■o
-r<">
im
■in
-c--ËE-
Ne le država, izgubili bodo tudi delavci str.
PORTRET
Ilustrator s posluhom za soljudi
str. 26
Bojan Sumrak _
Št. 5 / Leto 70 / Celje, 5. februar 2015 / Cena 2,50 EUR / V. d. odgovorne urednice NT Tatjana Cvirn
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
wVrKDNm
'JDJ IčC J EIJ
if»VJIiH»lil
Razmisli naj glava, odloči naj srce!
Tako mlade	Časa namreč ni več
veliko, zato bo morda v pomoč tudi naša priloga o izobraževanju. Pred prelomnimi odločitvami se bodoči študenti te dni še brezskrbno vrtijo na parketu. Z njimi začenjamo letošnjo akcijo Naj maturantka in naj maturant. str. 30-31
u»
m
Zakaj? Izobraževanje- J*
vi,.' '
Kje?
str. 33-40
Koga?
NASA TEMA
Pomanjkljivo znanje slovenščine ali
malomarn ost? str. 12-13
GOSPODARSTVO
Kraljica mortadela je postala Celjanka .„.o
AKTUALNO
212 odtenkov (ne)
zadovoljstva občin str. 2-3
BRASLOVCE
Na spornih zemljiščih
ne bodo rušili str. 7
SPORT
Najstnik Kladivarja s članskim rekordom str. 15
Verjame, da je življenje
polno priložnosti str. 25
ŽIVALSKI SVET
Skodrana kepa
družinske sreče str. 44
KRONIKA
Domnevno malomarno zdravljenje v Velenju str. 16
2109900080957
2
AKTUALNO
TATJANA CVIRN
UVODNIK
Al' prav se piše ...
Priznam, da sem pri pisanju telefonskih sporočil zapadla pod vpliv novodobnega kratkega in čim bolj ekonomičnega sporočanja. Tako kdaj po domače besede skrajšam in izpustim kakšno črko, da sem hitreje gotova. In potem nastanejo zapisi: »Js zdej grem, prit pol k men.« Je pa res, da nisem tako skrajen primerek kot moj sin, ki včasih napiše takšno sporočilo, da ga moram dvakrat prebrati, da do-jamem smisel. V bistvu me ne moti. A ko podoben zapis vidim na papirju, mi gredo lasje pokonci. Dvoličnost? Morda. Zdi se mi, da so novodobni mediji pač namenjeni temu, da lahko nekaj sporočamo hitro in brez pravil, medtem ko je treba pri tradicionalnih oblikah pokazati malo več spoštovanja. In znanja, seveda. Sploh v tem našem poklicu, kjer se zdi, da si moraš biti s slovenskim jezikom na ti, da mora biti tvoj glavni zaveznik pri opravljanju dela. A se velikokrat izkaže, da nikoli ne vemo dovolj in da se vse življenje učimo. Kar naprej namreč ugotavljam, koliko lukenj ima moje znanje slovenščine, in ko za trenutek pomislim, da sem končno osvojila še eno neznanko, se pojavi spet kakšna nova. Mogoče tudi zato, ker so se od takrat, ko sem zapustila šolske klopi, nekatera pravila pošteno spremenila?
Novinarstvo sicer ni leposlovje, saj je treba dejstva povedati tako, kot so se zgodila, razumljivo in čim bolj enostavno. Da se zato tudi v jeziku dogajajo spremembe in da je publicistični jezik drugačen kot literatura, je dejstvo. To seveda ne pomeni, da si lahko privoščimo nek »vzporedni jezikovni svet«, ločen od ostalega pisanja. Čeprav je res, da je v medijih mogoče najti in slišati vse mogoče. Veliko tega je posledica hitenja in »šlamparije«, napake pa se dogajajo tudi piscem, ki si prizadevajo za lep jezik. Zato ni smiselno obtoževati le drugih, kako ne znajo uporabljati slovenskega jezika in kako so razni zapisi in obvestila polni napak. V Naši temi smo tokrat poiskali nekaj takšnih primerov in se spraševali, kako je s splošnim znanjem jezika. Ob tem se seveda posi-pavamo s pepelom, saj se zavedamo, da tudi sami nismo nezmotljivi in da so verjetno tudi v našem časopisu kakšne napake. A se trudimo.
Osnova pri vsakem delu je čim več znanja, ki ga je treba ves čas nadgrajevati. Kam se usmeriti, da bo tega znanja kar največ, da bo uporabno in da bo nekoč dajalo kruh? To se v prihajajočih dneh sprašujejo mnogi mladi, ki se odločajo za nadaljnje šolanje. Več kot 2.300je letos tako devetošolcev kot maturantov. Informativni dnevi so lahko v veliko pomoč, če jih znajo izkoristiti. Čim več naj sprašujejo, naj jim ne bo nerodno, saj gre za njihovo prihodnost. Nabor vprašanj si lahko s starši pripravijo že doma, v pomoč jim bo morda tokratna priloga o izobraževanju. Razmišljajo naj z glavo, izberejo pa naj s srcem, svetuje sogovornica, šolska psihologinja. Pri vsem skupaj je dobro, da se zavedajo, da tudi po končanem šolanju morda ne bodo takoj dočakali sanjske službe. Eden od naših sogovornikov, mlad študent iz Šmarja pri Jelšah, zato zrelo razmišlja, da je vmes koristno sprejeti tudi kakšno začasno slabo plačano delo, saj si s tem tlakuješ pot do želene kariere. To je še vedno bolje kot čakati na borzi s socialno podporo, je prepričan. Žal mladih nihče ne usmerja v praktično nabiranje znanja, če nimajo te sreče, da so starši obrtniki ali podjetniki in lahko od malih nog spoznajo, kako težko je zaslužiti vsak evro. Večino otrok pa starši usmerjajo zgolj v učenje, poleg nalog jim ni treba početi ničesar, a še tega ne zmorejo vedno. Nazadnje imajo vse papirje v rokah, delati pa me znajo skoraj ničesar. Še en trd oreh, ki ga bo treba streti.
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA
m*	m*		
nn	m	an	imm
	TOREK	SREDA	ČETRTEK
H			&
E9H	zmm	am	san
Razvijala bi se središča, ostalo bi zarasel gozd
Z dr. Žanom Janom Oplotnikom z EPF Maribor o financiranju občin in o tem, ali jih je preveč
Saga o financiranju občin v tem letu se je po dolgotrajnih pogajanjih med vlado in predstavniki občin vendarle končala. Dosežen dogovor bi lahko označili v smislu »vsi zadovoljni, vsi nezadovoljni«. Preigravanje stališč in številk občin na eni in vlade na drugi strani je ponovno sprožilo številna vprašanja glede sistema financiranja in ureditve lokalne samouprave v naši državi.
Dober poznavalec in raziskovalec področja delovanja in financiranja lokalne samouprave pri nas in v tujini dr. Žan Jan Oplotnik s katedre za finance Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor ocenjuje dogovor med vlado in občinami kot dogovor v okviru možnega. »To pomeni, da bodo lahko občine izvedle zakonsko predpisane naloge, ne da bi znatno trpel standard občanov. A zagotovo takšen dogovor ne pomeni dolgoročno vzdržnega sistema financiranja občin. Z nadaljnjim zniževanjem povprečnine bi lahko prišlo tudi do razvojnega nazadovanja predvsem tistih občin, ki že zdaj niso zmogle biti v koraku z drugimi.
»Razvoj je odvisen od prebivalcev, ki so pripravljeni živeti v bolj odročnih predelih.«
Kakšno je vaše mnenje o sistemu financiranja občin v naši državi? Prvi vtis je, da je zelo zapleten.
To ste prav ugotovili. Sistem je postajal z leti vedno bolj zapleten. A na žalost ni sledil zelo enostavnim smernicam evropske listine o lokalni samoupravi (MELLS). Ta ima nekaj preprostih načel. Eno od teh je, da mora biti financiranje sorazmerno z nalogami, ki jih imajo lokalne skupnosti. Drugo je, naj bodo občine oziroma lokalne skupnosti čim bolj avtonomne pri predpisovanju davkov in prihodkov ter tudi pri njihovi porabi. To je tista prava avtonomnost občin. Sicer so občine zgolj izvrševalke državne politike in tehnična birokracija, podaljšana roka države. Na dolgi rok bi se bilo zagotovo dobro pogovarjati o tem, kako najti prave, avtonomne vire občin, ne da bi se bilo treba vsako leto z državo pogajati o tem, koliko jim pripada.
Kaj bi morali spremeniti, da bi dosegli te cilje, da bi bil sistem bolj vzdržen in manj zapleten?
Na kratek rok je težko karkoli narediti, saj bi morali korenito spremeniti sistem. Enostavno bi morali občinam dati svobodo, da same odločajo o porabi prihodkov, ki jih morajo zdaj porabiti za tisto, kar jim zakonodaja določa. Konkretno to pomeni, da bi morali veliko več pristojnosti vrniti na državno ali še bolje na pokrajinsko raven. Priznati moramo, da nam manjka ta raven lokalne samouprave, ki jo ima večina držav. Poleg tega so na strani prihodkov občine sicer avtonomne v tem smislu, da deklarativno dobijo ta denar, ampak
Žan Jan Oplotnik velikega števila občin ne vidi kot problem, težave so obseg predpisanih nalog, ki jih morajo občine izvajati, način financiranja in premalo povezovanja med občinami.
same nimajo več kot deset odstotkov vpliva na predpisovanje davčnih stopenj, davčnih olajšav, predmeta obdavčitve ... Edini pravi davčni vir, ki ga imajo naše občine, je samo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. A še to je bilo zadnja leta predmet razprave, ali naj se deli med državo in občine. Za vse ostalo so občine odvisne od dogovora z državo, koliko denarja bodo dobile.
Z uvedbo nepremičninskega davka, ki se obeta, se bo situacija za občine še poslabšala oziroma zapletla?
Po Evropi oziroma svetu to urejajo tako, da so vsi davki, ki so vezani na nepremičnine, ki stojijo na določeni lokaciji, vedno lokalni davki. In občine imajo vzvod, da z višanjem ali nižanjem davčnih stopenj bodisi pospešujejo razvoj bodisi ta denar porabijo za druge namene. Pri nas je ta vir zelo majhen, z napovedjo nepremičninskega davka pa se bo tudi ta ukinil. Drugega pravega lokalnega davka, kot je prispevek za stavbno zemljišče, niti ne poznamo. Dohodnina, ki jo sicer občine dobijo s povprečnino, je spet vezana na državno zakonodajo, torej občine same ne morejo predpisovati tega davka. Z državo si ga samo delijo, država pa vsako leto to odmerja preko izračuna povprečnine.
Torej je nujna sprememba zakonodaje?
Občine bi morale dobiti vsaj še kakšen davek, ki bi bil v celoti v njihovi pristojnosti. Tretja zadeva, ki je zelo pomembna, je, da so med 212 občinami, ki jih imamo, zelo velike razlike. Tega se občine in njihova združenja mogoče premalo zavedajo - da imamo občine, ki dobijo po zakonu o financiranju občin preko primerne porabe več, kot izkazujejo stroškov, na drugi strani pa imamo občine, ki dobivajo manj kot izkazujejo stroškov. Tudi iz tega vidika se mi zdi, da je Zakon o financiranju občin že nekoliko zastarel.
Ali je vendarle izvirni greh v tem, da imamo v Sloveniji preveč občin
in da bi njihovo število morali nujno zmanjšati?
Osebno števila občin ne vidim kot velik problem. Prej obratno. Zdi se mi, da so občine še vedno gonilo enakomernega in decentraliziranega razvoja Slovenije, saj se enakomerno razvijajo posamezni deli države. Če bi šli na bolj centralistično ureditev, bi se razvijala le večja središča, ostalo pa bi verjetno zarasel gozd. Vemo, da je Slovenija že tako ali tako težko dostopna, prehodna in gorata država.
A vendar je sosednja Avstrija s krčenjem števila občin poskrbela za nižje stroške lokalne samouprave.
V Avstriji je bila ureditev lokalne samouprave še bolj razdrobljena, imeli so še več občin. V Sloveniji ima povprečna občina vseeno več kot dva oziroma tri tisoč prebivalcev, čeprav je zakonodaja pri nas strožja in smo jo obšli. Avstrijci so imeli ogromno občin, ki so imele po nekaj sto prebivalcev, kar je pri nas vseeno izjema in ne pravilo. Imeli so torej nekaj manevrskega prostora, ker je pri njih šlo za skrajnosti in so morali to razdrobljenost zmanjšati. Prihranka pri zmanjšanju števila občine pa ne vidim zato, ker imajo pri nas občine predpisane naloge in pristojnosti, ki jih morajo izvajati. Tudi če bi se združile, ne bi prihranile več kot za sejnine svetnikov in občinsko upravo.
Kako bi lahko občine varčevale v obstoječem sistemu?
Prihranile bi lahko na primer tako, na kar je večkrat opozoril tudi kolega dr. Boštjan Brezovnik, da v manjših občinah ne bi imeli toliko svetnikov in celotne občinske uprave. Imamo vzvode,
»Med 212 občinami, ki jih imamo, so zelo velike razlike. Tega se občine in njihova združenja mogoče premalo zavedajo.«
da združujemo občinske uprave, celo spodbujano je to združevanje s sofinanciranjem. Tega se občine premalo poslužujejo. Poleg tega je še možnost, da bi se občine povezovale v interesne zveze na področju ravnanja z odpadki, vodoo-skrbe in drugih komunalnih dejavnosti.
