutili. V trgovinah je namreč zmanjkalo toliko stvari, da je prvi hip kazalo m izredno in. obsežno preskrbovalno krizo. Da ni bilo pralnih praškov, kave, soli, sladkorja... in še mnogih drugih prehrambenih in drugih proizvodov, je več vzrokov. Od upravičenih in neupravičenih zastojev v trgovski oz. preskfrbovalni.mreži pa do vzroka, ki je naveden v naslovu tokratnega uvodnika. Ta drugi vzrok je po ocenah nekaterih dobrih poznavalcev takšnih pojavov celo mnogo večji od motenj v preskrbo-vanju. Toda zakaj? Kaj se dogaja z ljudmi, ko prodre v javnost izmišljena govorica, da bo tega in tega zmanjkalo? Zakaj tako izbruhne potrošniška mrzlica? V teh zadnjih ,popadkih", ki so jih dobili „mrzličarji" niti ni bilo potrebno razširjati govorice, da bo nečesa v trgovini kmalu zmanjkalo. Zadostoval je že pogled na polico v trgovini, kjer je bilo le še nekaj zavitkov, škateij ter kosov nekega proizvoda, pa je že panika zajela dotlej mirnega potrošnika. Inje seveda na vso ihto pokupi/ še tiste preostale zavitke,, škatle... Čeprav jih ni tako krvavo potreboval in. mu bodo ležali doma tudi po pol leta. In to ob tem, da je bilo za steno police v skladišču, teti zavitkov, škatel... Še na pretek. Seveda je zaradi naraščajoče mrzlice tudi skladišče kmalu ostalo prazno. Rezultat pa je bil naslednji: manjšina ,/nrzli-carjev" si je doma ustvarila popolnoma nerazumno zalogo zvitkov, škateij..., večina potrošnikov pa je ostala praznih rok in za to krivila državo, sistem, trgovce, uvoznike itd., samo tistih ne, ki so takšno stanje v največji meri povzročali. V teh dneh se je parkrat zgodilo celo nekaj želo smešnega, saj so potrošniki v nekaterih trgovinah na veliko veselje trgovcev pospravili celo takšne stvari, ki so jih imeli trgovci v skladiščih toliko, da jih niso imeli kam dati. Mar nam je tako hudo? Ali si ne zaupamo dovolj? Smo izgubili trezno presojanje? Menda ne, saj smo po drugi strani spet polni hvale in ponosa o vsem kar je okrog nas. Tako je s to stvarjo. Tudi ne mislim, da bo zaradi tega uvodnika kaj boljše. Mislim pa, da bi bilo vsaj ob takšnih „kritičnih dneh" dobro aktivirati potrošniške svete v krajevnih skupnostih, če že leto in dan spijo. Pa še nekaj. Zaradi tega postane tudi Trst bolj privlačen, pa čeprav se tja skoraj vsak pelje z avtom in z dragim bencinom in čeprav varna kakšno robo nam tam prodajajo. mm VISOKO PRIZNANJE ZA NAŠO BRIGADO Vrsti visokih priznan/, ki jih je požela naša mladinska delovna brigada-Franc Rozman — Stane na mladinski delovni akciji „Kožbana 79", se je pridružilo tudi najvišje priznanje republiške konference ZSMS. To priznanje je prejela naša mladinska delovna brigada Franc Rozman Stane na 5. seji republiške konference ZSMS, dne 27. oktobra 1979, kot najbolj uspešna brigada na mladinski delovni akciji KOŽBANA 79. Trud, ki smo ga letos mladi vložili na področju mladinskega prostovoljnega dela, in prejeta priznanja so trd temelj za bodoče delo. ODBOR ZA IZVEDBO REFERENDUMA ZA UVEDBO III. OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA V OBČINI L I -T I J A izreka JAVNO PRIZNANJE in OB DNEVU REPUBi ZAHVALO — vsem delovnim ljudem in občanom, ki so v okviru družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev delovali pri izvajanju akcij za uspešno izvedbo referenduma v občini Litija, dne 11.11.1979, — članom odbora, sekretariata in komisij za izvedbo III. občinskega referenduma, — članom glasovalnih odborov, — aktivistom, ki so na dan glasovanja delovali na območju — članom volilne komisije in glasovalnih mest, — vsem drugim nosilcem akcij, ki so vplivale na uspešno izglasovan občinski samoprispevek. Z uspešno izglasovanim tretjim občinskim samoprispevkom smo izpričali našo enotnost, napredno misel in pripravljenost za reševanje naših skupnih vprašanj. Uspešno izglasovan III. občinski samoprispevek pomeni trdne usmeritve za naše delo v naslednjem srednjeročnem obdobju in zagotovilo za še nadaljnje izboljševanje našega družbenega standarda. Rojstni dan četek novega čas ki ga danes dožn jamo. Pred 3deja ali misel. Vsi vemo, da tudi elek-'rikarji ob takih primerih iso čudežni dečki, da bi ahko povsod, naenkrat KJpravili okvare. Zakaj pa imamo civilno zaščito, ljudsko obrambo, razne štabe, ki menda niso tami sebi namen, menda so *ato, da priskočijo ljudem v ■ omoč v naravnih ali dru-;, ih nesrečah. Ob takšnih vremenskih neprilikah, kot so bile 10. in 11. 11. 79, in tolikšni škodi, ki je nastala ob izpadu električnega toka, bi morali organizirati ekipe po KS, ki so prizadete, da bi pomagale reševati te velike probleme ljudi, ki so oddaljeni od mestnih središč. Gotovo so povsod ljudje, ki so sposobni pomagati pod strokovnim vodstvom elektrikarjev, da se okvare čimprej odpravijo. Delovni človek daje del sredstev od osebnega dohodka, pa naj se v takih primerih tudi koristi. Takšne akcije bi bile velikega pomena za ljudi, ki žive v hribih. Človek, ki je oddaljen od trgovin in mesnic, nabavi zalogo živil, zato si kupi zmrzovalno skrinjo ali omaro, te pa ne delujejo brez električnega toka. Zato niso majhne skrbi, kaj bo z živili, če ni toka štiri, pet dni. Kdo bo povrnil škodo ljudem, ko nastane zaradi takšnih slučajev? Nihče! Mislim, da to ni nerga-nje ali jadikovanje nezado-voljnežev, ampak resen problem ljudi v stiski, katerim je treba pomagati hitreje, kot se to dogaja sedaj, in da je to problem, s katerim naj bi se ukvarjala tudi civilna zaščita in ne samo dežurne službe elek-tro podjetij. Tistim, ki žive v mestu, je še ena ura brez toka težka stvar, ko ne morejo gledati TV programa in srebati kavice ob svetlobi žarnic. Mnogim še na misel ne pride, s kakšnimi težavami se srečujejo ljudje, ki so jim ob strojih v tovarni sodelavci, le da se po končanem delu podajo na dolgo pot do doma, ki ne pozna ne lihih ne sodih številk in lepih ali slabih dni. Za te ljudi bo treba v bodoče imeti več razumevanja in solidarnosti, kot jo imamo sedaj, da se ne bomo čez leta spraševali, zakaj zapuščajo hribe in se selijo v dolino, kjer je standard boljši, kjer si lahko v prostem času izbereš svoj hobi, ne pa da popravljaš ceste in druge stvari, kjer je še vedno „udarniška", v mestih je pa ni. S takšnimi problemi se srečujemo ljudje iz hribovskih vasi: Preske, Liberge, Bernadovca in še mnogi drugi. Tone Dragar Poplave na Stavbah Na zboru občanov soseske Stavbe v KS Litija — levi breg je bilo postavljeno vprašanje o preprečevanju poplavljanja Save na Stavbah.. Odgovor: Izvršni svet SO Litija je Območni vodni skupnosti Ljubljanica — Sava posredoval smernice za vključevanje v srednjeročni plan za obdobje 1981-1985. V smernicah je tudi predlog za ureditev leve brezine Save na področju mesta Litija zaradi poplav. TRŽNICA POD NADVOZOM Občani Trga na Stavbah vprašujejo, če bo pod nadvozom res tržnica in kako je s tem. Odgovor: Prostor, kjer je sedaj tržnica, je bil pridobljen s pogodbo z zasebnikom, ki je lastnik tega prostora in je pogodbo prekinil s 15. 8. 