Ampak saj občine na primer ustanavljajo regijske centre za ravnanje z odpadki?
Da, a tega je premalo. Še vedno imamo občine, ki preveč gledajo na svoj lokalni interes, namesto da bi v tem povezovanju videle prednost. Imeli smo niz primerov po Sloveniji, ko bi morale občine skupno urediti, da bi imeli občani tudi primerljive cene vodooskrbe, odvajanja in čiščenja vode, a se niso dogovorile. Gre za javne službe, ki sežejo čez meje ene občine in bi pravzaprav sodile na pokrajinsko raven. Velika škoda je, da občine z interesnimi povezavami na ta način ne iščejo prihrankov.
ROBERT GORJANC Foto: osebni arhiv
NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT
coeo
AKTUALNO
3
Financiranje občin v številkah po pogajanjih z vlado
Izhodišče vlade: 494 evrov
Izhodišče občin: 536 evrov
Dogovorjena povprečnina v sporazumu:
(do 30. 6., potem 500,83 evra) Prihranki države pri občinah:
Investicije:	Povprečnine:
10 mio evrov	40 mio evrov
Skupni doseženi prihranek države pri občinah:
58,6 mio evrov
Skupni načrtovani prihranek: 90 mio evrov
Sredstva za primerno porabo občin
v letu 2015 : 1,059 mrd evrov
v letu 2014 : 1,099 mrd evrov
Solidarnostna izravnava:
8,6 mio evrov
212 odtenkov (ne)zadovoljstva
Po podpisu sporazuma o financiranju občin
»Prišli smo do kompromisa, s katerim ne eni ne drugi nismo povsem zadovoljni, a smo bili pripravljeni stopiti vladi nasproti in smo dali svoj prispevek pri reševanju krize v državi.« Tako je rezultat pogajanj z vlado ocenil Aleksander Jev-šek, predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS), ki je v pogajanjih zastopala tudi občine s Celjskega. Finančni minister Dušan Mramor je dejal, da je država pri občinah vendarle prihranila dve tretjini tistega, kar je načrtovala.
In sicer 8,6 milijona evra na račun solidarnostne izravnave, ki je letos ne bo, 40 milijonov evrov na račun višine povprečnine in 10 milijonov evrov na račun investicij. Skupno torej približno 60 milijonov evrov, 30 milijonov evrov manj, kot je vlada sprva načrtovala, je seštel minister Mramor na novinarski konferenci po seji vlade, na kateri se sprejeli rebalans proračuna za letos. Tudi s pomočjo dogovora z občinami bo primanjkljaj v njem pod zahtevanimi 3 odstotki BDP, kot se je vlada zavezala Bruslju.
Povprečnina nižja, če bodo nižji stroški
In kaj so ključna določila sporazuma med občinami in vlado glede financiranja občin v letu 2015? Povprečnina za občine bo do konca junija znašala 525 evrov, v drugi polovici leta pa bo nižja in bo znašala 500,83 evra.
Vlada se je v sporazumu z občinami zavezala, da bo z interventnimi in s sistemskimi ukrepi do uveljavitve nižje povprečnine znižala stroške občinam, ki jih imajo pri izvajanju z zakoni predpisanih nalog, za 22,8 milijona evrov ali pa bo sredstva zagotovila na drug način.
Sporazum, ki so ga podpisali predsednik SOS Aleksander Jevšek, predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj in finančni minister Dušan Mramor, še določa, da bo država občinam za sofinanciranje investicij izplačala odstotek skupne primerne porabe občin, razliko do dveh odstotkov skupne primerne porabe pa bodo zagotovili v dogovoru o financiranju občin za leto 2016.
SOS: »Iztržili največ, kar je bilo mogoče«
Kot je povedala Jasmina Vidmar, generalna sekretarka SOS, ima sistem financiranja občin dve ključni sestavini, višino povprečnine in sofinanciranje investicij, na kar so bili najbolj pozorni, so pa v pogajanjih z vlado prav tako opozarjali na pomen solidarnostne izravnave. »Na prvi pogled lahko izgleda to, kar je bilo doseženo, kot slabo. A tisti, ki smo sodelovali v pogajanjih, ocenjujemo, da smo dosegli največ, kar je bilo mogoče v javnofinanč-nem položaju, v katerem je država,« očitke o slabem pogajanju z vlado zavrača Jasmina Vidmar. RG
Odzivi nekaterih županov
Zbrali smo nekaj mnenj županov iz našega regije, ki so komentirali razplet pogajanj z vlado in kaj dogovor pomeni za njihove občine. Zdi se, da je rdeča nit vseh odgovorov, da bi lahko bilo še slabše.
Branko Kidrič,
župan Občine Rogaška Slatina in predsednik Sveta Savinjske regije: »Ne predstavljam si, kako naj bi potekalo medletno usklajevanje višine povprečnine, ko gre za zmanjšanje obveznosti občin. Po eni strani bi to lahko pomenilo trimesečno usklajevanje državnega proračuna in potem z rebalansi tudi občinskih proračunov. Imamo sprejet proračun za višino povprečnine 525 evrov, kot je trenutno tudi določena v
veljavnem zakonu. Na osnovi sprejetega proračuna imamo razpise, podpisali smo pogodbe z javnimi zavodi. Ne predstavljam si, kako bi sredi leta spreminjali te zneske. To je težko izvedljivo. Občine smo pripravljene na znižanje prihodkov za svoje obvezne naloge, vendar šele, ko bodo ti prihranki vlade znani, ne pa na podlagi ocene za vnaprej.«
Bojan Kontič,
župan Mestne občine Velenje in predsednik Združenja
mestnih občin Slovenije: »Mislim, da so bili pogajalci občin vztrajen branik lokalne samouprave, sam sem se jim kot pred kratkim izvoljeni predsednik združenja mestnih občin pridružil proti koncu. Na drugi strani velja upoštevati, da so bile občine zadnje v nizu pogajanj z državo, ki je hotela zapreti proračun s primanjkljajem pod tremi odstotki BDP. Nobena od občin ni zadovoljna s tem financiranjem, enako tudi ni vlada. Se pa moramo zavedati, da smo v
težki finančni situaciji. Dogovor za 525 evrov v prvem polletju je pravzaprav dogovor, za katerega so vsi župani vedeli, da je to številka, pri kateri bo treba načrtovati proračun za leto 2015. In da je to tista številka, pod katero vlada ne bo šla. Še vedno mislim, da je v Sloveniji preveč občin in da potrebujemo novo strategijo lokalne samouprave. Stroške lahko znižujemo s povezovanjem in z združevanjem.«
Franc Sušnik,
župan Občine Vransko: »Letos ne bo veljalo določilo 13. člena Zakona o financiranju občin, po katerem se občinam, ki poberejo višek dohodnine, ta odvzame in vrne v proračun. Po drugi strani je država posegla v
znižanje povprečnine, kar bo prizadelo predvsem manjše, podeželske občine. S tem bo razlika med podeželjem in središči še bolj izrazita in bolj krivična. Gre za poglabljanje neenakosti. Nam so se prihodki zmanjšali, mestne občine pa so ostale na enakem oziroma še na boljšem. V skladu s tem, kakšen centralističen pogled na vladanje in upravljanje z državo ima aktualna vladna koalicija.«
Branko Petre,
župan Občine Vojnik: »Dogovor med vlado in občinami je kompromis, kar moti in ustvarja negotovost, pa je, da povprečnina 525 evrov ni potrjena za celo leto. Vlada zaenkrat le govori o prihran-
kih in ocenah znižanja stroškov občin med letom. To v proračun vnaša zmedo. Ko smo decembra v Občini Vojnik potrdili proračun, smo že upoštevali 525 evrov, ampak na ravni celega leta, in temu prilagodili financiranje različnih obveznosti, ki jih ima občina. Vključno s programi vrtcev in šol, sofinanciranjem dela društev. Ne moremo reči, da smo to naredili za pol leta, potem bomo pa videli, kako bo. Je pa razplet pogajanj v okviru naših pričakovanj in kar se naše občine tiče še sprejemljiva rešitev. Čeprav se mi zdi, da so pogajanja izzvenela v duhu, da smo občine nepotrebni porabniki in da bi bilo najbolje, da bi nas kar ukinili.«
TV, RG, ŠO, BJ
4
GOSPODARSTVO
Ne le država, izgubili bodo tudi delavci
Zaposleni v Cinkarni Celje svarijo pred prodajo in opozarjajo, da na novega lastnika ne bodo mirno čakali
Kljub precejšnjemu odporu politike in še zlasti javnosti vlada nadaljuje prodajo podjetij s seznama, ki ga je sestavila leta 2013. Eno od podjetij, za katerega zaposleni ne vedo, zakaj ga država prodaja, saj posluje zelo dobro, je Cinkarna Celje. Delavci se bojijo, da bo novi lastnik gledal le na dobičkonosnost posameznih programov in bo tiste, ki tega ne bodo izpolnjevali, preprosto ukinil. Zato so pred dnevni dvignili svoj glas in zato se bo protesta proti privatizaciji, ki bo to soboto popoldne v Ljubljani, udeležilo tudi za najmanj tri avtobuse »cinkarnarjev«.
Zaposleni pravijo, da niso proti prodaji državnega premoženja, a se sprašujejo, zakaj država prodaja uspešno in dobičkonosno podjetje, ki vsa leta napaja državno blagajno. In to ne le s prispevki in z davki, saj je cinkarna samo v zadnjih štirih letih svojim pretežno državnim lastnikom izplačala za kar 30 milijonov evrov dividend. Ker je zaposlenim bolj kot ne jasno, da prodaje najbrž ne bodo preprečili, so se zdaj odločili, da ne bodo mirno čakali na novega lastnika in sprejeli vsega, kar jim bo ponudil. »Predvsem želimo ubraniti delovna mesta. Vendar pri tem ne gre za samo tisoč ljudi, kolikor jih dela v cinkarni, gre tudi za njihove družine. Torej še za dva do tri tisoč ljudi več,« pravi predsednik svobodnega sindikata v cinkarni Franc Grabler in
Franc Grabler: »Želimo, da konzorcij prodajalcev naše zahteve vključi v pogajanja z morebitnimi novimi lastniki. Ko bo cinkarna prodana, bo za kakršnokoli zahtevo že prepozno.«
20 milijonov evrov bi
samo na račun prispevkov in dohodnine ter nadomestila za brezposelnost v dveh letih izgubila država, če bi novi lastnik odpustil polovico delavcev cinkarne, so izračunali sindikalisti.
se čudi, kako je mogoče, da se zaradi načrtovane prodaje ni oglasil še nihče od županov tistih občin, od koder so delavci cinkarne. »Samo s Kozjanskega na primer pripelje v Celje vsak delavnik en avtobus, naši zaposleni pa prihajajo iz vseh občin od Celja do hrvaške meje. Mar županov res ne skrbi, kaj bo, če bo prišlo do večjih odpuščanj?« se sprašuje Grabler.
Vendar v cinkarni ni samo svobodni sindikat tisti, ki svari pred prodajo. Z njim se strinjajo vsi zaposleni, tudi tisti, ki niso njegovi člani. To med drugim dokazuje tudi pogodba o sodelovanju oziroma skupnem nastopu, ki jo te dni podpisuje s svetom delavcev in sindikatom Neodvisnost. Ta ima v podjetju prav toliko članov kot svobodni sindikat, to je približno 350.
Na prvem mestu bo denar
V sindikatu so prepričani, da je za prihodnjega lastnika cinkarna privlačna predvsem zaradi proizvodnje titanovega dioksida, ki je tudi najbolj dobičkonosna. Ostale manjše proizvodne enote, v katerih dela skoraj polovica od tisoč zaposlenih, ga najbrž ne zanimajo. »Če bo novi lastnik ugotovil, da mu katera od enot ne prinaša dobička, se je bo zagotovo zelo hitro znebil. Saj cinkarne ne bo kupil zato, da bi jo razvijal, ampak namerava z njo predvsem služiti. Na prvem mestu bo torej izdelek, ki prinaša denar,« je prepričan Grabler. Prav zato je zaposlene v cinkarni strah. Sprašujejo se, katere proizvodne programe in koliko de-
lovnih mest bo ohranil novi lastnik. »Zdaj pri nas poslujemo tako, da uspešni obrati >pokrivajo< manj uspešne oziroma jim pomagajo prebroditi kakšno krizo. Obrat za gradbene mase na primer zaradi krize v gradbeništvu že nekaj časa posluje slabše, a ga ostali, dokler se razmere na trgu ne bodo uredile, finančno podpirajo,« pojasnjuje Grabler.
Plače nad povprečjem
Zaposleni v cinkarni se ne bojijo samo odpuščanja. Strah jih je, da se bo prihod novega lastnika krepko poznal tudi pri njihovem standardu. Tako na delovnem mestu kot v denarnicah. Njihove plače namreč za 20 odstotkov presegajo znesek, določen v kolektivni pogodbi, poleg tega so deležni še stimulativnega nagrajevanja, ki v najbolj uspešnem obratu znaša tudi do 30 odstotkov mesečne plače. Lanski regres, ki so jim ga izplačali celo pred zakonsko določenim rokom, je znašal zavidljivih 1.700 evrov bruto. »V cinkarni sem zaposlen že skoraj 33 let, a se v tem času ni niti enkrat zgodilo, da bi plača zamujala. Edino stimulacije so nam pred časom za krajše obdobje znižali,« pravi Franc Grabler in poudarja, da je Cinkarna Celje eno zadnjih podjetij v regiji in najbrž tudi Sloveniji, kjer ima vodstvo izjemno velik socialni čut. »Daleč naokoli ni podjetja, ki bi tako veliko naredilo za delavca. Pri nas nikoli ni bilo grobih odpuščanj, delavcem nikoli niso
bile kratene ali kršene pravice, vodstvo veliko vlaga v izobraževanje in v pogoje dela ter ne skopari pri zaščitnih sredstvih,« našteva Grabler.
Vztrajali bodo pri zahtevah
Zaradi vsega tega zaposleni želijo, da ostane tako, kot je. Če bo do prodaje prišlo, bodo preko konzorcija prodajalcev, v katerem so največji državni lastniki cinkarne, pri novem lastniku poskušali uveljaviti svoje zahteve.
Poleg zahteve, da bo kupec nadaljeval zdajšnjo strategijo podjetja in si bo prizadeval za njegov dolgoročni razvoj, delavci pričakujejo, da bo novi lastnik ohranil in ne zmanjšal število delovnih mest. Pričakujejo tudi, da bo spoštoval slovensko zakonodajo in kolektivno pogodbo, ohranil proizvodnjo na sedanjih lokacijah in vanjo dodatno vlagal, a tudi ohranil blagovne znamke ter slovenski jezik kot uradni jezik pri upravljanju podjetja.
»Vse te zahteve smo že poslali članicam prodajnega konzorcija, ki za zdaj ne kažejo kakšnega posebnega zanimanja za nas. Pred kratkim smo se z njimi tudi sestali, a na nobeno od vprašanj nismo dobili konkretnega odgovora. Niti tega ne, kdo so morebitni kupci,« je ogorčen Grabler. Šele po »ovinkih« so izvedeli, da so zavezujoče ponudbe oddali štirje kupci, med njimi tudi poljski kemični velikan Azoty, ki je v državni lasti. In zdaj nikakor ne morejo razumeti, kako je mogoče, da bi slovenska država prodala svoje podjetje drugi državi.
JANJA INTIHAR
Za 30 milijonov evrov
dividend je Cinkarna Celje v zadnjih štirih letih izplačala svojim lastnikom.
Klasje lani
prepolovilo prihodke
Prisilni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak je sodišče ponovno opozoril, da Klasje posluje veliko slabše, kot si je zastavilo v načrtu finančnega prestrukturiranja.
V načrtu, ki je osnovni dokument prisilne poravnave, namreč piše, da naj bi podjetje v letu 2014 ustvarilo 8,6 milijona evrov prihodkov od prodaje. Vendar mu takšnega cilja še zdaleč ni uspelo uresničiti, saj je promet Klasja lani znašal le 4,2 milijona evrov. Namesto načrtovanega dobička, ki naj bi znašal 184 tisoč evrov, je Klasje v letu 2014 imelo skoraj pol milijona evrov izgube.
Prisilni upravitelj še opozarja, da so v Klasju decembra z zamudo izplačali plače ter poravnali davke in prispevke, regres pa so zaposleni dobili šele ob koncu leta. Ker lansko poslovanje zelo odstopa od načrtovanega, pravi Kontarščak, obstaja utemeljen dvom, ali bo Klasje s prisilno poravnavo uspelo odpraviti svoje finančne težave.
JI
Garant za desetino cenejši
Celjsko sodišče je pozvalo Družbo za upravljanje terjatev bank in Poštno banko Slovenije, naj se izjasnita o nameravanem zbiranju ponudb za prodajo kompleksa polzelske tovarne Garant.
Gre za skoraj šest hektarjev veliko zemljišče, na katerem je za štiri hektarje pokritih hal in proizvodnih prostorov. Slaba banka je terjatve do Garanta prevzela od Banke Celje in ima tako kot poštna banka na nepremičninah hipoteko.
Stečajni upravitelj Tomaž Kos je nepremičnine Garanta, ki je v stečaju od avgusta leta 2012, že poskušal prodati, vendar zanje ni bilo zanimanja. Kot eden resnejših kupcev se zdaj v javnosti omenja polzelska družba Dat-Con. Kos kot izhodiščno ceno za tovarniški kompleks predlaga 2,9 milijona evrov. To je za deset odstotkov manj, kot znaša ocenjena tržna vrednost kompleksa. Kot je znano, so na območju Garanta pred časom odkrili toplo vodo, primerno za ogrevanje stanovanjskih hiš, kar je vrednost nepremičnine povečalo za malo več kot 180 tisoč evrov.
JI
NA KRATKO
Polovica Izletnika kmalu pri Novogoričanih
Prevzemna ponudba, ki sta jo za nakup preostalih delnic Izletnika objavila večinski lastnik Darko Klarič in avtobusni prevoznik Avrigo iz Nove Gorice, je bila uspešna. Klarič je pridobil še malo manj kot 7,5-odstotni delež celjskega podjetja. Zdaj bo, kot je dejal, Avrigo pozval, da v skladu s predpogodbo kupi polovico vseh delnic.
Klarič se je namreč že kmalu po nakupu malo več kot 91-odstotnega deleža Izletnika, za katerega je odštel 3,2 milijona evrov, z Avrigom dogovoril, da mu bo prodal polovico celjskega podjetja oziroma eno delnico manj. S tem mu bo v Izletniku ostalo večinsko lastništvo. Prodajni postopek naj bi bil končan še ta mesec.
Čeprav se torej Izletnik in Avrigo uradno še nista kapitalsko povezala, je Darko Klarič že na lanski seji skupščine novogoriško podjetje vključil v upravljanje Izletnika. V nadzornem svetu celjske družbe so namreč med šestimi člani trije predstavniki Avriga in njegovega lastnika Triglav Naložb. Poleg tega upravi obeh podjetij že nekaj časa sodelujeta tudi pri pripravah poslovnih načrtov.
Tanja Skaza tudi najbolj obetavna
Združenje manager je za najbolj obetavno mlado me-nedžerko leta 2014 izbralo Tanjo Skaza, direktorico velenjskega podjetja Plastika Skaza. Lani je Plastika Skaza osvojila tudi priznanje zlata gazela za najboljše med najhitreje rastočimi podjetji.
Kot so zapisali v Združenju manager, je Plastika Skaza uveljavljen razvojni dobavitelj v mednarodnem prostoru. Ponaša se z nadpovprečno rastjo prihodkov od prodaje, v letu 2013 je imela več kot 24 milijonov evrov prometa. Več kot 95 odstotkov ga je ustvarila na tujih trgih, kjer sodeluje z uglednimi evropskimi podjetji.
Med tremi finalisti, ki so se potegovali za naziv mladega menedžerja, je bil tudi Bogdan Kronovšek, direktor podjetja Termo-tehnika iz Braslovč.
Krajnc še tri mesece
Nadzorni svet Aera je po neuradnih informacijah podaljšal mandat direktorju Gregorju Krajncu.
Krajnc je bil konec lanskega oktobra kot predstavnik Probanke oziroma Družbe za upravljanje terjatev bank imenovan v nadzorni svet Aera, vendar je 1. decembra, ko je podjetje zapustil dolgoletni direktor Zvone Žepič, nadzorno funkcijo zamenjal za direktorsko. To funkcijo naj bi opravljal le začasno, do konca letošnjega januarja, ko naj bi lastniki izbrali novega direktorja. Ker se to še ni zgodilo, je nadzorni svet Krajncu podaljšal mandat za tri mesece.
Spletna dražba neuspešna
Stečajni upraviteljici šentjurskega Alposa Darji Erceg spet ni uspelo prodati metalurškega dela podjetja, to je cevarne z orodjarno, čeprav se je odločila za povsem nov pristop v Sloveniji. Cevarno je namreč poskušala prodati na straneh avstrijske spletne dražilnice Netbid.
Za nakup se je sicer potegovalo deset kandidatov, vendar nihče za cevarno ni bil pripravljen plačati niti izklicne cene, ki je znašala 6,3 milijona evrov. Kot je povedala Ercegova, ki cevarno neuspešno prodaja že od leta 2012, se dva od ponudnikov želita še naprej pogajati za nakup. Ali bo do neposrednih pogajanj prišlo, bo odvisno od odločitve bank upnic.
JI
\ ENERGETIKA CELJE
PREKLOPITE na PLIN
GOSPODARSTVO
5
TEDEN NAOKOLI
Sneg pozimi, v bolnišnicah bolni
Slovenija zamuja pri sprejemu fiskalnega pravila, Grčija hiti
Ni prave zime brez snega in seveda so bolnišnice zato, da v njih zdravijo bolne. A v Sloveniji se včasih obrača drugače. Ob letošnjem prvem snegu so nas zadnje dni vsi mediji nagovarjali, da je na cestah možna poledica in da naj zato vozniki vozijo previdno, v primerni varnostni razdalji in razmeram prilagojeno hitro.
Pokazalo se je, da se vsi vozniki v snežnih razmerah na cesti ne znajdejo ali ne upoštevajo priporočil. Še bolj to velja za poklicne voznike tovornjakov, ki bi se morali sami izločiti iz prometa, a se največkrat ne. Razlog so delodajalci, ki jim naročajo, naj vozijo, dokler gre. Posledica so bili številni zdrsi in tudi trki, zaradi katerih so kar nekajkrat za več ur zaprli posamezne odseke avtocest. Kot ugotavljajo policisti, so zlasti tovornjaki, ki v Slovenijo pripeljejo iz tujine, pogosto neustrezno opremljeni za zimske razmere.
Je res treba na pot v razmerah, ko vožnje ne obvladamo? Če večina lahko izbere drug način prevoza, tovornjakarji pogosto povzročijo večurne zastoje. Povzročitelje čaka še plačilo globe, ki znaša 500 evrov in 5 kazenskih točk. Sliši se veliko, a glede na to, da so bili izločeni tovornjaki ob avtocestah prej izjema kot pravilo, očitno še vedno premalo.
Medicinske sestre so preobremenjene, za nadure, ki so jih prisiljene opraviti, niso plačane ..., so v sindikatu delavcev v zdravstveni negi znova opozorili ob izbruhu gripe in drugih prehladnih obolenj. Bolnišnice so prenapolnjene, pri čemer naporni delovni pogoji in skrb za bolnike zaposlene vodijo v izgorelost.
Po podatkih, ki jih je sindikat predstavil ta teden, je v državi 1.500 medicinskih sester premalo. Glede na resne javnofinančne razmere v sindikatu ne zahtevajo takojšnje zaposlitve manjkajočega kadra, temveč bi bili zadovoljni že, če bi jih vse slovenske bolnišnice lahko letno zaposlile 150 in tako primanjkljaj odpravile v desetih letih. Najbolj kritične so razmere v uKc Ljubljana, ki zaposluje malo manj kot 3.800 medicinskih sester. A zaradi bolniških odsotnosti jih skoraj tisoč dnevno ne prihaja v službo. Preostale na mesec opravijo 200 ali 220 namesto 174 delovnih ur. Če ne bi bilo tako, bi se v sedanjih razmerah sesul bolnišnični sistem.
Ker ta poklic v glavnem opravljajo ženske, so njihove bolniške odsotnosti pogosto tudi posledica skrbi za bolne otroke in v te podatke so zajeti tudi porodniški staleži. A glavnina je posledica težkih delovnih razmer, naporov ob dvigovanju bolnikov, neprespanih noči ter »sestavljenih« delavnikov, ki se
iz običajnega 8-urnega močno podaljšajo v neplačane nadure. Nekaj bo treba storiti. Bolnik v bolnišnici si zagotovo ne želi, da bi zanj skrbela utrujena, preobremenjena in vsega hudega naveličana medicinska sestra.
Skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu, ki so ga poslanci prejšnji teden z 79 glasovi za podprli v prvi obravnavi, bodo morali biti proračuni države srednjeročno uravnoteženi. Država bo morala poslovati brez zadolževanja, še bolje pa bo, če bo proračun imel presežek.
Fiskalno pravilo je Slovenija zapisala v ustavo že maja 2013, izvedbeni zakon bi moral biti sprejet do novembra 2013, a je v obravnavi šele zdaj. Podporo mu je odreklo le pet poslancev Združene levice, vse druge poslanske skupine so glasovale zanj. Z dopolnili fiskalno pravilo določa, da proračun velja za uravnoteženega, če strukturni primanjkljaj ne preseže 0,5 odstotka BDP. Postopnost približevanja temu cilju bodo narekovale določbe pakta stabilnosti in rasti, določena je tudi formula, po kateri se bo določala zgornja meja izdatkov države.
Fiskalno pravilo jasno kaže na nezmožnost slovenske politike, da se poenoti ob ključnih vprašanjih. Moči za kaj takšnega ji je zmanjkalo takoj, ko je bilo pravilo umeščeno v ustavo. Tudi zdaj napovedi za sprejem izvedbenega zakona niso rožnate, saj stranke v nadaljnji obravnavi napovedujejo konkretne vsebinske spremembe.