79. Prostor pod nadvozom je določen za tržnico le kot začasen prostor, in sicer samo del pri trgovini. Trajna lokacija za tržnico je predvidena z zazidalnim načrtom desnega brega Litije, in sicer za trgovino Emona, kjer je včasih bila Mesarija. Začasna rešitev za lokacijo pod nadvozom je bila nujna, ker bi v nasprotnem primeru lahko ostali brez tržnice. ASFALT NA STAVBAH Kdaj lahko občani Trga na Stavbah pričakujejo asfalt? Odgovor: V naslednjem sred-njeročnem obdobju 1981—1985 Krajevna skupnost Litija — levi breg pa bo morala vsekakor tudi sodelovati pri opredeljevanju za prioriteto asfalta, ki je predviden na Po noviški cesti, Predilniški ulici in Trgu na Stavbah. DOKUMENTI Kje lahko občani vidijo urbanistični načrt, zazidalni načrt? Odgovor: Zakonodaja določa tri mesta za razgrnitev teh dokumentov, to je Oddelek za gospodarstvo SO, Urbanistična služba in Krajevna skupnost. Vse pripombe pa lahko občani posredujejo Oddelku za gospodarstvo pri SO. NAGRADE ZA KS M. M., upokojenka iz Litije je postavila Glasilu občanov pismeno vprašanje naslednje vsebine: „Sem proti nagrajevanju najboljše krajevne skupnosti pri referendumu za III. občinski samoprispevek, ki bo 11. 11. 79. Mislim, da je to nepravilno (nezakonito). Ta denar naj bi se raje nameni/ za tiste stvari, ki bi koristile vsem občanom. Zanima me tudi, iz katerega „fonda"bo denar za nagrade izplačan. Mislim, da bomo vsi občani glasovali „Z4 " tudi brez nagrad. Tega mnenja nisem samo jaz, temveč vsi upokojenci. " Odgovor: Nagrade za krajevne skupnosti so bile dane za dobro organizirane politične in organizacijske akcije v zvezi z referendumom. Ta sredstva predstavljajo tudi eno izmed oblik dodatnega financiranja programov KS. Denar iz nagrad bodo tiste KS, ki bodo nagrado dobile, vsekakor koristno uporabile predvsem za popravila in vzdrževanje cest, elektrifikacij, vodovodov in drugih skupnih stvari. Denar za nagrade je bil namenjen iz proračuna občinske skupščine. AMATERSKO NE GRE VEČ Časopisni svet Glasila občanov je na zadnji seji obravnaval tudi smernice za nadaljnje vsebinsko m organizacijsko delo pri izdajanju Glasila občanov in sprejet predlog uredniškega odbora, da se najkasneje s 1. majem 1980 v okviru časopisa zaposli tudi profesionalni novinar oz. urednik. Časopis je namreč od leta 1972, ko je začel izhajati, pa do sedaj postal mesečnik, pa tudi obseg časopisa je vedno širši. 'Seveda je najvažnejša vsebina časopisa in aktualnost informacij, ki jih prinaša, kar pa po mnenju uredniškega odbora z amaterskim delom ni možno več urejati tako, da bi kvaliteta časopisa kar naprej rasla. Časopisni svet bo storil vse potrebno, da bo predlog uredniškega odbora možno realizirati in s tem vsebino Glasila občanov tudi naprej izboljševati. Glasilo občanov je tudi eden redkih časopisov (če ne celo edini) te vrste, ki ga izdajamo in urejamo amatersko. T.B.. PA LE NI BIL TAKO DRAG 10. novembra je bila slovesna otvoritev novega vrtca v Litiji na Graški Dobravi. Zamuda pri gradnji vrtca je bila resda kar velika, vendar pa je bilo na otvoritvi videti, da smo dobili zares lep objekt, ki bo trajen, predvsem pa izredno funkcionalen. Glede govoric o pretirano visoki ceni vrtca pa smo dobili informacijo, da je bila cena m2 tega vrtca 16.849 din, i kar pa ni bistveno več od cene m? mnogih drugih objektov, ki jih gradimo v občini. (Foto: GO) kadrovske vesti — Namesto dosedanjega predsednika Občinske konference ZSMS Litija Janija Peterlina, ki odhaja v JLA, je bila za novo predsednico izvoljena Marjeta Agrež iz Litije. — Izvršni svet SO Litija je imenoval posebno komisijo za spremljanje gradnje poslovno-stanovanjskega objekta v Litiji v sestavi: Stane Hrovat (predsednik), Tine Brilej, Vid Praunseis, Mari Merzel, Borut Vukovič, Agica Primožič, Miro Kaplja, Janez Zarnik, Karto Lemut in Jože Žitnik (tajnik). — Izvoljen je bil nov uredniški odbor Glasila občanov: Tine Brilej (gl. in odg. urednik), Mija Bernik (lektor), Mojca Lebinger, Lojze Kotar, Slavko Urbič, Franc Mali in Boris Žužek. — Namesto dosedanjega občinskega sodnika za prekrške Boruta Vukoviča, ki je bil imenovan za načelnika oddelka za občo upravo, družbene službe in proračun SO Litija, bo v bodoče dela in naloge sodnika za prekrške po pogodbi opravljal Dojčilo Babic iz Domžal. Pogodba bo veljala toliko časa, dokler ne bodo ta dela in naloge zasedena s sodnikom, ki bo v delovnem razmerju za določen čas. NEVARNOST STEKLINE JE PRENEHALA Izvršni svet SO Litija je sprejel odredbo o prenehanju veljavnosti Odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje stekline na območju občine Litija. Odredba je bila objavljena tudi v junijski številki Glasila občanov in v Uradnem listu SRS — 889/79. Nevarnost stekline je namreč prenehala. To pa seveda ne pomeni, da smo lahko tudi vnaprej popolnoma brez skrbi. Vsako sumljivo obnašanje živali in druge podatke je potrebno seveda še vedno takoj prijaviti in kljub prenehanju nevarnosti odredbe še vedno biti pozorni na to nevarnost. T.B. iz kmetijstva V zadrugi smo že pričeli sklepati pogodbe za organizirano proizvodnjo in za oddajo klavne živine, prašičev, mleka in ostalih kmetijskih pridelkov za leto 1980. Vse člane zadruge in kooperante prosimo, da se takrat, ko pridejo v Litijo, zgla-sijo na upravi zadruge, kjer bodo sklenili ustrezno pogodbo za leto 1980. Pogodbe sklepamo do 15. decembra letos. Po tem roku moramo sklenjene pogodbe predložiti Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije v registracijo, da dobimo ustrezno potrdilo za najem kreditov za pitanje živine, premije za mleko in govedo itd. Zato prosimo vse kooperante, ki bodo v letu 1980 oddajali zadrugi svoje pridelke, mleko in živino, da pravočasno, najpozneje pa do 15. 12., sklenejo v zadrugi pogodbo, ker je to v interesu slehernega proizvajalca samega. Obenem pozivamo vse kooperante, da naročijo ob tej priliki tudi potrebna umetna gnojila za spomladansko sezono. Agrotehnika nas je že obvestila, naj se čimprej oskrbimo z gnojili, ker jih bo zaradi zmanjšanja uvoza surovin spomladi ne- mogoče nabaviti. Kooperantom priporočamo takojšnje naročilo, ker brez uporabe gnojil o pravem času ne moremo računati na ustrezno proizvodnjo. Nadalje obveščamo vse kooperante, da je rok za sklenitev pogodbe za vsa letos rojena teleta, ki ste jih privezali za pitanje, nepreklicno do 15. januarja 1980. Če želite uveljaviti premijo v višini 1.000,00 din za vsako privezano tele, vam po tem roku premije ne bomo mogli več preskrbeti. Vse interesente tudi obveščamo, da imamo na zalogi za prodajo v vseh naših trgovskih poslovalnicah pesne rezance za prehrano živine. Rezanci so odlično krmilo, saj vsebujejo do 50% škrobne vrednosti. 