Če v Sloveniji traja približno pol meseca, da so znani uradni rezultati državnih volitev in lahko na oblikovanje vlade po najbolj črnem scenariju čakamo še do pol leta, smo tokrat res dobili lekcijo od Grkov.
Pustimo ob strani, da so imeli Grki na volilni dan zvečer znano zmagovalno stranko Syrizo in da je dan kasneje Aleksis Cipras že predstavljal vlado. Minuli teden smo spremljali poskuse, kako bi se Grčija čim hitreje izvlekla iz krize. Finančni minister Janis Varufa-kis je v pičlih nekaj dneh najprej pomirjujoče napovedal, da ostaja Grčija del evropske družine in se ne namerava odreči skupni valuti. Zatem je razburil z izjavo, da vlada ne bo sodelovala s posojilodajalci oziroma s trojko, a sledila je omilitev stališč in Grki se bodo pogajali. Zdaj se ne zavzemajo več za odpis 315 milijard evrov javnega dolga, ampak bi ga zamenjali za obveznice.
Predvolilne obljube je, vsaj delno, treba izpolniti. Slovenski počasnosti pri še večjem varčevanju in grški hitrosti pri vsaj delni sprostitvi preveč zate-gnjenega pasu je očitno skupna skrb za človeka. Verjamete?
IVANA STAMEJČIČ
Kraljica mortadela postala Celjanka
Nekoč priljubljen izdelek že letos spet na policah - V Ahacu bodo razvijali blagovno znamko Pomurka
Kar tri od štirih blagovnih znamk propadlega no-vogoriškega Mipa, ki so jih prodajali na dražbi, so šle na Celjsko. Nova lastnika blagovnih znamk nekoč izredno cenjenih mesnih proizvodov s Primorske sta Celjske mesnine in podjetje Ahac. Za nakup je bilo precejšnje zanimanje, saj je bila izklicna cena zanje, z izjemo blagovne znamke Kekec pašteta, dokaj nizka.
Po lanskem nakupu Mi-pove pršutarne v Kobjeglavi imajo Celjske mesnine zdaj v lasti še dve uveljavljeni blagovni znamki tega, nekoč vodilnega slovenskega mesno predelovalnega podjetja. Direktor Izidor Krivec je za 5.400 evrov kupil znamko Mip, za katero pravijo, da je bila nekoč zlata vredna, 6.5O0 evrov pa je plačal za blagovno znamko Kraljica mortadela Gorica. Pripravljen je bil plačati še precej višji znesek, saj gre, kot pravi, za dobri blagovni znamki. »Cena res ni
bila visoka, vendar če nimaš načrta, kaj boš z blagovno znamko naredil, je škoda vsakega evra. Za nakup se nismo odločili, ker je bil ugoden, ampak ker res želimo obe blagovni znamki uporabiti in ju razvijati,« pravi Krivec.
Ali to pomeni, da bo kraljica mortadela kmalu spet na prodajnih policah? Izidor Krivec napoveduje, da se bo
to zgodilo kmalu, saj večji del opreme za proizvodnjo že imajo, dogovoriti se morajo le še o tem, kako bo potekala prodajna akcija. »Računamo, da bomo s to blagovno znamko že letos naredili zelo resen prodor na trgu,« pravi Krivec. V Celjskih mesninah so že do zdaj izdelovali mortade-lo, vendar so jo prodajali le v lastni trgovski mreži.
Leto 2014 je bilo za Celjske mesnine eno boljših, pravi direktor Izidor Krivec. V primerjavi s predlani so fizični obseg proizvodnje povečali za petino, prihodke, ki so leta 2013 znašali 66 milijonov evrov, so povečali za 16 odstotkov, več imajo tudi čistega dobička.
Poleg kraljice mortadele bodo Celjske mesnine letos poslale na trg tudi pršute, ki od lanskega novembra zorijo v pršutarni v Kobjeglavi. Po pričakovanjih naj bi podjetje letos samo s prodajo pršutov zaslužilo 6 milijonov evrov.
Po Drogi še Pomurka
Podjetja Ahac iz Šentjurja, ki je bilo na dražbi zelo resen tekmec za nakup Kekec paštete, je kupilo blagovno znamko Pomurka. Direktor in lastnik podjetja Roman Moškotevc je za eno najbolj prepoznavnih znamk mesnin v Sloveniji plačal le 350 evrov.
V Ahacu pravijo, da so s tem nakupom okrepili nabor živilskih blagovnih znamk, ki jih že imajo. Med njimi je najbolj prepoznavna Droga z vložninami in namazi, ki so jo kupili leta 2011. Za nakup blagovne znamke Pomurka so se odločili predvsem zato, ker so si prav razvoj živilskih znamk zastavili za eno od prednostnih nalog podjetja v prihodnosti. Kot je povedal Roman Moškotevc, želijo namreč krepiti svojo prisotnost na področju živilskih proizvodov in tudi ohranjati prepoznavne slovenske blagovne znamke.
JANJA INTIHAR
Gorenje kljub težavam v Rusiji poslovalo bolje
Negotove razmere v Ukrajini in Rusiji in močan padec vrednosti rublja sta poslabšala rezultate skupine Gorenje na teh trgih zlasti v zadnjem četrtletju minulega leta. Kljub temu pa je Gorenje lani poslovalo uspešneje, je razvidno iz rezultatov, ki jih je obravnaval nadzorni svet družbe.
Prihodki skupine so znašali 1,24 milijarde evrov in so bili za 0,3 odstotka višji kot v letu 2013, dobiček iz poslovanja pa je znašal 40 milijonov evrov in je bil za 10,2 odstotka višji kot v letu 2013. Čisti dobiček je bil približno sto tisoč evrov, medtem ko je poslovno leto 2013 Skupina Gorenje zaključila s 25 milijo-
ni evrov izgube. Zadolženost skupine se je v minulem letu znižala za 26 milijonov evrov. V tem letu v Gorenju načrtujejo dobiček iz poslovanja v višini 43,1 milijona evrov, kar je za 8 odstotkov več lani. Kot pravijo v Gorenju, je k boljšemu poslovanju prispevalo prestrukturiranje, ki so ga izvedli v zadnjih dveh letih.
Negativne posledice gospodarskega ohlajanja v Rusiji poskušajo omiliti s cenovno politiko, ki jo prilagajajo tečaju rublja, zniževanjem stroškov in izboljševanjem učinkovitosti. Kuhalni aparati so sicer najpomembnejša skupina izdelkov, ki jih Gorenje prodaja na ruskem trgu.
RG
Z UGODNEJŠIMI AVTO KREDITI BO LAŽJE!
Preverite ponudbo v najbližji poslovalnici ali na www.banka-celje.si!
I) banka celje
www.banka-ceije.si
»Upam, da bomo našli rešitev vsaj za eno področje,« pravi o možnostih gradnje oskrbovanih stanovanj, ekobazena in oživitve igrišča za golf v javno-zasebnem partnerstvu župan Stanko Šket.
Stavijo na javno-zasebno partnerstvo
Bodo sveže ideje zaživele v enoti podjetniškega inkubatorja?
ŠMARJE PRI JELŠAH -Gradnja oskrbovanih stanovanj, ekobazena in oživitev igrišča za golf so bistveni projekti, ki bi jih občina rada uresničila v obliki jav-no-zasebnega partnerstva. Minuli teden jih je predstavila približno 50 gospodarstvenikom, ki konkretnih ponudb za sodelovanje na srečanju sicer niso izrazili. So pa na srečanju, ki naj bi postalo tradicionalno, izmenjali nekaj predlogov za nadaljnji razvoj kraja.
Gradnja oskrbovanih stanovanj, ki odpira eno od možnosti javno-zasebnega partnerstva, je možna na zemljišču v neposredni bližini šmarskega doma upokojencev. Za območje, ki nosi ime Lorgejeva domačija, je občinski svet lani poleti že sprejel občinski podroben prostorski načrt. Občina bi v sodelovanju s podjetniki rada zgradila tudi ekobazen v šmarskem športnem parku. Bazen bi bil poleti namenjen kopalcem, pozimi drsalcem, čistili pa bi ga brez uporabe kemikalij. Medtem ko imamo v Sloveniji le en takšen primer gradnje, je to v tujini že uveljavljena praksa, je pojasnil župan Šmarja pri Jelšah Stanko Šket. In dodal, da je od morebitnih investitorjev odvisno tudi, ali bodo v okolici Jelšingrada golfisti žogice kmalu spet podajali proti
luknjam. Občina namreč že nekaj časa prodaja približno 22 hektarjev zemljišč, namenjenih za ta šport. Na denar od prodaje so vezane naložbe, ki bodo ob neuspešnem iskanju novega kupca zelenic morale še počakati.
Projekti čakajo v predalu
Med gospodarstveniki sicer ni bilo večjega zanimanja za sodelovanje pri omenjenih projektih, a to po prepričanju šmarskega župana Stanka Šketa ne pomeni, da do javno-zasebnega partnerstva ne more priti. »Mislim, da se bomo srečali v manjši skupini, individualno, in upam, da bomo našli rešitev vsaj za eno področje,« je dejal.
Pri tem je Šket potrdil, da je šmarska občinska uprava že pripravila projektno dokumentacijo za naložbe na področju komunale in infrastrukture, v zadnjem času pa pozornost intenzivno posveča pripravam na izdelavo projektne dokumentacije za šmarski bazen. Bojazen, da bi zaradi obotavljanja imeli težave pri prijavah na razpise, je po njegovem prepričanju odveč.
Poslovne cone dobro zasedene
Eden od načinov, s katerim poskuša Občina Šmarje
pri Jelšah spodbuditi gospodarski razvoj, je ureditev obrtnih con. Poslovna cona Šmarje vzhod je že zapolnjena. Vodja oddelka za gospodarstvo v šmarski občinski upravi mag. Zinka Berk je povedala, da je nekaj prostih zemljišč še v poslovni coni Mestinje Bohor, ki jo je šmar-ska občina komunalno uredila leta 2012. Od 6,5 hektarja poslovnih površin je prostih le še približno sedem tisoč kvadratnih metrov zemljišč. Občina se je že pred leti lotila prodaje in delno tudi ureditve poslovne cone Šmarje zahod. Na novega lastnika tam čakata dve zemljišči, ki merita deset tisoč kvadratnih metrov in tri tisoč kvadratnih metrov. Po besedah Berkove bi bilo treba poslovne površine zagotoviti tudi v Šentvidu in na Grobelnem.
Inkubator da, subvencije ne
Udeleženci srečanja so predstavnike občinske uprave opozorili, da nimajo dovolj podpore tistim, ki šele razvijajo podjetniške ideje, tudi mikropodjetja in samostojni podjetniki. V ta namen si šmarska občina želi ustanoviti enoto podjetniškega inkubatorja, ki že deluje v Rogaški Slatini in Šentjurju. Zinka Berk je pojasnila, da bi lahko enota prostor dobila v t. i. Skazovi hiši, kjer ima
Da bi resnica prišla na dan
Po odločitvi DZ o ustanovitvi parlamentarne preiskave
občina na razpolago približno 250 kvadratnih metrov nezasedenih površin.
Šmarski podjetniki zadnja leta ne morejo več računati na subvencije za zaposlovanje in samozaposlovanje, kar je sicer eden od ukrepov nekaterih občin na Celjskem za spodbujanje gospodarstva. Subvencije so namreč v preteklih letih pridobili nekateri podjetniki, ki nato niso izpolnjevali kriterija, da bi zaposlitev ohranili tri leta. Zaradi zlorab občina zato razmišlja o drugih načinih pospeševanja podjetništva.
TINA VENGUST Foto: SHERPA
V Občini Šmaje pri Jelšah je po podatkih Ajpesa iz konca leta 2014 več kot 600 gospodarstvenikov, torej družb z omejeno odgovornostjo in samostojnih podjetnikov. Tam je sicer med deset tisoč občani delovno aktivnih 3.100 ljudi. Zaposlenih je več kot 2.300, samozaposlenih je 752. Občanov, ki so na zavodu za zaposlovanje prijavljeni kot iskalci zaposlitve, je 633. Brezposelnost tako po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije znaša približno 13 odstotkov, kar je skoraj odstotek več od republiškega povprečja.
ŠOŠTANJ, VELENJE -»Vesela sem, da bomo v okviru parlamentarne preiskavo imeli možnost predstaviti svoja stališča, kajti vse, kar se dogaja v zvezi Termoelektrarno Šoštanj in še posebej s šestim blokom, meče zelo negativno luč na Šaleško dolino. Slovenska javnost bo na ta način lahko podrobneje seznanjena s primerom.«
Tako se je Andreja Ka-tič, poslanka SD iz Velenja, odzvala na sklep državnega zbora o uvedbi parlamentarne preiskave za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj.
In če bodo ugotovitve parlamentarne preiskave pokazale, da je v primeru Teš 6 šlo za korupcijo? »Če je kdorkoli karkoli narobe naredil, je prav, da za to tudi odgovarja. O vsebini pogodb sicer nisem seznanjena,« je še povedala velenjska poslanka.
Pobudo za uvedbo parlamentarne preiskave je v DZ
formalno vložila Združena levica, pobudniki zanjo pa so bili v neparlamentarni stranki TRS, ki je s postopki za uvedbo preiskave začela lani jeseni.
Še ena
neučinkovita
preiskava?
Doslej so se mnoge preiskovalne komisije državnega zbora razšle brez oprijemljivih rezultatov in ugotovitev, tudi ko je šlo za ugotavljanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Se bo preiskovala komisija še enkrat pokazala kot brezzobi tiger? »Seveda ne morem dati roke v ogenj, da se zgodovina ne bo ponovila, vendar se po svetu dogajajo družbeni premiki, kot je nenazadnje tudi zmaga Sirize na nedavnih volitvah v Grčiji. Morda se bo kdo vprašal, kakšno povezavo ima to? Ima jo, saj se spreminjajo pogledi na neposredno demokracijo in na odgovornost funkcionarjev,« je poudaril Gorazd Marinček, podpredsednik stranke TRS.	RG
Nekaj udeležencev je povedalo, da so bili tokrat po več desetletjih, odkar se ukvarjajo z obrtjo in s podjetništvom, prvič povabljeni na takšno srečanje. Dogodek so pozdravili predvsem kot možnost za izmenjavo izkušenj in dobrih praks. Njihova vprašanja so bila povezana z napredkom pri posodobitvi cestnih povezav, zakonskimi obveznostmi glede čistilnih napravah in s predpisi, povezanimi z odvozom odpadkov.
NA KRATKO
Dvorec naprodaj
DOBRNA - Znamenita Vila Ružička na Dobrni, ki propada že vrsto let, je naprodaj. Po denacionalizaciji je njen lastnik Leon Ružička z Dunaja, ki je poslopje pred nekaj leti že prodajal.
Za Vilo Ružičko so se takrat pojavljali različni resni interesenti, med njimi sta bila eden od slovenskih veletrgovcev in Slovenec iz ZDA. Zaradi nerazumno visoke cene vila takrat ni bila prodana. Tokrat prodaja Vilo Ružička po pooblastilu lastnika odvetniška pisarna Jerneje Jazbinšek Goričan v Celju. Tam so povedali, da je cena po dogovoru.
Danes razpadajoč dvorec na robu turističnega kraja je leta 1867 zgradil takratni župan grof Aichelburg. Njegov zadnji lastnik pred drugo svetovno vojno je bil tovarnar Ružička. Vila je bila nato podržavljena, nazadnje so bila v njej stanovanja.	BJ
Grajska učna pot je naj regijska pot
ŠENTJUR - Grajska učna pot Žusem je na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani dobila naziv naj regijska pot. V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in GIZ za pohodništvo in kolesarjenje naziv v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna naziv podeljuje Turistična zveza Slovenije.
Kriteriji o vtisu in privlačnosti, upravljanju in vzdrževanju, vodenju in ponudbi, dostopnosti in varnosti ter sporočilnosti in interpretaciji različnih poti so bili zahtevni. Na Celjskem je s konkurenco pometla prav Grajska učna pot Žusem. Pot je v projektu Leader zasnovalo Društvo Izviri, ki želi uporabnikom približati naravno dediščino Dobrine, Žamerka in Žusma. Posebnost poti so doživljajska igrišča, ki delujejo po načelu vidim--vem, naredim-razumem in so namenjena v prvi vrsti otrokom in mladim, zanimiva pa so tudi za pohodnike, rekreativce in ljubitelje narave. Celotna pot obsega sedem kilometrov raznolike, poučne in razmeroma nezahtevne hoje.	StO
Vzgoja za smisel
KOZJE - Univerza za tretje življenjsko obdobje pri krajevni enoti Knjižnice Šmarje pri Jelšah je na četrtkovem srečanju organizirala predavanje z naslovom Vzgoja za smisel - sposobnost za ljubezen, dosežek in potrpljenje.
O vlogi staršev pri vzgoji za smisel je spregovorila Jasna Colnerič, profesorica slovenskega jezika in študentka lo-goterapije. Vzgoja za smisel ima svoje temelje v Franklovi logoterapiji, poseben poudarek pa daje sposobnosti za dosežek, ljubezen in potrpljenje. Vse to naj bi otroku omogočalo ravnovesje, obenem pa mu daje priložnost, da sebe vidi kot tridimenzionalno (telo, psiha in duh) bitje.	JP
NA KRATKO
Za hmeljarje boljši časi
ŽALEC - Hmeljarji so se prejšnji teden v prostorih PGD Gotovlje sestali na rednem občnem zboru Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Pridelovalci hmelja so z lansko letino precej zadovoljni.
Kljub obilici težav, ki so hmeljarje spremljale zadnjih nekaj let, se, kot kaže, zanje le obetajo boljši časi. Kmetijsko ministrstvo je leta 2013 potrdilo specifikacijo za štajerski hmelj z zaščiteno geografsko označbo. V kontrolo so se lani vključili prav vsi hmeljarji in tako pridobili tudi ustrezen certifikat. Vsak kilogram nabranega hmelja je tako nosil znak zaščitene geografske označbe štajerski hmelj. Zato je zaslužen tudi nosilec skupnega nadzora Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije, pravi Janez Oset, član omenjenega društva. Hmeljarji že nestrpno čakajo na potrditev zaščitene geografske označbe označbe hmelja pri Evropski komisiji, ki naj bi se zgodila v kratkem.	JP
Obeta se prenova parka
ROGAŠKA SLATINA - Lastniki hotelov okoli parka ob paviljonu Tempel so se od leta 2008 dogovarjali o obnovi parka. Ker ta neurejen del kazi podobo lokalne skupnosti, se je za izdelavo idejne zasnove obnove zdaj odločila občina. Posege v prostor je uskladila z zavodom za varstvo kulturne dediščine.
Prenova bo obsegala obnovo celotnega tlaka, ob Hotelu Sava bo urejen drevored z novo zasaditvijo, v okolici paviljona Tempel bo prostor poglobljen, tako da bodo premoščene višinske razlike in da bo dostop lažji tudi za invalide. Veliko pozornosti bo namenjene tudi hortikulturni zasaditvi. Ureditev predvideva tudi novo povezovalno pot, ki bo dostop do Aninega dvora ali do cerkve svete Ane olajšala predvsem invalidom in mamicam z vozički. Park bodo v Rogaški Slatini začeli obnavljati, ko se bodo občina in lastniki hotelov dogovorili o sofinanciranju in primernem času izvedbe projekta.	TV
Spremembe v občinski upravi
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina se je z namenom primernejše razdelitve dela in večje učinkovitosti odločila za spremembo organizacije in delovnih področij občinske uprave. Spremembe naj ne bi imele finančnih posledic, enako naj bi ostalo tudi število zaposlenih.
Sprememba organizacije in delovnih področij šmarske občinske uprave med drugim predvideva ločitev skupnega oddelka za družbene dejavnosti in finance na oddelek za družbene dejavnosti in oddelek za finance in proračun. Urad župana in občinski urad bodo v Šmarju pri Jelšah združili v oddelek za splošne in pravne zadeve. Režijski urad, ki je doslej deloval kot samostojna organizacijska enota, bodo ukinili, njegove naloge in pristojnost bo prevzel oddelek za okolje in prostor. Število zaposlenih se s predlagano reorganizacijo ne bo spremenilo, zaposlenih ostaja 23 delavcev, torej 21 sodelavcev občinske uprave, župan in direktor občinske uprave.	TV
Z Republiko Srbsko o sodelovanju
VELENJE - Na obisku se je pred dnevi mudila delegacija Republike Srbske, ki jo je vodila predsednica vlade ene od federalnih enot Bosne in Hercegovine Željka Cvijanovic.
Namen srečanja je bilo okrepiti gospodarsko, kulturno, športno in politično sodelovanje med regijama. Prav tako tudi poiskati možnosti za izmenjavo dijakov in študentov ter za skupno koriščenje evropskih sredstev, predvsem v okviru programa Obzorje 2020. »V novem mandatu smo še več pozornosti namenili mednarodnemu sodelovanju, predvsem na področju gospodarstva, saj si želimo investitorje, ki bi odpirali nova delovna mesta. Prvi vtis kaže, da je kar precej zanimanja za sodelovanje tako med velenjskimi kot gospodarstveniki v Republiki Srbski,« je ob obisku povedal velenjski župan Bojan Kontič. V okviru obiska je delegacija iz Republike Srbske obiskala tudi Gorenje, ki je največji slovenski izvoznik v Bosno in Hercegovino.	rG
Pobude občanov izvajalcu
SOLČAVA - V občini, kjer pripravljajo nov prostorski načrt, so v preteklih dneh posredovali pobude občanov izvajalcu. Rok za oddajo pobud občanov je bil oktobra, v občinski upravi so jih nato še preučili.
Med pobudami so občani predlagali različne stvari, od širitve dejavnosti turističnih kmetij do ureditve kampov. Na Solčavskem delovnih mest zelo manjka, zato so iz občinske uprave dali pobudo za vzpostavitev manjšega območja za obrtno dejavnost. To še obravnavajo, saj gre za zaščiteno območje, poleg tega je v ozki dolini Solčave težko najti zemljišče, kjer bi se bilo mogoče izogniti 15-metrskemu obvodnemu pasu. V občini računajo, da bi pridobili nov prostorski načrt sredi prihodnjega leta.	BJ
Po dveh letih in pol so lahko mirni vsi, ki so na »spornih« zemljiščih že zgradili hiše.
V Braslovčah ne bodo rušili
Občina Braslovče uspela prekiniti agonijo, povezano z razveljavljenim prostorskim redom - Vse novogradnje na »spornih« zemljiščih ostajajo
BRASLOVČE - Občinski svetniki so prejšnji teden sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskega reda občine Braslovče in s tem končali dolgoletno zgodbo, povezano s spornim občinskim prostorskim redom, ki so ga svetniki sprejeli leta 2008 pod vodstvom takratnega župana Marka Balanta.
Občina Braslovče je pripravila prostorski red, na podlagi katerega je več kot 300 zemljišč na najboljših kmetijskih površinah postalo zazidljivih, ne da bi pri tem upoštevala pripombe ministrstva za kmetijstvo in okolje. Leta 2012 je zato ustavno sodišče razveljavilo ta krovni prostorski dokument, sporna zemljišča pa so ponovno postala nezazidljiva. Najkrajšo so pri tem potegnili lastniki zemljišč, ki so jih kupili po ceni zazidljivih, razsodba ustavnega sodišča pa jih je ponovno spremenila v kmetijska. Še v slabšem položaju so bili tisti, ki so na njih morda že začeli graditi.
Medijski in finančni napor
S sprejemom in z uveljavitvijo odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskega reda je občina uredila stanje po prejeti odločbi ustavnega sodišča, s katero so bili določeni deli Prostorskega reda občine Braslovče razveljavljeni in zaradi katere za 45 zemljišč ni veljal noben prostorski akt. In prav zaradi njih je morala braslovška občina izdelati spremembe in dopolnitve prostorskega reda. Odlok po novem tudi zanje določa namensko rabo prostora, pogoje in merila ter ukrepe za načrtovanje v prostoru in pripravo podrobnih
občinskih prostorskih načrtov občine ter pogoje za pripravo projektov po določbah zakona, ki opredeljuje gradnjo zgradb.
Župan Branimir Strojanšek
pravi, da je zgodba, povezana z razveljavitvijo prostorskega reda, občini povzročila velik medijski in finančni napor. Ob-
činski uslužbenci so namreč morali energijo in čas dve leti in pol posvečati pripravi sprememb in dopolnitev prostorskega reda, namesto da si se lahko lotili drugih projektov. Na srečo razveljavljen prostorski red, kot še dodaja župan, občini ni povzročil drugih finančnih obveznosti oziroma ji ni naložil plačila kazni.
Razrešili krivice
Glavno pri vsem tem je, da nobene od zgradb, ki so zrasle na t. i. »spornih« zemljiščih, lastnikom ne bo treba porušiti, kar se je sprva omenjalo kot eden možnih ukrepov. Pristojno ministrstvo je namreč vse zgradbe, ki so bile zgrajene v skladu z gradbenimi dovoljeni, »legaliziralo«. In kaj je s primeri, ko je posameznik zemljišče kupil po ceni zazidljivega, s sprejetim odlokom pa je to postalo ponovno kmetijsko? Pristojne službe v braslov-ški občini so pojasnile, da so prav vse tovrstne primere najverjetneje uspeli rešili v korist novih lastnikov zemljišč, saj se v tem času na občino naj ne bi nihče več obrnil s tovrstno težavo. Zagotovo pa so v prid lastnikov razrešena tudi odmevnejša primera Saše Hažič Dražnik in podjetja Silco, o katerih smo poročali tudi v našem časopisu. Če bi bil po kakšnem naključju na ta način opeharjen še kdo, mu zdaj ne preostane drugega, kot da poišče pravico na sodišču.
ŠPELA OŽIR Foto: arhiv NT (GrupA)
Ljubno ponovno v javni mreži
Za prizidek zdravstvenega doma v Nazarjah pogovori o odkupu zemljišča
Zgornjesavinjski zdravstveni dom v Nazarjah postaja premajhen, zato zanj načrtujejo prizidek. (Foto: arhiv doma)
LJUBNO, NAZARJE - Na Ljubnem ob Savinji je splošna ambulanta od ponedeljka ponovno del javne zdravstvene mreže, kar se je zgodilo po štirinajstih letih. V ponedeljek je namreč začela delati nova zdravnica Irena Roščič, ki je prišla iz Zdravstvenega doma Celje. Zadnjih štirinajst let je imelo na Ljubnem ob Savinji koncesijo podjetje Medik.