1 kg suhih rezancev namočimo z vodo in dobimo 10 kg kašaste krme. Rezance priporočamo vsem rejcem, ki nimajo koruzne silaže, ker s škrobom, ki ga vsebujejo, odlično izravnavamo krmni obrok sena. Poleg hranilnih snovi, ki jih rezanci vsebujejo, pa imajo še to lastnost, da izboljšujejo prebavo preostale zaužite krme. KZ Litija BILI SO SLABE VOLJE Dne 10/10-1979 je bil LUKAN Franc na Kegljišču, kjer sta s kolegom kegljala. K njima je pristopil vinjeni STIKA V AC Boro, star 32 let iz Litije in se začel pregovarjati, nato pa je skočil v LUKAN Franca in ga z rokami odrinil. To je LUKANA tako razjezilo, da je ŠT I KAVČA vrgel na tla, se vsedel nanj in ga začel pretepati. ŠTIKOVAC je kasneje zameril tudi miličnikoma, ki sta prišla v intervencijo, zato ju je žalil z vsemi mogočimi izrazi. ZAVORA NI DELOVALA Dne 1/10-1979 ob 14.30 se je mladoletni B.l. peljal s kolesom proti Bregu. Ko se je pripeljal na Bregu do križišča, kjer je prometni znak STOP, je hotel zavreti, vendar zavora ni delovala in je tako zapeljal v križišče prav v trenutku, ko je po prednostni cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc KAJBA iz Litije. Voznik KAJBA je takoj, ko je zagledal kolesarja, začel zavirati, in ko je že skoraj stal, se je zaletel v avtomobil, nakar ga je odbilo na pokrov motorja, nato pa prek strehe v obcestno ogledalo. Obležal je na cesti z lažjimi telesnimi poškodbami. Škoda na os. avtomobilu se ceni za pribl. 20,000 din. OSEBNI AVTO V TOVORNJAK Dne 5/10-1979 ob 10.25 je Jože KOREN, 48 let, iz Maribora, vozil osebni avtomobil proti Mali Kostrevnici. V blagem desnem ovinku ni upošteval omejitve hitrosti na 40 km/h. Vozil je zelo hitro in je vozilo zato zaneslo na vozni pas, ki je namenjen voznikom iz nasprotne smeri. Prav tedaj pa je nasproti pripeljal Ludvik KIMOVEC iz Zg. Hotiča s svojim tovornjakom, ki se je umaknil skrajno desno, da bi preprečil trčenje, vendar mu ni uspelo. Voznik os. avtomobila je že zadel levo kolo, potem pa je vozilo odbilo nazaj na desno stran s ceste. Pri udarcu je tovornjaku odtrgalo prednjo premo in ga potisnilo še bolj na kraj ceste, kjer se mu je udrlo in se je prevrnil na desno bočno stran na travnik ob cesti. Pri nesreči se je lažje telesno poškodoval voznik KOREN, materialna škoda na obeh vozilih pa znaša najmanj 660.0000,00 din po nestrokovni oceni. PROMETNA VARNOST Pretekli mesec smo pošteno kršili cestno prometne predpise, zato so .miličniki na cestah imeli kar dosti zabeležb. Zaradi hujših kršitev je bilo potrebno sodniku za prekrške prijaviti 84 voznikov, medtem ko je bilo za lažje kršitve 276 udeležencev v prometu le opozorjenih. Začasno je bilo odvzetih 7 vozniških dovoljenj zaradi vožnje pod vplivom alkohola in 1 vozniško dovoljenje zaradi nepravilnega prehitevanja. Na vožnji je bilo dobljenih tudi 18 voznikov, ki so vozili motorno vozilo brez ustreznega vozniškega dovoljenja in 13 voznikov, ki so vozili kolo s pomožnim motorjem brez potrdila o znanju cestno prometnih predpisov. Sodnik za prekrške ima pa res veliko dela. P0SL0VN0-STAN0VANJSKI OBJEKT PROMETNA NESREČA 5/10-1979 v Mali Kostrevnici z veliko materialno škodo. Upravni odbor Turističnega društva LITIJA vabi vse krajane na NAGRADNI RAZPIS za izvirno zamisel naslova litijskega karnevala v letu 1980. Nagrada za izbrano zamisel je 500,00 din Zamisel naslova pošljite v zaprti kuverti na naslov: Turistično društvo Litija, za razpis, Cankarjeva ul. 8, Litija. Zadnji rok za dostavo 10.12.1979. Med Jerebovo ulico in Zasavsko cesto v Litiji gradi TOZD Gradmetal poslovno-stanovanjski objekt, v katerem bo 16 stanovanj, prostori za upravo SO Litija in za več poslovnih lokalov. Sestavni del celotnega kompleksa bo tudi kulturni center oziroma kinogledališka dvorana, ki jo bomo zgradili v prihodnjih letih iz samoprispevka. (Foto: GO) SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA OBVEŠČA vse občane občine Litija, da je stanovanjska skupnost razpisala VII. NATEČAJ za pridobitev solidarnostnih stanovanj v letu 1980. Natečaj bo zaključen 31. 12.1979. Podrobnejša pojasnila interesenti lahko dobijo pri Strokovni službi. Ulica solidarnosti 5, Litija. Ivan Godec Tovariši iz vodstva delavskih komisij Katalonije so nam v programu obiska predvideli tudi pogovore z delavci električne centrale FECSA. Gre za centralo, ki napaja s svojo energijo vso Barcelono in je zato izredno pomemben objekt. Predstavniki komiteja podjetja so nas sprejeli in pozdravili. Obenem so povedali, da si bomo centralo ogledali pod vodstvom vodij proizvodnje. Ponovila se je situacija iz obiska v rudnikih, ko sta oba vodje želela imeti čim lepši odnos do sindikata in delavcev nasploh, ti pa so jasno kazali, da gre za predstavnike izkoriščevalskega razreda in so v bistvu njihovi nasprotniki. Z OBISKA DELEGACIJE ZSS V KATALONIJI Ves čas pa je ostal z nami namestnik enega izmed šefov, ki je član delavskih komisij in tako med delavci kot tudi v upravi zelo cenjen. Videli smo, da gre za mladega, zelo naprednega inženirja, ki s tem, da sodeluje v delu sindikata in partije, postavlja na kocko svoje delo in položaj. Iz pogovora smo razbrali močan interes delavskih komisij, da pridobijo v svoje članstvo tudi strokovnjake in ne le fizične delavce. V tej elektrarni jim je to še dokaj dobro uspelo. Delavske komisije se zavedajo, kje so bistvene točke, na katerih morajo uspeti, in kje so tista občutljiva mesta v proizvodnji, kjer morajo imeti svoj vpliv. Da v tem dosegajo uspehe, kažejo tudi podatki. V Fecsi je od vsega kapitala 90 % deleža multinacionalnih družb. V tej elektrarni je zaposlenih 560 delavcev, od tega jih je 480 članov delavskih komisij. Tu je tudi 80 članov partije. „Če se torej vlada ne zaveda, v kakšno nevarnost spravlja Španijo s tem. POGOVORI Z DELAVCI V ELEKTRIČNI CENTRALI FESCA ko tujim družbam skoraj v celoti prepušča vpliv na proizvodnjo energije, se tega moramo zavedati sindikati" so nam dejali delavci. Pogovor s komitejem podjetja, ki je praktično sestavljen le iz delegatov delavskih komisij, so organizirali v majhnem, temačnem kletnem prostoru. Staro razmajano mizo so pogrnili z ovojnim papirjem in sestanek smo pričeli. Opravičili so se nam za tak sprejem in povedali, da je uprava dala na razpolago svoje prostore za ta sestanek, a da so nas oni želeli sprejeti v prostoru, kjer so se do pred kratkim sestajali ilegalno. Cenili smo njihov odnos do preteklih dni delavske borbe. Kljub temu, da so imeli določeno število udeležencev sestanka, se jih je počasi zbralo toliko, da smo komaj še dihali. Mnogo podrobnosti so nam povedali o uspehih svoje borbe, pa tudi o težavah. Najzanimivejše se nam je zdelo njihovo pripovedovanje o akcijah, ki jih organizirajo. Poleg dela znotraj podjetja so prav te dni člani delavskih ko- Barcelona — največje mesto Španije misij organizirali predavanja v soseskah, kjer stanujejo, o škodljivem vplivu multinacionalnih družb v ekonomskem sistemu Španije. Na misel nam je prišlo, kako počasi pri nas prodira v miselnost organizacij zveze sindikatov, da moramo razširiti svojo aktivnost tudi preko tovarniške ograje. V Fecsi imajo delavske komisije cilj bistveno povečati število tehnikov v svojem članstvu (med vsemi zaposlenimi je četrtina tehnikov) in tako doseči odločujoč vpliv na delovanje elektrarne. Pogovor je bil dolg in izčrpen; zanimalo jih je mnogo podrobnosti iz samoupravnega življenja Jugoslavije, še posebej kakšni so odnosi med direktorji podjetij in samoupravnimi organi pri nas. Razšli smo se kot stari prijatelji. Vsi udeleženci so šli z nami do izhoda iz elektrarne, med potjo so se nam pridružili še novi delavci. Predsednik komiteja nam je ob slovesu dejal, da delavci samo čakajo na pobudo in takoj bi se zbrali vsi in tako manifestirali mednarodno solidarnost delavcev. 