To je posameznikom povzročalo sive lase. Nazadnje novembra, ko je zdravnik odšel na dopust, zato bolniki v času njegove odsotnosti bolniškega staleža niso mogli podaljšati. To bi v današnjih časih lahko pomenilo celo to, da bi jim delodajalec delovno razmerje lahko prekinil. Zato so se pritožili na Zavod
za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Poleg tega podjetje občini najemnine za njene prostore ni redno plačevalo. Na koncu je koncesijsko pogodbo odpovedalo podjetje samo.
Občina je zato začela iskati dolgoročno rešitev in jo našla. Povezali so se z Zgor-njesavinjskim zdravstvenim domom Nazarje. »Glede na strokovno usposobljenost in kadrovsko zasedbo se nam je zdela takšna rešitev najbolj smiselna,« odgovarja ljubenski župan Franjo Na-raločnik. Zadovoljni so tudi na sedežu javnega zavoda, kjer so začeli iskati kandidata, ki bi bil pripravljen delati na Ljubnem ob Savinji. Kandidatko so našli. »S tem se krepi tudi zavod. To po-
meni krepitev po kadrovski, finančni in organizacijski plati,« je zadovoljna direktorica zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Darja Es.
Prostorska stiska
Z novo zdravnico na Ljubnem, ki dela v okviru javne zdravstvene mreže, za bolnike bistvenih sprememb ni. Roščičeva bo delala prvi dan tedna popoldne in ostale dni v dopoldanskem času. V javni ambulanti ostaja ista medicinska sestra, ohranili so isto telefonsko številko. Poleg Ljubnega, ki je po novem del javne zdravstvene mreže, spadajo vanjo še tri splošne ambulante v Nazarjah in ena v Lučah.
V zadnjem letu je v zgor-njesavinjskem zdravstve-
nem domu še marsikaj novega. Od avgusta ima celo novo ime, namesto Zdravstveni dom Mozirje se imenuje Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Že od nekdaj je večina njegovega kadra v Nazarjah, pred približno letom se je v ta kraj priselila še ekipa nujne medicinske pomoči. V Mozirju
še vedno opravljajo nočno in praznično dežurstvo ekipe nujne medicinske pomoči, ki jo sestavljajo zdravnik, spremljevalec in voznik reševalec.
V Nazarjah vlada prostorska stiska, zato nameravajo zgraditi prizidek zdravstvenega doma. Tega potrebujejo za potrebe nujne medicinske
pomoči, tudi za referenčne ambulante ni dovolj prostora, prostora zmanjkuje laboratoriju in še kje. Gre za projekt vseh sedmih občin ustanoviteljic zdravstvenega doma. Trenutno se pogovarjajo o odkupu zemljišča, prizidek bi predvidoma gradili prihodnje leto.
BRANE JERANKO
NA KRATKO
Pričakujejo turistični vlak
ROGATEC - Občani si želijo, da bi turistični vlak, ki vozi iz Ljubljane do Podčetrtka ter do Rogaške Slatine, v času turistične sezone ob sobotah pripeljal tudi do Rogatca.
V Rogatcu je ena najstarejših železniških postaj v Sloveniji ter zadnja postaja pred Republiko Hrvaško. Občinski svet je o pobudi, da bi se turistični vlak ustavil v Rogatcu, sprejel sklep in ga naslovil na vodstvo podjetja Slovenske železnice. Tamkajšnji župan Martin Mikolič upa, da bosta obe strani dosegli dogovor. Dodano vrednost postanka v tej obmejni občini vidi v tem, da bi Javni zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec lahko za obiskovalce, ki bi občino obiskali s turističnim vlakom, zasnoval posebno turistično ponudbo.	TV
Spomin na Laykaufa
MOZIRJE - Na zadnjem domoznanskem večeru je življenje in delo Žige Laykaufa, tamkajšnjega kronista, pesnika in publicista, podrobno predstavil raziskovalec preteklosti Zgornje Savinjske doline, domačin Aleksander Videčnik.
Laykauf je med drugim napisal delo Novejša kronika trga Mozirje in mozirsko kroniko iz prve svetovne vojne. Kot pesnik je nekaj del objavil v Ljubljanskem zvonu, njegova prva pesem je bila objavljena v Slovanu, ko je bil star 17 let. V Mozirju je bil zaposlen kot tajnik občine in arhivar. Dobro obiskane domoznanske večere pripravlja Knjižnica Mozirje.	BJ
Denar za vodovod in čistilno napravo
TABOR - Svetniki so v ponedeljek sprejeli občinski proračun za letos. Prihodki in odhodki so uravnoteženi in znašajo približno 1,6 milijona evrov. Poleg vseh zakonsko obveznih izdatkov je morala občina v proračunu zagotoviti denar tudi za dva večja komunalna projekta.
Župan Anton Grobler pravi, da so imeli zaradi varčevalnih ukrepov vlade nemalo težav pri deljenju občinske pogače med proračunske uporabnike. Trenutno taborska občina z Braslov-čani in Preboldčani obnavlja vodovod, dolg skoraj devet kilometrov. Poleg evropskih sredstev mora vsaka občina zagotoviti tudi lasten delež. Prav tako je taborska občina morala v proračunu nujo zagotoviti denar za priključitev dveh malih komunalnih čistilnih naprav na osrednjo čistilno napravo. V nasprotnem primeru bi lahko imela v prihodnjem letu težave pri izpolnitvi zaveze glede števila uporabnikov čistilne naprave.	ŠO
Kmalu samozaposlitvena zadruga
SLOVENSKE KONJICE - Mladinski center Dravinjske doline je v lanskem letu izvajal projekt Kreaktor oziroma mladinski kreativni laboratorij. V kratkem se obeta še začetek delovanja mladinske samozaposlitvene zadruge.
Projekt Kreaktor je financiral Urad RS za mladino z denarjem Evropskega socialnega sklada. Mladinski center
Podlaga za turistični razvoj
LAŠKO - V občini te dni usklajujejo strategijo razvoja in trženja turizma do leta 2020. Eden pomembnejših ciljev nove strategije je Laško narediti prepoznavno kot zaokroženo destinacijo, ki ima obilo zanimivosti in doživetij tako za stacionarnega kot za dnevnega izletniškega gosta.
Dokument prinaša tako kvalitativne kot kvantitativne cilje. Med slednjimi so povečanje števila nočitev in enodnevnih obiskovalcev destinacije, potrošnje gosta, zasedenosti nastanitvenih objektov in nenazadnje povečanje števila ležišč v manjših nastanitvenih objektih. Kvalitativni cilji, za katere si bodo prizadevali, so partnerstvo, trajnostni razvoj, promocija in podporno okolje. Nasploh so v strategiji zajeti vizija, strateški razvojni in trženjski model, produktni koncept, tržno pozicioniranje in promocijska strategija za območje občine Laško kot turistične destinacije.	TV
Dravinjske doline je s projektom želel pomagati mladim pri zaposlitvi, pravi Laura Krančan, vodja mladinskega centra. Konec lanskega leta so v mladinskem centru pripravili tudi brošuro, kako do samozaposlitve preko mladinskih zadrug. Čeprav so zadrugo želeli ustanoviti že v lanskem letu, jim to ni uspelo. Krančanova ob tem dodaja, da so že sprožili postopke za njeno ustanovitev. Mladinski center Dravinjske doline bo mladim pri samozaposlitvi tudi finančno pomagal, saj je že prijavil nove projekte, s katerimi bi lahko dobil nekaj sredstev tudi za ta namen, še pravi Krančanova.	JP
Skrivnosti priprave izvrstnih zdravih sladic
-	brez moke (glutena),
-	brez dodanega sladkorja,
-	brez mleka (laktoze, kazeina)...
Prijavite se na delavnico. Začnemo 6. februarja1.
^ - . . ti
www.esolum.si ■ 041 323 505
Trije ponudniki za vzdrževanje cest
ŠMARTNO OB PAKI - Na razpis za letno in zimsko vzdrževanje lokalnih cest, javnih poti in površin v občini za obdobje štirih let so pravočasno prispele tri ponudbe. Oddali so jih Voc Celje, PUP Saubermacher in Andrejc.
Kot so sporočili iz Občine Šmartno ob Paki, je najnižjo ceno ponudilo podjetje PUP Saubermacher. »Ponudbe analiziramo, preverjamo podatke, potem pa bomo naredili izbor. Načrtujemo, da bomo pogodbo podpisali marca, saj se bo konec tega meseca iztekla pogodba z dosedanjim upravljavcem PUP iz Velenja, je povedal župan Janko Kopušar. Za zimsko in letno vzdrževanje cest so v povprečju namenjali 250 tisoč evrov letno, na podobni ravni naj bi bila tudi vrednost novega javnega naročila, torej približno milijon evrov za štiriletno pogodbo. Sicer pa bo novi koncesionar javno službo moral opravljati v skladu z novim odlokom o občinskih cestah, katerega osnutek so sprejeli na ponedeljkovi seji občinskega sveta. »Odlok smo imeli še iz leta 1998, leta 2010 pa je bil sprejet nov krovni zakon in smo stanje morali prilagoditi spremembam, ki jih je ta zakon prinesel. Rg
Grad obnavljajo že dve desetletji
BRASLOVČE - V ponedeljek je bilo ves čas odprtosti Medobčinske splošne knjižnice Žalec mogoče čutiti utrip Kulturnozgodovinskega društva Žovnek iz Braslovč, ki letos praznuje 20 let delovanja.
Osnovno poslanstvo društva je v prvi vrsti ohranjanje kulturne dediščine na območju braslov-ške občine. Še posebej so člani dejavni pri obnovi gradu Žovnek. V dveh desetletjih jim je ob finančni pomoči braslovške občine na podlagi smernic celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine uspelo obnoviti žovneški obrambni stolp, popraviti dobršen del zidov in urediti vhod z dvižnim mostom. Članom društva s predsednikom Francijem Kraljem na čelu tudi za letos ne manjka načrtov. V mislih imajo obnovo stolpa pri vhodu gradu.	ŠO
V knežjem mestu vlada sloga
Srečanje predstavnikov različnih verskih skupnosti
CELJE - V začetku tedna je bilo redno letno srečanje za predstavnike verskih skupnosti, ki ga pripravlja župan Bojan Šrot. Udeležili so se ga predstavniki največjih in tudi manjših skupnosti. Gre za sproščen pogovor ob delovnem kosilu, kjer govorijo o svojem delu in načrtih.
Župan Šrot je opozoril na skrb nekaterih verskih skupnosti, ki se poleg duhovne oskrbe vernikov ukvarjajo z izobraževanjem, dobrodelnostjo in obnovo kulturnih spomenikov. »Predstavljajo del mestnega javnega življenja. Vedno povem, da se na nek način dopolnjujemo,« je povedal župan.
»To srečanje razodeva dobre odnose v našem mestu, ki vladajo povsod, tudi med Mestno občino Celje in verskimi skupnostmi oziroma cerkvami,« je med sprejemom po-
udaril celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Škof je med drugim opozoril na razmere v svetu, kjer divjajo v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu celo spopadi med verniki istih verskih skupnosti. Pri nas je drugače: nedavno je bilo v celjski stolnici srečanje, ki so se ga udeležili predstavniki pravoslavnih, evangeličanov in prvič tudi muslimanov.
Neuresničena ...
Edino večjo neuresničeno željo imajo v celjski srbski
pravoslavni cerkveni občini. Želijo graditi pravoslavno cerkev, ki bo na območju Stare cinkarne. Predstavnik skupnosti Zoran Šucur pravi, da imajo v mestni občini za njihovo željo posluh. »Opažamo, da si uradniki prizadevajo doseči, da bi bilo zemljišče čim prej primerno za prodajo.« Pravoslavni so pričakovali, da bi zemljišče lahko odkupili že jeseni, vendar so postopki za ugotavljanje primernosti onesnažene zemljine trajali dlje, kot so predvidevali. Pričakujejo še soglasja ministrstev, prodaja naj bi bila kmalu na dnevnem redu seje mestnega sveta.
... in izpolnjena želja
Veliko željo so imeli tudi celjski muslimani, ki so si na mestnem pokopališču želeli mesto, kjer bi bili lahko pokopani po islamskih običajih. Imam celjske islamske verske skupnosti Nazif Topuz je povedal, da je njihova želja uresničena, vendar do prvega pokopa še ni prišlo. »Veseli smo, da je sodelovanje zelo dobro ter uspešno in to v smeri skupnega cilja,« je poudaril prvi mož celjskih islamskih vernikov. V celjsko islamsko skupnost se redno vključuje približno 250 vernikov, dvakrat toliko se jih občasno.
BRANE JERANKO
NA KRATKO
Podobno kot lani
NAZARJE - Občinski proračun, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, ostaja približno enako visok kot lani. V tem letu naj bi znašali skupni prihodki in odhodki približno 2,8 milijona evrov, od česar je za različne naložbe namenjenih 27 odstotkov odhodkov.