24. 12. 1941 KRAJEVNA VELIKA ŠTANGA OBNOVITEV ELEKTRIČNEGA OMREŽJA Prvič, ko so v krajevni skupnosti Velika Štanga začeli razmišljati o obnovitvi električnega omrežja visoke in nizke napetosti, niso vedeli, kako bi pristopili k delu. Leta 1977, koso vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij postavljali plan za leto 1978, so vključili tudi program za obnovitev električnega omrežja. Občani krajevne skupnosti Velika Štanga so bili prisiljeni pričeti z delom, ker s tako razsvetljavo, katero so imeli do tedaj, ni bilo mogoče uporabljati kmetijskih strojev, katere poganja električna energija. Bolj oddaljene vasi, kot so Račica in Mala Štanga, pa ob večernih urah sploh niso mogli gledati televizije. Sedaj, ko so obnovitvena dela končana, so vsi krajani zadovoljni, saj so jim noči svetlejše. V Mali Štangi in v Račici stoji nova transformatorska postaja. Poleg svojega dela so krajani opravili 884 udarniških ur. Prispevali so 130 drogov, skopali 146 jam za drogove in 1177 m ozemljitve. Vrednost novega prispevka krajanov je 25.625.100 din, kar je za krajevno skupnost kar precej. Vse ostale stvari so nam fi- nancirali iz Elektro Ljubljana okolica, kjer pa tudi niso bile tako majhne številke. Vsa ostala dela pa so opravili delavci Elektro Litija, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Lepo se zahvaljujemo predsedniku elektro odbora krajevne skupnosti Velika Štanga Pla-ninšek Alojzu, ker je vse te stvari vodil s krajani. Tako ima krajevna skupnost Velika Štanga novo električno napeljavo, ki bo, kot pravijo, zadostovala vsaj za 20 let. Zvone Končina KRAJEVNA ŠMARTNO SREČANJE MLADINCEV-NABORNIKOV V soboto, 10/11-1979 dopoldne, je O K ZSMS Litija organizirala srečanje nabornikov. Srečanje je bilo v osnovni šoli v Šmartnem, kjer smo že v petek primerno okrasili avlo in pripravili vse potrebno za srečanje. Mladince — nabornike je najprej pozdravila predsednica O K ZSMS Litija tov. Agrež Marjeta,, ki je v svojem govoru poudarila predvsem pomen podružbljanja ljudske obrambe in vključevanje mladih v različ- ne oblike splošne ljudske obrambe. Nabornike sta pozdravila tudi predsednik Sveta za LO V in družbeno samozaščito tov. Dernovšek Jože in komandant OŠTO Litija tov. Urbane Ri-hard. Za srečanje je bil pripravljen tudi kulturni program, ki ga je izvedla recitatorska skupina iz Šmartna. Na koncu pa je nabornikom spregovoril predstavnik Oddelka za LO pri SO Litija tov. Pavlica Zlato in jih seznanil z njiho- vimi nalogami, dolžnostmi in pravicami. Mladincem — nabornikom smo zaželeli, da se pri izvrševanju svojih vojaških dolžnosti dobro izkažejo, tako da bomo lahko ponosni na njih. Za sam nabor pa smo se mladinci še posebej pripravili, saj bomo prostor, kjer bo nabor, primerno okrasili, nabornike pa bodo pričakale mladinke s slovenskim simbolom: nageljčkom in rožmarinom. Marina Krnel ŠPORT NOVICE IZ ':":¥ftW:":':":%'X¥:':¥š^ "'$!$:?:?: '' :•:•&•:•:•>:•>: V skladu s programom dela strelske družine Šmartno - Litija, ugotavljamo, da uspešno uresničuje svojo izvajalsko funkcijo v strelskem športu. Dejavnost, ki je organizirana 2 krat tedensko, (torek in četrtek) popoldan polni strelsko dvorano z vsemi strukturami občanov od pionirjev do upokojencev. Rednih treningov in kvalifikacij se udeležuje že 40 članov društva. S tem strelska družina uresničuje svoje poslanstvo, tako da se resnično vsak občan, ki ima veselje do strelskega športa lahko aktivno vključuje v aktivnosti strelske družine. Taka usmeritev delovanja strelske družine je pripomogla k čedalje večji množičnosti, saj šteje strelska družina že prek 150 članov. V preteklem obdobju je uspešno potekalo kvalifikacijsko tekmovanje strelcev na vseh orožjih — zračnem, malokalibrskem in vojaškem, na katerih je sodelovalo prek 90 članov strelske družine. Vzpodbudni rezultati, ki so bili doseženi na kvalifikacijah, vključujejo normativno nekatere naše člane v posamezne strelske discipline, ki jih izvaja SZS v republiških merilih. To je le nekaj podatkov o dejavnosti strelske družine v občini. Menimo pa, da je občinski javnosti treba prikazati, da dejavnost SD ni tuja širšemu slovenskemu prostoru. Kot primer navajamo udeležbo naših strelcev v kvalitetnem in množičnem razredu streljanja z novejšim vojaškim orožjem v organizaciji ljubljanske armadne oblasti konec meseca oktobra, kjer so oboji dosegli solidne rezultate, pa tudi uvrstitve obeh ekip so bile dobre. Strelska družina je v veliko zadovoljstvo nastopajočih sodelovala pri organizaciji obrambnega dne za Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, kjer je sodelovalo prek 70 udeležencev. Lepo je uspela tudi kombinirana akcija planinskega društva in strelske družine v okviru množičnih manifestacij ob akciji NNNP, kjer je sodelovalo prek sto udeležencev, ki so se udeležili pohoda na Bo-genšperk in nato streljali z zračno puško v športnem domu Šmartno. Tudi odprtega prvenstva krajevne skupnosti Šmartno ob občinskem prazniku se je udeleži/o lepo število — prek 40 tekmovalcev. Uspešno izvajanje zastavljenih ciljev v letošnjem letu bo vsekakor obogatilo program dela strelske družine, s tem da bo poleg nadaljnjih prizadevanj po množičnem udejstvovanju občanov še bolj kot letos vključilo svoje člane v tekmovalni koledar SZS in drugih institucij v republiki. B.P. «SSSRK:SW KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA - LEVI BREG Stare hiše ob Ljubljanski cesti v Litiji bodo le še kakšen dan spominjale na stare čase. Temu naselju smo včasih rekli „Za Savo", v bodoče pa bo tu prostor za razširitev industrijskih objektov TOZD Gradmetal in urejen dostop do TOZD Pletilja in SAP.(Foto: GO) SPREJEMANJE PLANSKIH DOKUMENTOV Milil Sedanjim pripravam za sprejemanje novih srednjeročnih planov sledi odgovorna in zahtevna faza medsebojnega usklajevanja, zato bo potrebno pohiteti z delom — Na zadnji seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljanskega območja — ko so ocenili priprave na sprejem planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje ih dolgoročen usklajen razvoj v občinah širšega ljubljanskega območja — so zlasti opozorili na resne zamude pri teh pripravah. Zamujeno je potrebno čimprej nadoknatiti, še zlasti zato, ker sedanjim pripravam novih planov sledi zelo odgovorna in zahtevna faza usklajevanja. Za celotno Slovenijo velja i ugotovitev, da so nosilci planiranja dokaj pozno pričeli z vsebinskimi pripravami za sprejem srednjeročnih planov. Do oktobra je le polovica občin pripravila in sprejela analizo razvojnih možnosti, slaba polovica pa je sprejela tudi smernice za pripravo družbenega plana. Približno tretjina TOZD je sprejela analizo uresničevanja srednjeročnega plana in le četrtina tudi analizo razvojnih možnosti, v krajevnih skupnostih pa so razmere še slabše. Te zamude opozarjajo na nevarnost poznejših težav pri medsebojnem usklajevanju planov in zagotavljanju sočasnosti načrtovanja, pri čemer bi zveza sindikatov morala imeti odločilno vlogo, kot so opozorili na seji. Mnogi nosilci načrtovanja le izpolnjujejo različne papirje in dajejo podatke, ki pa so zanesljivo premalo za uresničitev sočasnosti načrtovanja. Glede sočasnosti načrtovanja pa obstajajo tudi določene metodološke dileme. Sočasnost pomeni med drugim tudi to, da se bo potrebno dogovoriti za določeno zaporedje v usklajevanju planov. Dokaj kritične pripombe je bilo slišati tudi o smericah za pripravo planov na območju medobčinskega sodelovanja, za katere so nekateri razpravljale! menili, da nikakor še ne ustrezajo svojemu namenu. Vsekakor pa je zelo težko pripraviti takšen dokument oso-delovanju med občinami, če občine zamujajo v izdelavi lastnih smernic. Pri izdelavi smernic (občinskih in drugih) je potrebno ločiti analizo doseženega razvoja in analizo možnosti od opredelitve ciljev razvoja. Če so analize strokovna zadeva, opredelitev razvojnih ciljev zahteva družbenopolitično ovrednotenje najširše samoupravne baze. V tem pogledu pa ima zveza sindikatov velike obveznosti v vseh okoljih. Dnevnik, 19. 11. 1979 »cev« HHHpi pod KARAiiiniH Skozi veliko cev pod Karavankami, kot bi lahko imenovali predor med Avstrijo in Jugoslavijo, se bomo prvič zapeljali sredi poletja 1984. Novinarji so si pred kratkim ogledali gradbišče predora pod Karavankami in vtisi so prav ugodni. Na avstrijski strani bodo zvrtali v Karavanke4414 metrov dolg predor, na jugoslovanski 3450, skupno pa bo predor dolg 7864 metrov. Toliko denarja seveda ne zmore niti jugoslovanska niti avstrijska stran, zato sta državi najeli kredite, ki jih bo treba odplačevati 25 let. Za vožnjo skozi predor bo treba plačati cestnino, ki jo bodo porabili za odplačevanje anuitet. Avstrija bo svoj kreditni dolg Jugoslaviji vrnila tako, da bo prva tri leta dala vso zbrano cestnino naši državi. Čez leto bodo skozi Karavanke zvrtali še eno luknjo, ker menijo, da bo promet okrog 1995. leta gotovo to zahteval. TOZD„GRADMETAL" Litija objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge: 1. VODJA SEPARACIJE IN BETONARNE HOTlC Pogoj: visoka ali višja izobrazba gradbene ali strojne smeri ter 4 leta delovnih izkušenj, 2. 5 KLJUČAVNIČARJEV Pogoj: končana poklicna šola kovinarske smeri 3. 5 MONTERJEV DVIGAL Pogoj: končana poklicna šola kovinarske ali elektro smeri Kandidati za opravljanje navedenih del naj pismene vloge dostavijo v roku 15 dni na gornji naslov. V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU VSAK DAN ODSOTNIH 41744 DELAVCEV Ob iskanju vzrokov za naraščajoče število ..bolniških" izostankov z dela nam ne uspe najti nobenih drugih, razen tistih, ki smo jih odkrili že pred leti. Uradno v to „rubriko" seveda sodijo izostanki zaradi nesreč pri delu, bolezni in nege družinskega člana — manj uradno, kot javna tajna, pa tudi tisti, ki jim po domače pravimo „plavi ponedeljki", delo, na polju, uživanje sončnega dne itd. Podatki o bolniških izostankih v letošnjem prvem polletju niso spodbudni. V primerjavi z istim obdobjem lani se je število odsotnih delavcev povečalo za 5,3 odstotka, nezmožnih za delo pa za 2,9 odstotka. Medtem ko je bilo v lanskem prvem polletju v poprečju odsotnih z dela 4,8 odstotka zaposlenih, jih je bilo letos 4,94 —. ali v drugačnih številkah: lani je bilo vsak dan odsotnih 38.822 zaposlenih, letos 41.744. Čeprav statistična poročila zdravstvenih skupnosti za odsotnost z dela ne vsebujejo podatkov o bolezenskih vzrokih po diagnozah obolenj, opozarjajo, da tolikšno število nikakor ni posledica slabščanja zdravstvenih razmer v Sloveniji. Štet vilke so letos že tolikšne, da se bomo kmalu tesno približali najvišji stopnji absentizma v vsem povojnem obdobju — ali pa jih celo presegli. Zaskrbljujoče je predvsem to, da je odstotek odsotnosti z dela najvišji prav v tistih okoljih, ki pred- stavljajo nosilce gospodarskega razvoja republike. Statistični podatki žal ne morejo nikoli dokazati, kaj se skriva za posameznimi številkami. Namig, da je v armadi odsotnih z dela veliko zdravih bolnikov, je že star, in male obrabljen. Prav tako poziv, da je treba ta zdravstveni in druž beni problem temeljito proučiti v vsaki občini in TOZD. Izkušnje kažejo, da samo zdravstvene službe ne morejo učinkovito vplivati na gibanje bolniškega staleža in da so le eden od udeležencev tesno sklenjenega kroga od OZD do socialnih in vzgojno-varstvenih ustanov. A se zdi, da v tem krogu manjka še nečesa: naše zagretosti, delovne zagnanosti — in poštenosti, ki se ji pravi-odnos do dela in družbe. Dnevnik, 19.11.1979 industrij OKTOBRA SO SE POVEČALI NOMINALNI DOHODKI V NEGOSPODARSTVU IN ZMANJŠALI V GOSPODARSTVU Sodeč po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko smo oktobra dosegli razmeroma dobre gospodarske rezultate. Takšno trditev gre nasloniti predvsem na podatke o industrijski proizvodnji, ki se je v mesecu dni količinsko povečala za 5,7 odstotka. V okviru omenjenega povečanja se je najmočneje okrepila proizvodnja sredstev za delo (za 8,7 odstotka), sledi ji proizvodnja blaga za široko porabo (le-tega so v oktobru izdelali 6,6 odstotka več kot v septembru), razen t.i. drugih izdelkov, ki so v mesecu dni nazadovali, pa je nato na vrsti proizvodnja reprodukcijskega materiala (povečanje za 4,9 odstotka). Industrijska proizvodnja torej niti v letošnjem desetem mesecu ne zaostaja za dosedanjimi meseci. Seveda pa ob tem ne gre prezreti resnice, da je jesen prinesla občutnejši padec oskrbe z reprodukcijskim materialom, vsaj v nekaterih industrijskih panogah močneje. Poleg tega pa šestim panogam letos ne uspeva dohajati njihovih lanskih dosežkov v količini proizvodnje. Oskrba, ki smo jo omenili, še naprej vse bolj šepa, predvsem z uvoženim reprodukcijskim materialom. Organizacije združenega dela ga imajo vse manj na zalogi. Statistični podatki kažejo, da je odstotek tistih organizacij, ki se oskrbujejo z materialom iz uvoza vse slabši. Anketa med njimi je pokazala, da je bila tovrstna oskrba v minulem mesecu za skoraj tri četrtine zmanjšana. Izvozno-uvozna gibanja so bila v oktobru (seveda, spričo tovrstnih omejitev) dokaj ugod- na: vrednost izvoza se je v tem mesecu povečala za 15 odstotkov, toda uvoz se je (količinsko je ostal skoraj enak kot mesec ' dni prej) tudi povečal za 18 odstotkov. Če zanemarimo gibanja v industrijski prizvodnji, lahko v oktobru ugotovimo tudi zvišanje cen (predvsem v prodaji na debelo in še najmanj v prodaji na drobno), poleg tega pa tudi za 3,8 odstotka nižjo raven stvarnih dohodkov. Z drugimi besedami: nominalni dohodki, ki smo jih dobili v roke, so se resda povečali v negospodarstvu (za kar 3,9 odstotka). Ob vsem tem pa se je njihova stvarna vrednost (vsaj statistično, če ne še bolj), zmanjšala za 3,8 odstotka. In v primerjavi z lanskim oktobrom za 2,3 odstotka. ZA LEPŠI IZGLED MESTA Dne 26. 10. 