Letos pričakujejo več prihodkov zaradi uspešne prodaje zemljišč v industrijski coni Prihova. V proračunu namenjajo precej denarja za področje cest, dokončali bodo protipoplavno ureditev industrijske cone Prihova in odkupili zemljišče za širitev zdravstvenega doma. Med drugim bodo uredili še parkirišče v občinskem središču. Novega zadolževanja ne bo, letos bodo vrnili sto tisoč evrov posojil za nekdanje naložbe.	BJ
Nujna dela zaradi poplav
PODČETRTEK - Dela na Mestinjščici v Sodni vasi, ki jih po naročilu Agencije RS za okolje izvaja podjetje Nivo, gradnje in ekologija, se počasi bližajo koncu. Gre za interventna dela v sklopu vladnega akcijskega načrta interventnih aktivnosti zaradi poplav.
Mestinjščica pogosto poplavlja, zato je urejanje njenega nabrežja nujno. Interventna dela med drugim zajemajo posek odvečne in polomljene zarasti ter odstranitev plevja, čiščenje naplavin in zavarovanje poškodovanih brežin, je povedal Uroš Vogrinec, vodja javne službe v podjetju Nivo, gradnje in ekologija. Vrednost del je ocenjena na 90 tisoč evrov.	JP
Po meri invalidov
VITANJE - Območno društvo invalidov Dravinjske doline in občina sta v torek v prostorih Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij organizirala drugo okroglo mizo Občina po meri invalidov.
Na njej so udeleženci spregovorili o vzgoji in izobraževanju, komunikacijskih in gradbenih ovirah ter dostopnosti, pomoči pri zdravljenju in rehabilitaciji, zagotavljanju stalne materialne varnosti in sodelovanju ter udejstvovanju invalidov v družabnem življenju. Občina je na pobudo Območnega društva invalidov Dravinjske doline leta 2013 začela projekt Občina po meri invalidov, ki ga od leta 2003 razpisuje Zveza delovnih invalidov Slovenije kot svoj prispevek k udejanjanju standardnih pravil Združenih narodov za izenačevanje možnosti invalidov in Madridske deklaracije.	JP

S sprejema celjskega župana za predstavnike verskih skupnosti. Z leve: pravoslavni paroh Milan Dudukovic, Jože Planinšek iz Doma sv. Jožefa, župnik pri sv. Duhu Srečko Hren, župan Bojan Šrot ter škof dr. Stanislav Lipovšek
VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.O.O._
Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-CBlje.si www.vo-ka-calja.si
Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
Komu koncesija za pokopališči?
CELJE - Ker se je eden od neizbra-nih ponudnikov za izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti ter vzdrževanje mestnega pokopališča in Pokopališča Teharje pritožil, postopek izbora koncesionarja še ni končan in za obe pokopališči še naprej skrbi dosedanji koncesionar, podjetje Veking.
Koncesija je bila razpisana za desetletno obdobje, in sicer od letošnjega 2. januarja do 31. decembra 2024. Za
upravljanje obeh pokopališč od leta 1992 skrbi podjetje Veking, ki se mu je koncesija iztekla konec lanskega leta. Zato so v mestni občini poleti objavili razpis. Nanj so prispele tri prijave, zaradi številnih vprašanj pa so rok za prijave v začetku septembra podaljšali za 14 dni. Kot pojasnjujejo v mestni občini, postopek izbire koncesionarja še ni končan, zato so podaljšali obstoječo koncesijsko pogodbo. To je potrdila tudi direktorica Vekinga Angela
Kelhar, ki je povedala, da so v podjetju 7. novembra prejeli odločbo, da so kot edini prijavitelj, ki je izpolnjeval vse razpisne pogoje, izbrani za 10-letno obdobje. Slab mesec kasneje je sledil aneks k pogodbi. Ta je bil očitno posledica pritožbe enega od neizbranih prijaviteljev, določa pa, da svoje dosedanje delo Veking opravlja še naprej, in sicer vse do konca postopka oziroma največ pet let.
IS
V nekdanjih vrtcih društva in stanovanja
ŠOŠTANJ - Z odprtjem novega vrtca v Šoštanju oktobra lani so v občini določili novo namembnost in vsebino objektom, kjer so delovali nekdanji vrtci.
Prostori nekdanjega Vrtca Lučka bodo namenjeni dejavnostim društev, v njem pa bodo uredili tudi manjši hostel. Svoje prostore bodo v Lučki dobi-
li Društvo tabornikov Rod Pusti grad Šoštanj, Planinsko društvo Šoštanj, Šaleški alpinistični odsek in Mladinski center Šoštanj. Predstavniki društev so se s projektantom Gregorjem Gojevi-čem dogovorili, da bodo nekaj obnovitvenih del opravili sami. Za prenovo Lučke, kjer bodo največje spremembe in posegi, je sicer v letošnjem proraču-
nu šoštanjske občine namenjenih 60 tisoč evrov.
Prostore vrtcev Brina in Barbka bodo preuredili v stanovanja. Enoto Biba, ki je bila začasno za eno leto urejena v kulturnem domu v prostorih bivše knjižnice, že uporabljata glasbena šola in zavod za kulturo.
RG
Zgolj začasna rešitev
ZREČE - Starši in zaposleni v Osnovni šoli Zreče že več let opozarjajo na težave, ki jih imajo pri dovozu otrok pred šolo. V neposredni bližini je namreč tudi podjetje Unior in tako so vsa parkirišča bolj ali manj zasedena. Varno ustavljanje vozil, da lahko otroci izstopijo, je zato zelo oteženo.
V	občini se težav zavedajo, pravi Štefan Posilovič, vodja občinske gospodarske javne službe in prostora. Občina je v sodelovanju s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter z medobčinskim inšpektoratom in redarstvom zato začasno spremenila prometni režim v okolici osnovne šole, pravi Posilovič. Gre zgolj za začasno rešitev, ki omogoča varnejše izstopanje otrok. Dolgoročnejša rešitev zajema gradnjo avtobusnega obračališča. Glede na trenutne naložbene zmožnosti občinskega proračuna tega verjetno v naslednjih dveh letih ne bo možno uresničiti.	JP
Pozornost kanalizaciji
LJUBNO OB SAVINJI - V občini so od avgusta gradili kanalizacijo v vaseh Radmirje in Juvanje. Glavni vod meri približno štiri kilometre, prav tako so zgradili nekaj sekundarnih vodov. Po opravljenih delih trenutno pridobivajo uporabno dovoljenje.
V	občinski upravi računajo, da bi lahko prve stavbe začeli priključevati aprila. V dveh letih morajo priključiti vsaj dvesto uporabnikov, kar je tudi razpisni pogoj. Vrednost naložbe v Radmirju in Juvanju znaša v celoti približno milijon evrov. Od tega je večina evropskih sredstev, ki jih je občina pridobila s pomočjo regionalnih razvojnih programov. Na območju Radmirja prav tako obnavljajo vodovod za Mrzlo Polje. BJ
10
PO SLEDEH BRALCEV / IZ NAŠIH KRAJEV
Kljub temu da ima Osrednja knjižnica Celje ogromno steklenih površin, zračenje prostorov z odpiranjem oken ni mogoče. Takoj ob odprtju knjižnice leta 2010 so bili zapleti zaradi stopnic, ki so jih morali odstraniti. Zaradi protipoplavnih ukrepov in povišanega nasipa na Savinjskem obrežju je zdaj pogled na knjižnico povsem drugačen.
V študijski knjižnici res zmanjkuje zraka?
Pritožbe zaradi zaprtega sistema prezračevanja v Osrednji knjižnici Celje
CELJE - Minuli teden se je na vodstvo Osrednje knjižnice Celje v imenu zaskrbljenih staršev obrnila Sara Pintar Belc. Opozorila je, da se učenci, dijaki in študenti pritožujejo zaradi slabega zraka v knjižnici. Da se jim zaradi pomanjkanja kisika dremlje v prostorih, ki so namenjeni za učenje in študij. Ko so zaprosili, da bi prostore prezračili z odpiranjem oken, so izvedeli, da je stavba z veliki steklenimi površinami brez oken. Prezračevanje, hlajenje in ogrevanje prostorov namreč zagotavljajo zaprti sistemi klimatskih naprav.
Tako je namreč predvidel že projekt, ki ga je leta 2004 mestna občina kot najboljšega izbrala za novogradnjo knjižnice. Direktorica Polona Rifelj pojasnjuje, da imajo v Osrednji knjižnici Celje prezračevalni sistem, ki v zgradbo dovaja svež zrak skozi zračne filtre in klimate. Redno vzdrževanje in servi-
siranje prezračevalnega sistema izvaja ljubljansko podjetje Energo plus storitve. »Naloge podjetja obsegajo vsa redna in izredna vzdr-ževalno-servisna dela, kar vključuje nadzor čistosti filtrov, menjavo filtrov, njihovo uničenje in nadzor odprtine za zajem svežega zraka,« zavrača trditve iz pisma, da zaposleni filtre perejo kar sami. Dodaja še, da bi bilo to na njihovo dokaj nizko ceno nesmiselno in glede na njihovo sestavo nemogoče.
Okna bi bila nujna
»Kako je mogoče, da tako velika stavba, ki je namenjena študiju, zbranosti in jasnim mislim, nima oken, da bi se prostori prezračili in s kisikom oskrbeli možgane svojih učečih in študirajočih?« se v pismu sprašuje Sara Pintar Belc in dodaja, da se obiskovalci ob vsem steklu in svetlobi zares morajo spraševati, zakaj v knjižnici prav ničesar (nobenega okna, op.
p.) ne moreš odpreti. Stavba je nenazadnje obrnjena proti mestnemu parku, proti zelenju in vsak arhitekt bi moral vedeti, da je ventilacijski sistem mnogo dražji kot človeška roka, ki odpre okno. S tem se strinjajo tudi v vodstvu knjižnice, vendar jim projektanti odgovarjajo, da glede na zaprt sistem prezračevanja, hlajenja in ogrevanja prostorov to ni mogoče. Dela arhitektov in projektantov arhitekturnega biroja Stvar projektiranje ter zasnove stavbe v knjižnici sicer ne želijo ocenjevati, vendar kot še dodaja direktorica Polona Rifelj, se v knjižnici strinjajo, da bi stavba morala biti ne le lepa na pogled, temveč tudi funkcionalna. Že pred časom so namreč v knjižnici reševali tudi težave zaposlenih, ki so bili v pritličju neposredno ob vhodu zlasti v jesensko-zim-skih mesecih ves čas izpostavljeni prepihu in mrazu, ki je zavel v prostor ob vsakem odpiranju vrat.
NA KRATKO
Iščejo idejno zasnovo
LUČE - Občina je naročila idejno zasnovo za ureditev Športno-rekreacijskega centra Luče, kjer bi bila različna igrišča. Tako bodo v občini lahko pridobili oceno stroškov, na podlagi katere se bo občinski svet za naložbo lažje odločil.
Na zadnji seji občinskega sveta so predstavili strokovno podlago ureditve tega centra. Tam želijo urediti več igrišč za rokomet, mali nogomet, košarko in odbojko na mivki. Med drugim bi poskrbeli še za balinišče in tribune ter postavili večnamensko stavbo za garderobe in druge potrebe. Zemljišča je občina pridobila že pred nekaj leti. Gre za nepozidano območje v vzhodnem delu kraja, na polotoku Savinje. Lani so bili na tem območju izvedeni protipoplavni ukrepi, zato je postalo poplavno varno. Med drugim so tam poglobili strugo Savinje.	BJ
Pustni karneval bo
VRANSKO - Potem ko je bila organizacija tradicionalnega pustnega karnevala zaradi pomanjkanja finančnih sredstev sprva ogrožena, je generalom vranarjem le uspelo zbrati dovolj denarja za organizacijo tega osrednjega pustnega dogodka v Spodnji Savinjski dolini.
Generali vranarji bodo na Vranskem pustno oblast prevzeli to nedeljo. Pod svoje okrilje bodo vzeli občinsko blagajno in začeli uresničevati pustno zakonodajo. V torek bodo obiskali Zgornji Tuhinj in Lukovico, v sredo se bodo mudili v Spodnji Savinjski dolini in v četrtek nazdravljali v vranskih lokalih. Pustni karneval, ki ga pripravljajo že vse od leta 1959, bo naslednjo soboto. V tradicionalni povorki bodo tudi letos sodelovale skupinske pustne maske iz okoliških krajev.	ŠO
^^	VSAK CETHTEK ob 12.15 95,1 i ga.II I 100.3 I BO.B MH
Odmev pogled
w«w>radiocei]e
Redno
vzdrževanje
naprav
Vse klimatske naprave v prostorih Osrednje knjižnice Celje obratujejo tako, da črpajo zunanji svež zrak in imajo hkrati tudi rekupera-cijo odpadne energije. Kot pojasnjuje Damijan Mihelič iz podjetja Energo plus storitve, imajo vse naprave vgrajeno avtomatiko za popolnoma avtomatsko delovanje, kar pomeni, da samodejno vzdržujejo ustrezne mikro-klimatske pogoje, vključno z zagotavljanjem ustrezne kakovosti zraka v prostorih. »Vsaka naprava ima vgrajene zračne filtre, ki jih redno me-njujemo dvakrat letno. Glede na izkušnje in stanje zračnih filtrov ob menjavi je to povsem ustrezno,« še pravi in dodaja, da pogostejše zamenjave filtrov ne bi prav ni izboljšale zraka v knjižnici.
IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
Varčevalno naravnan proračun
RADEČE - Občinski svetniki so minuli torek opravili splošno razpravo o občinskem proračunu za letos. Občina naj bi imela 5,2 milijona evrov prihodkov in skoraj 5,1 milijona odhodkov.