1979 je bila zaključena akcija za lepši izgled Litije in Šmartna ter podeljene nagrade in diplome. Tekmovanja se je udeležilo prek 150 udeležencev, izmed katerih so komisije po Krajevnih skupnostih določile kot najboljše naslednje: I. Krajevna skupnost Litija levi breg: Podelitev zlate vrtnice tov. Petru RUTAR, Badjurova 14 Podelitev srebrne vrtnice tov, Tonetu JOZELJ, Badjurova 2 Podelitev bronaste vrtnice tov. Vidi KREBS, Gubčeva 14 Podelitev diplom 10 krajanom in 1 bloku na Prvomajski 2 II. Krajevna skupnost Litija desni breg: Podelitev zlate vrtnice tov. Zofki HAUPTMAN, Grbinska c. n.h. Podelitev srebrne vrtnice tov. Ivanu BERČON, Rozmanov trg Podelitev bronaste vrtnice tov. Lojzetu HAUPTMAN, Partizanska c. Podelitev diplom 9 krajanom in 2 blokoma Solidarnostna ulica III. Krajevna skupnost Šmartno pri Litiji: Podelitev zlate vrtnice tov. Pavli SKUBIC, Šmartno 115 Podelitev srebrne vrtnice Majdi HAUPTMAN, Šmartno 96 Podelitev bronaste vrtnice tov. Idi SMREKAR, Šmartno 95 Podelitev diplom 9 krajanom in 1 GOZDNEMU GOSPODARSTVU Ljubljana, TOZD LITIJA Komisija in Turistično društvo Litija ugotavlja, da je bil dosežen viden napredek in zainteresiranost občanov za tekmovanje v lepšem izgledu kot za ostalo delo. Turistično društvo bo tudi v bodoče organiziralo strokovna predavanja, izlete in ekskurzije v kraje, kjer že imajo večletno tradicijo in uspehe. Vse krajane vabimo, da sodelujejo tudi drugo leto v naši akciji. Zlato vrtnico je prejel Peter Rutar iz Litije GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZOL Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Mija Bernik (lektor), Mojca Lebinger, Lojze Kotar, Slavko Urbič, Borit Žužek in Franc Mali. Predsednik časopisnega sveta: Stane Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: BEP - Dnevnik. Tisk: Tiskarna ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p.p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno zanimiva 00 liga Tekmovanje v občinski nogometni ligi, ki ima rekreativni značaj, gre proti koncu prvega dela.Ta oblika tekmovanja je zlasti za mlade zelo privlačna, saj se iz leta v leto prijavljajo nove ekipe za tekmovanje v tej ligi. Nenazadnje pa je to tekmovanje poleg množičnosti in zanimivosti tudi izredno ceneno. Lestvica dve koli pred koncem jesenskega dela je naslednja: 1. Hotič 7 7 0 0 38 11 14 2. Šmartno 7 6 1 0 31 12 13 3. Dolina m 9 3 4 2 27 21 10 4. Ribče 7 4 1 2 30 21 9 5. Dobrava 8 4 1 3 22 16 9 6. Zavrstnik 8 4 1 3 26 33 9 7. Gradec 7 3 0 4 15 23 6 8. Dole 9 2 1 6 25 37 5 9.Tisje 8 2 0 6 19 30 4 10. Polšnik 8 1 1 6 17 33 3 mladinke - Mladinke RK Usnjar, ki so v pretekli sezoni osvojile odlično 3. mesto v SR Sloveniji, so tudi v novem prvenstvu v republiški rokometni ligi — jug dobro uvrščene. Kljub izrazito pomlajeni in oslabljeni ekipi (klub je zapustila najboljša izgralka Zdenka Žlahtič, ki je odšla k Olimpiji) je igralkam in trenerju Živku Gnja-tiču uspelo ob zaključku jesenskega dela prvenstva zasesti 3. mesto v ligi. LESTVICA 1. Mirna 6 6 0 0 103 43 12 2. Novo mesto 6 5 0 1 113 49 10 3. USNJAR 6 4 0 2 87 57 8 4. Lisca 6 2 0 4 61 75 4 5. Stopiče 6 2 0 4 61 83 4 6. Zagorje 6 2 0 4 57 91 3 7. Radeče 6 0 0 6 29 111 0 mladinci - četrti Ekipa mladincev RK Usnjar, ki jo vodi Lilo Hauptman, nastopa letos v skoraj popolnoma novi sestavi, saj je večina igralcev prešla v člansko ekipo (V. selekcija) oz. odšla v JLA. Kljub izredni mladosti je igralcem uspelo v republiški rokometni ligi — osvojiti dobro 4. mesto in s tem prijetno presenetiti. LESTVICA 1. Šentjernej 9 7 1 1 184 144 15 2. Sevnica 9 7 0 2 193 188 14 3. Rudar 9 6 0 3 198 148 12 4. USNJAR 9 6 0 3 157 144 12 5. Krško 9 5 0 4 189 154 10 6. Zagorje 9 4 1 4 135 139 8 7. Črnomelj 9 4 0 5 145 151 9 8. Krka 9 2 1 6 189 202 5 9. Brežice 9 1 2 6 136 181 4 10. Radeče 9 0 1 8 132 208 1 člani - prvi Ekipa članov (V. selekcija) RK Usnjar nastopa v II. republiški ligi — zahod in je pod vodstvom novega trenerja Janeza Simončiča zasedla odlično 1. mesto v ligi po končanem jesenskem delu prvenstva. Boj za prvo mesto bo spomladi zelo hud, saj ekipa Usnjarja gostuje pri drugo, tretje in četrto planirani ekipi. LESTVICA 1. USNJAR 9 7 0 2 201 171 14 2. Žabnica 9 5 2 2 207 153 12 3. Jadran 9 5 2 2 198 191 12 4. Kamnik 9 4 1 4 189 172 9 5. Slovan 9 3 3 3 197 212 9 6. Grosuplje 9 3 2 4 224 220 8 7. Ilirska Bistrica 9 4 0 5 217 218 8 8. Piran 9 2 2 5 171 192 8 9. Izola 9 2 2 5 163 192 6 10. Krka 9 3 0 6 222 259 6 Ekipa kadetov K K Litija — Zagorje, ki jo trenira Zdravko Špes, je ob koncu tekmovanja v medobčinski ligi za področje Zasavja in Žalca zasedla odlično drugo mesto in si s tem kot najboljša ekipa Zasavja pridobila pravico nastopa v republiški ligi, kjer se je tekmovanje pričelo 11. t. m. Kljub temu, da imajo drugo, tretje in četrto-plasirana ekipa enako število točk, je drugo mesto zasedla ekipa Litija — Zagorje, ki je oba nasprotnika v neposrednih dvobojih premagala. kadeti - drugi LESTVICA 1. Elektra 2. Litija Zagorje 3. Libela 4. Garant 5. Žalec 6. Rudar 7. Zlatorog 8. Litija— Zagorje 11 16 16 16 16 16 16 16 16 14 12 12 12 9 6 2 4 4 4 7 10 14 15 1310 1036 1019 1065 1171 867 696 490 888 28 871 770 842 887 798 999 1176 24 24 24 18 12 4 mladinci - sedmi Mladinci KK Litija so v repu- LESTVICA bliški ligi — vzhod v izredno močni konkurenci zasedli se- 1. Branik 14 14 0 1062 782 28 dmo mesto, vendar pa njihove 2. Libela 14 10 4 1015 812 20 igre niso bile tako slabe kot 3. Rudar 14 8 6 969 1031 16 kaže uvrstitev. Ekipa s trener- 4. Pomurje 14 8 6 969 964 15 jem Tinetom Jerino bi namreč 5. Konus 14 7 7 939 1010 14 ob nekoliko večji sreči lahko 6. Maribor 14 5 9 995 1065 10 zasedla trdno mesto v sredini 7. LITIJA 14 5 g 871 982 10 lestvice: 8. Drava 14 1 13 560 941 1 v dnevniku ■■■i smo lifllBB prebrali Ig^^M »ČLOVEŠKI STROKOVNA RAZ- W®m MIŠLJANJA, MNENJA in ocene o dogajanju ^^mm&m&mmm NA NAŠIH CESTAH - ^PI^HMli^i«^^^ TRIJE DEJAVNIKI SO ^h||Pii OB VSAKI NESREČI, i^^^^^^^R^ii^i NAJPOGOSTEJE PA GO- i^^n^^^^^^!i^ VORIMO LE O CLOVE-KU „Varnost prometa na javnih cestah sodi danes med tiste probleme sodobnega sveta, ki so v ospredju zanimanja tako strokovnjakov kot tudi najširših množic. Tisto, kar sili problem varnosti v ospredje, so protislovja med možnostmi in nujnostjo, med človekovo nepopolnostjo in silami, ki jih je izzvala človekova domiselnost. Prometne nezgode, posebno pa rast prometnih nezgod s smrtnim izidom, same po sebi obremenjujejo gospodarsko življenje, ki je za družbo neogibna dejavnost. _J A vendar, obravnavanje varnosti prometa, če je izključno usmerjeno na nezgodo, pomeni zoževanje tega dela družbenega dogajanja. To pomeni, da ne smemo prezreti ali zanemariti vsega tistega, kar je pozitivnega v prometnem dogajanju. Vsi trije dejavniki dogajanja: človek, vozilo in cesta so vključeni v družbeni prostor, zato lahko samo s širšo in organizirano družbeno akcijo preprečujemo zlo . . ." Tako je v uvodu svojega referata razmišljal inženir Vinko Može, načelnik oddelka za varnost prometa pri RSNZ SR Slovenije. Spregovoril je namreč udeležencem posveta ..Splošni problemi zagotavljanja