Za investicijske odhodke je predvidenih dobrih 1,8 milijona evrov. Med njimi je načrtovan denar za dokončanje centralne čistilne naprave, za gradnjo radeške tržnice, ki jo občina gradi pod okriljem projekta Posavska špajza ter za dokončanje energetske sanacije tamkajšnje osnovne šole. Ta že ima energetsko varčnejši ovoj, v prihodnje pa bo dobila tudi bolj varčen način ogrevanja. Župan Tomaž Režun je povedal, da je proračun naravnan zelo preudarno, pravzaprav sanacijsko. »Razloga za to sta dva. Ne vemo, kaj lahko pričakujemo od države, prav tako pa moramo poravnati račune za naložbe, ki jih bomo dokončali v tem letu in jih sofinancira Evropska unija.«	TV
Kmečka tržnica dobro
sprejeta
DOBJE - Tretji petek v februarju bodo na parkirišču pred zadružno trgovino že tretjič pripravili kmečko tržnico, ki je doslej izpolnila vsa pričakovanja. Po prvih tržnih dneh so s trgovanjem na domačih tleh zadovoljni tako kupci kot prodajalci.
Približno deset lokalnih ponudnikov na stojnicah, ki jih je v sodelovanju z Razvojno agencijo Kozjansko priskrbela občina, zaenkrat ponuja predvsem domače izdelke ekološke pridelave. Na voljo so kruh, pecivo, mlečni izdelki, sokovi in podobno. Ko se bo začela sezonska pridelava sadja in zelenjave, se bo ponudba ekoloških pridelkov verjetno še povečala. Trenutno so v uporabi štiri stojnice. Naslednjič bodo domačini prodajno blago razstavili 20. februarja med 14. in 16. uro.	StO
S pujso in z zajčkom Brez zadolževanja
ŠTORE - V kulturnem domu je bila predzadnja predstava otroškega gledališkega abonmaja Štorček. Otroci so si ogledali delo Vse najboljše zate, ki ga je uprizorilo Gledališče Ku-kuc iz Lendave.
V predstavi, kjer je poudarjen pomen zdrave prehrane, so spoznali priprave pujse Vite in zajčka Minija na praznovanje rojstnega dne. Večina gledalcev, ki si je predstavo ogledala, ima abonma. Vanj jih je vključenih okoli šestdeset. V tem šolskem letu bo pet predstav abonmaja Štorček, zadnja bo konec marca z naslovom Eko pod smreko. Abonma pripravljajo občina, ŠKD Rudar Pečovje, TD Štore in ŠD Kovinar Štore. Zadnja predstava bo konec marca.
BJ
GORNJI GRAD - V letošnjem proračunu, ki so ga svetniki sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, načrtujejo za 2,3 milijona evrov prihodkov in odhodkov. Zaradi milejše zime, kot so jo pričakovali, so po prvi obravnavi znesek za zimsko službo znižali za dvajset tisoč evrov.
Proračun so na zadnji seji sprejeli brez posebne razprave. Za naložbe namenjajo letos 26 odstotkov odhodkov, med drugim bodo poskrbeli za strehe na šolah v Gornjem Gradu in Novi Štifti. Prav tako bodo finančno končali gradnjo novega mostu v Šmiklavžu, opravili različna dela na cestah in sofinancirali male čistilne naprave. Novega zadolževanja letos ne bo.
BJ
KULTURA
11
Festival je postregel z izjemnimi fotografijami podvodnega sveta.
Skrivnosti pod morsko gladino
Festival podvodnega filma in fotografije navdušil
Slovenske Konjice so bile od prejšnjega četrtka do sobote prizorišče že 7. mednarodnega festivala podvodnega filma in fotografije, ki nosi naslov Sprehodi pod morjem. Zahvaljujoč organizatorjem IAHD Adriatic, Plavalnemu klubu Slovenske Konjice in Občini Slovenske Konjice, se je festival dokončno ustalil v kraju z 850 let starim mestnim jedrom.
Mednarodni festival podvodnega filma in fotografije se je rodil pred šestimi leti kot majhen delček uspešnega mednarodnega simpozija Potapljanje AST in je z leti postal eden najzanimivejših
kulturnih dogodkov v širši jadranski regiji, je povedal Branko Ravnak, predsednik mednarodne zveze društev IAHD Adriatic, vodilne svetovne potapljaške organizacije, ki se ukvarja s potapljanjem invalidov. »Gre za manjši butični festival, ki ga lahko po kakovosti uvrstimo med tri ali štiri po vsebini najboljše tovrstne festivale v Evropi,« je pojasnil Ravnak.
Fotografski del pripadel ženskam
Razstava podvodne fotografije je tokrat v smislu avtorstva fotografij pripadala izključno ženskam. Na ogled so bila
dela vrhunskih podvodnih fotografinj. Lili Haugen, ki je trikratna norveška državna prvakinja v podvodnem fotografiranju, večkratna nagrajenka prestižnih mednarodnih tekmovanj in svetovna prvakinja leta 2011 v Turčiji, s svojim pripovedovanjem zgodb o podvodnem svetu pomaga pri ohranitvi oceanov. Na ogled so bile tudi fotografije Irene Stangierske s Poljske, navdušene fotografinje, ki je postavila Poljsko na svetovni zemljevid svetovne fotografije. Podobe, ki jih prikazuje v svojih delih, so bliže tistim, ki sanjajo, da se bodo enkrat v življenju potopili v magični
svet podmorja. S svojimi deli se je predstavila tudi Isabella Maffei iz Italije, fotografinja, ki je izbrisala črto med moško in žensko podvodno fotografijo. Nataliya Chervykova iz Rusije je navdušila s fotografijami, posnetimi v polarnem krogu.
Po odprtju razstave sta sledila še odprtje razstave otroških likovnih del in koncert izjemnega italijanskega akordeonista in pianista Antonella Messine in izraelskega bobnarja Omrija Hasona z gosti. Na odru so se jima pridružili glasbeniki iz Slovenije, in sicer Borut Mori trio v sestavi Borut Mori (akordeon), Luka Herman Gaiser (kontrabas) in Nino Moreškič (tolkala).
Iz leta v leto boljši
Sobota je bila namenjena brezplačnim projekcijam podvodnih filmov. Zvečer je bil na sporedu še Grand prix, na katerem so prikazali najboljša dela iz sveta podvodnega filma. Organizatorji so ob koncu festivala podelili še morskega konjička za najboljši film. Prejel ga je avtor filma Dežela ledu Jérôme Maison iz Francije. Film pripoveduje zgodbo o neverjetni pustolovščini treh izkušenih potapljačev na vdih, ki se potapljajo v deželi večnega ledu, na Antarktiki, in tam plavajo s kiti.
Festival iz leta v leto postaja bolj prepoznaven. Organizatorji so z letošnjim obiskom zelo zadovoljni. Glede na to, da se jim za občinstvo ni treba bati, se bodo organizatorji v prihodnje trudili, da bi na festival privabili čim več kakovostnih avtorjev.
JERICA POTOČNIK Foto: SHERPA
Ko glasba narekuje motive risb
Glasba letošnjega BUMfesta kot inspiracija vizualnim umetnikom
Pod prsti Daliborja Borija Zupančiča (desno) je na BUMfestu nastala vrsta različnih impulzivnih, ritmičnih in melodičnih slik in risb, na katerih prevladujejo abstraktni motivi. Na fotografiji je s kustosinjo razstave Alenko Domjan in z direktorjem festivala Dejanom Tamšetom.
Kljub temu da se je Mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest končal prejšnji konec tedna, je v Žalcu še vedno mogoče čutiti njegov utrip. V Savinovem likovnem salonu so v ponedeljek zvečer odprli razstavo z naslovom Dotiki in prepleti - glasba kot inspiracija v prostoru vizualne umetnosti avtorjev Daliborja Borija Zupančiča, Tamare Friebel in Saše Vrabiča. Na ogled so med drugim postavili dela, navdihnjena z glasbo letošnjega BUMfesta.
Mednarodni festival tolkal-nih skupin se je letos prvič na pobudo njegovega direktorja Dejana Tamšeta razširil tudi na druga umetniška področja. Pri izboru sodelujočih umetnikov je znanemu slovenskemu tolkalistu pomagala kustosinja Alenka Domjan, ki ji je bilo pri izbiri zelo pomembno, da umetniki pri svojem delu izhajajo iz različnih idej in zasnov.
Razstavi Dotiki in prepleti temelji na prepletanju glasbe in vizualne umetnosti. »Danes je to še kako pomembno, saj v globalnem svetu pogosteje kot samo o likovni umestnosti govorimo o vizualni,« pojasnjuje Domjanova. Na tokratni razstavi v Savinovem salonu se
predstavljajo trije različni vizualni umetniki, ki so hkrati tudi glasbeniki. Dalibor Bori Zupančič in Sašo Vrabič se z glasbo ukvarjata kot vokalista, ki obvladata tudi različna glasbila, medtem ko je Avstrijka Tamara Friebel skladateljica.
Na razstavi se pretepajo njihova dela, od klasičnih slik in risbe do videa. Vsi trije so pri ustvarjanju sledili dogodkom nedavnega mednarodnega festivala tolkalnih skupin. Poleg del, navdihnjenih z glasbo
BUMfesta, si je v Savinovem likovnem salonu mogoče ogledati tudi njihove druge večmedijske izdelke.
Groteskno in humorno
Še posebej je svojo nalogo
-	vizualno beležiti letošnje glasbeno dogajanje BUMfesta
-	vzel resno celjski vsestranski umetnik Dalibor Bori Zupančič, ki je prav vse tri dni skrbno spremljal festivalsko dogajanje v Domu II. sloven-
skega tabora Žalec. »Z zaprtimi očmi sem poslušal glasbo in po svoji črni beležki vlekel črte in čečkal. Z risbo sem namreč želel ujeti ritem, takt in energijo koncertov,« pojasnjuje Celjan in dodaja, da je bil tovrsten način ustvarjanja podoben tistemu v umetnostni terapiji.
Zupančič se je v 70. letih prejšnjega stoletja ukvarjal s konceptualno umetnostjo, nikoli pa mu niso bili tuji niti klasični mediji, kot so slike in risbe, ki jim ves čas posveča največ pozornosti. Zanje so po besedah Domjanove značilne črte, pike in tresljaji, ne manjka pa niti grotesknih in humornih prvin. In prav takšne so tudi slike v Savinovem likovnem salonu.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
V nedeljo ob 17. uri bo Dalibor Bori Zupančič v okviru spremljevalnega programa v počastitev kulturnega praznika v Savinovem likovnem salonu izvedel akustični recital z naslovom Balade Za Dva Psička Iz Otroškega Vozička, Sašo Vrabič pa se bo predstavil z glasbenim performansom.
NA KRATKO
Pela jim je rojakinja
REČICA OB SAVINJI - V avli osnovne šole so pripravili pevski recital z naslovom Od ljudskih pesmi do opernih arij. Pela sta jih sopranistka Mojca Bitenc in baritonist Domen Križaj.
Oba sta študenta tako akademije za glasbo kot medicinske fakultete. Bitenčeva je domačinka, doma je iz Zgornjih Pobrežij, in je med drugim nastopila v glavni vlogi opere La Ceccina. Prvo glasbeno izobrazbo je pridobila v zgor-njesavinjski glasbeni šoli, na glasbeni akademiji opravlja magistrski študij. V tem mesecu ji bodo podelili Prešernovo nagrado akademije. Domen Križaj je Prešernovo nagrado že prejel, dobil jo je za operne nastope na Salzburških slavnostnih igrah. Odlična pevca je na klavirju spremljal Tadej Podobnik. Recital je pripravilo domače Kulturno-umetniško društvo Utrip.
BJ
Filmske projekcije so se poslovile
PREBOLD - V nedeljo se je v preboldskem kinu končal niz filmskih projekcij, s katerimi je ekipa projekta Kino (o)živi po več letih obudila dogajanje v preboldskem kinematografu.
Občani so, po obisku sodeč, filmske projekcije dobro sprejeli. Posamezen film si je ogledalo med 35 in 124 gledalcev. Pobudnica projekta Katja Huš pravi, da si v prihodnje želijo, da bi preboldski kino deloval samostojno in ne le ob podpori Kinoteke, ki je Preboldčanom tokrat tehnično priskočila na pomoč. Preboldski projektorji so namreč še vedno pokvarjeni, njihovo popravilo pa bi pomenilo precejšen finančni zalogaj.
ŠO
Slika, riše in rezbari
POLZELA - Ljubiteljski umetnik Vid Hanžič iz Ojstriške vasi je v torek na gradu Komenda odprl samostojno razstavo likovnih in kiparskih del. Na ogled je postavil več kot 30 različnih umetniških izdelkov, na katerih prevladujejo motivi s podeželja.
Hanžič, rojen leta 1938, je nadarjenost in voljo do ustvarjanja pokazal že kot deček. Eden od učiteljev mu je celo svetoval, naj se vpiše na gimnazijo - likovna smer. Ker si tega Hanžič ni mogel privoščiti, je izbral poklic kolarja. Kljub temu njegova ljubezen do likovnega ustvarjanja ni zamrla. Prve portrete je začel risati že v 50. letih. Kasneje je vsak prost trenutek izkoristil za slikanje, risanje in