varnosti prometa na javnih cestah", ki ga je ob koncu minulega tedna pripravilo v Mariboru Društvo za kazensko pravo in kriminologijo SR Slovenije. Ravno besede Vinka Možeta najbolje ilustrirajo, katera misel je povezovala dva dni trajajoči posvet in kam so bila usmerjena premišljevanja enako tistih, ki so bili avtorji referatov kot tistih, ki so se oglašali v razpravi. Lahko zapišemo, da je s tem posvetom bila prižgana dodatna in dokaj močna luč za pravilno osvetljevanje tega problema, ki nas iz dneva v dan vse . bolj tare in zaskrbljuje. Drugače pa tudi ni moglo biti. Prometna varnost na cestah je ekonomska kategorija in tehnološki problem, je pa tudi izrazita sociološka in socialno psihološka kategorija. Zato je nujno ta problem razreševati v teh razsežnostih tudi takrat, ko se posledica take ali drugačne prometne nesreče znajdejo pred pristojnim sodiščem ali določeni prekršek pred sodnikom za prekrške. V vsaki prometni nesreči pride do steka vseh treh dejavnikov (ceste, vozila in voznika), vsak od teh dejavnikov pa utegne po svoje prispevati k nesreči, pri čemer je seveda človek najpogosteje najbolj odločilen. Na splošno se zatrjuje, da je človek kriv za vsaj 70 odstotkov prometnih nesreč. Pri tem pa nas nemalokrat zanese do tega, da skušamo po vsej sili naprtiti krivdo le človeku, premalo pa upoštevamo zunanje dejavnike. In ravno takšno gledanje na ta problem nas je pripeljalo do ustaljene prakse, da je večina preventivnih ukrepov in akcij namenjena prav ..človeškemu dejavniku". Najpogosteje si prizadevamo spremeniti človeka, njegovo kulturo in njegovo obnašanje v prometu. In katerega človeka bi radi spremenili? Psiholog Marko Miš, ki je med redkimi psihologi, ki se ukvarja skorajda izključno s psihologijo prometnih udeležencev, je v Mariboru dejal: „Čeprav trdimo, da je človek zakrivil 70 do 80 odstotkov prometnih nesreč, ravno tega človeka najmanj poznamo. Premalo je znanstvenih pristopov, ki bi nam predstavili domačega voznika, njegovo naravo in nagnjenja, njegov značaj. Kako naj mu potem pomagamo? " Zato bi bilo pravilneje razmišljati o razreševanju prometne nevarnosti na naših cestah in širšega zornega kota in skozi pospešeno modernizacijo obstoječih in graditvijo novih cest ter izboljšanjem prometne signalizacije. Poskrbeti bomo morali za tehnično brezhibnost motornih vozil in okrepiti nadzor nad javnimi cestami. ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE, 29. NOVEMBER emona centromerkur BLAGOVNICA V Lili i! Zbori občinske skupščine so zasedali 19. oktobra 1979 in med drugim obravnavali program III. občinskega samoprispevka, odlok o razpisu referenduma, odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona. IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA Izvršni svet je obravnaval poročilo o preskrbi z vodo na območju Litije in šmartna in med drugim sprejel naslednje ukrepe: — TOZD Komunala Litija mora tekoče izvajati popravila poškodovanega omrežja, kjer odteka voda. — Štab za CZ opozori delovne organizacije s področja gradbeništva, da za delo na gradbiščih ne uporabljajo vode iz vodovodnega omrežja ali hidrantov. — TOZD Komunala Litija pripravi do konca oktobra 1979 za obravnavo v Občinskem štabu CZ poročilo o pripravljenosti komunalne organizacije združenega dela v različnih situacijah. — Pospešiti priprave za gradnjo novega vodovoda. 2. Izvršni svet je dodelil zemljišče ob Ljubljanski cesti TOZD Gradmetalu. 3. Na eni izmed sej je imenoval koordinacijski odbor za obravnavanje sprememb dela urbanističnega načrta za mesto Litija, zazidalnega načrta za zazidalni otok GS4 v Litiji. 4. Krajevni skupnosti Hotič je za odpravo škode, ki so jo povzročili neurje in nalivi, dodelil 120.000.-din pomoči iz rezervnega sklada proračuna občine. Na podlagi določila VI. točke odredbe o določitvi najvišjih ravni cen v občini Litija (Ur. I. SRS, štev. 27/79) je izvršni svet Skupščine občine Litija, na svoji 51. redni seji, dne 4. 10. 1979 sprejel KRITERIJE ZA SELEKTIVNO IZVAJANJE POLITIKE CEN IZ OBČINSKE PRISTOJNOSTI I. OBRTNE STORITVE 1. Cene obrtnih storitev se lahko izjemoma spremenijo, in sicer a) v skladu z 12. členom dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji za leto 1979 največ do 8 % na ceno, ki je veljala 31. 12. 1978. Cene režijske ure pa do višine povprečne cene režijske ure v SR Sloveniji na dan 31. 12. 1978, to je din 90. b) samo za delež povečane nabavne cene materiala, če le-ta predstavlja v skupni ceni nad 10 %; višina deleža se ugotovi te dostavljene fakture in na podlagi kalkulacije stroškov, iz katere je razvidno povečanje materialnih stroškov zaradi povečane nabavne cene. 2. Cene storitev deficitarnih obrti, ki so opredeljene v programu malega gospodarstva z upoštevanjem razvitosti območij občine Litija, pa se lahko povečajo tudi za več kot 8 % ob upoštevanju tržnih pogojev ne glede na določbe 1. točke. 3. Cena storitev (režijska ura), ki ni bila več let nazaj korigirana, se lahko evidentira kot zatečena cena, vendar končna višina ne sme presegati povprečne cene režijske ure v SR Sloveniji na dan 31. 12. 1978. 4. Občanu, ki na novo ustanovi obrtno delavnico, se določi cena režijske ure največ v višini povprečne režijske ure v SR Sloveniji na dan 31. 12. 1978, v primerjavi s cenami istovrstnih dejavnosti v občini. II. GOSTINSKE STORITVE 1. Cene gostinskih storitev se lahko izjemoma spremenijo samo za delež povečane nabavne cene materiala. Višina deleža se ugotovi iz dostavljene fakture. 2. Občanu, ki na novo ustanovi gostinski obrat, se cene evidentirajo v višini zatečenih cen gostinskih storitev na dan 3. 8. 1979. III. TRANSPORTNE STORITVE ZASEBNIKOV 1. Cene transportnih storitev se lahko izjemoma spremenijo: v kolikor bi se spremenile cene nafte in njenih derivatov, se lahko povišajo cene storitev na podlagi kalkulacije stroškov, iz katere mora biti razviden delež goriva, oziroma odstotek zvišanja cene goriva, največ za delež povečanja nabavne cene nafte in njenih derivatov. 2. Zasebni avtoprevozniki, ki izključno opravljajo storitve na podlagi sklenjenih pogodb z organizacijami združenega dela, niso dolžni evidentirati s.vojih cenikov. Če opravljajo storitev fizičnim osebam, pa cene morajo biti evidentirane in usklajene z določili 1. točke. 3. Zgoraj navedena določila veljajo enako za avtotaksiste in avto-vleko. IV. KOMUNALNE STORITVE 1. Cene komunalnih storitev se lahko izjemoma spremenijo, v kolikor bi na dosedanje cene vplivala podražitev celotne energetike več kot 2 %, potem bi se cene tem storitvam izjemoma lahko povečale v povprečju največ za podražitev. Za takšno spremembo je potrebna ustrezna dokumentacija, iz katere bi se ugotovila upravičenost zahtevka. 2. O predlogu komunalne organizacije za povečanje cen mora predhodno sklepati samoupravna komunalna skupnost. Prav tako morajo biti v razpravah o cenah znani sprejeti sklepi o splošnih pogojih za dobavo komunalnih proizvodov in storitev, kakor tudi proizvodni normativi, na osnovi katerih so oblikovane cene. V. STANARINE IN NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE 1. Stanarine se povečujejo v skladu s samoupravnim sporazumom 71 o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Litija. 2. Najemnine za poslovne prostore naj bi se povečate v sorazmerju s povečanjem stanarin le v primeru, če je sedanja najemnina za poslovne prostore bistveno nižja od ekonomske najemnine, s tem da naj bo najemnina za storitveno dejavnost nižja. 3. Samoupravna stanovanjska skupnost mora dosledno upoštevati način oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Ur. I. SRS, štev. 8/78). VI. mar2e Delež za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške, se maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 3. 8. 1979. VII. PRIKLJUČEVANJE NA ELEKTRIČNO, PTT, VODOVODNO IN KANALIZACIJSKO OMREŽJE Cene za priključevanje na električno, PTT, vodovodno in kanalizacijsko omrežje se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 3. 8. 1979. VIII. STORITVE SOCIALNIH ZAVODOV IN VZGOJNO VARSTVENI H ZAVODOV 1. Cene storitev socialnih zavodov se ne morejo spreminjati in se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 3. 8. 1979. 2. V kolikor bi prišlo do novih predlogov, se obravnavajo samo pod pogojem, če so usklajeni s kriteriji in merili za oblikovanje cen, določenimi s samoupravnimi sporazumi te dejavnosti na ravni SR Slovenije. Predloge predhodno obravnavajo posamezne interesne skupnosti in jih predlagajo izvršnemu svetu Skupščine občine Litija. IX. AVTO-MOTO DRUŠTVA Cene storitev avto-moto društev se spreminjajo s samoupravnim IZ PREDLOGA ODLOKA O UREDITVI NEKATERIH V sporazumom na ravni regije, upoštevajoč specifične pogoje opravljanja dejavnosti v občini Litija. X. ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA Pri predlogu za spremembo cen proizvodov in storitev so organizacije združenega dela dolžne upoštevati naslednje: 1. Z družbenim dogovorom predvidene stopnje rasti cen za leto 1979; 2. Opredeljene razvojne cilje v družbenem planu; 3. Povprečno izrabo zmogljivosti proizvajalnih sredstev organizacije združenega dela sorodne proizvodnje; 4. Gibanje povprečne produktivnosti dela in racionalne izrabe sredstev za proizvodnjo proizvoda oziroma za opravljanje storitev; 5. Kazalec ekonomske uspešnosti in finančnega rezultata v organizaciji združenega dela, zlasti z vidika gibanja stroškov in osebnih dohodkov; 6. Sprejetje notranjih ukrepov za izboljšanje gospodarjenja, in ukrepi, ki so usmerjeni v varčevanje in racionalizacijo poslovanja (predvsem pri poslovnih stroških). Reševanje zahtevkov se bo obravnavalo samo v izjemnih primerih, in to za proizvode in storitve, ki so predmet vsakodnevne porabe ob upoštevanju ekonomskega položaja organizacije združenega dela. XI. OSTALO Poleg navedenih ukrepov bo izvršni svet Skupščine občine Litija upošteval pri nadaljnjem izvajanju politike cen proizvodov in storitev: obstoječe predpise o cenah, družbeni dogovor o ukrepih za izvajanje politike cen proizvodov in storitev v letu 1979, predvideno možno rast ter načelo selektivnosti in diferenciranosti pri urejanju cen glede na ekonomsko upravičenost. Organ za družbeno kontrolo cen Skupščine občine Litija je dolžan o poteku reševanja ter rezultatov zahtevka pismeno obvestiti vsakega predlagatelja. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO RAŠANJ S PODROČJA OBRTNEGA ZAKONA Predloženi odlok celovito ureja tista vprašanja samostojnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov in ki jih po določbah obrtnega zakona (88., 97., 107., 111. in 116. člena) ureja občinska skupščina. Ta so: — prodaja lastnih izdelkov samostojnih obrtnikov oz. opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnega prostora, — sprejemanje gostov na prenočišče in hrano, — prodaja na drobno, — opravljanje gospodarskih dejavnosti kot postranski poklic, — uporaba dopolnilnega dela drugih oseb. V skladu s tem odlokom sme samostojni obrtnik z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa prodajati svoje izdelke oz. opravljati gostinske storitve tudi zunaj poslovnega prostora na raznih prireditvah, proslavah, zborovanjih in ob drugih priložnostih. Za tako dejavnost, s katero ne sme zmotiti javnega reda, pa mora imeti samostojni obrtnik zagotovljen prodajni prostor, ki mora biti vidno označen s firmo obratovalnice. S predloženim odlokom se rešuje tudi vprašanje kmečkega turizma ter splošni pogoji sprejemanja gostov na prenočišče Občani, ki elektromehaniko gostom in abonentom. Tovrstna dejavnost se sme opravljati le preko ustreznih organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma oz. preko turističnega društva Litija in se določi s pogodbo o poslovnem sodelovanju. Pogodba o poslovnem sodelovanju mora vsebovati določilo o zaračunavanju storitev, o obveznem vodenju evidence o zasedenosti turističnih kapacitet, o višini provizije za opravljanje posredovanja ter drugih dolžnostih organizacije združenega dela oz. turističnega društva kot posrednika. Občani, ki sprejemajo goste na prenočevanje in hrano, so dolžni v vsaki sobi, namenjeni za prenočevanje gostov, na vidnem mestu izobesiti označbo kategorije sobe in cenik, evidentiran od pristojnega občinskega upravnega organa. Poleg tega pa so dolžni v roku 15 dni pred pričetkom letne oz. zimske sezone sporočiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu vse spremembe v zvezi s sprejemanjem gostov na prenočevanje in hrano — število ležišč, sob, sprememba kategorije, nuđenje hrane in podobno. V skladu z obrtnim zakonom in s tem odlokom smejo osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu ali so zaposlene pri samostojnih obrtnikih, upokojenci s polno delovno dobo, ki niso invalidsko upokojeni, gospodinje, študentje ter ostali občani trajno ali sezonsko opravljati kot postranski poklic naslednje dejavnosti: — uslužnostne storitve s področja gradbeništva — elektromehaniko — kovaštvo — ključavničarstvo inštalaterstvo — dekoraterstvo — mletje žita — vrtnarstvo — mizarstvo — čevljarstvo — šiviljstvo — krojaštvo — popravila gospodinjskih strojev — avtomehanika — avtokleparstvo — avtoličarstvo — avtoelektrike — prodaja plina — domače in umetniške obrti, če nima značaja serijske proizvodnje. Po določbah tega odloka smejo samostojni obrtniki, ki se ukvarjajo s popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, načrtih in zahtevah naročnika in pri tem ne uporabljajo avtomatov in drugih viso-koprodukcijskih strojev, zaposliti več kot 5 toda največ 7 delavcev v naslednjih obrtnih dejavnostih: kovaštvo, ključavničarstvo, kleparstvo, avtomehanika, elektroinštalaterstvo, elektromehanika za gospodinjske stroje, pekarstvo, inštalaterstvo za vodovod, plinske napeljave, klimatske naprave, zidarstvo in fasaderstvo, mizarstvo, tesarstvo, pečarstvo, parketar-stvo, moško in žensko krojaštvo, šiviljstvo in umetniška obrt. Samostojni obrtniki za to potrebujejo dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni inšpekcijski organ, ki lahko za kršitev določb tega odloka kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO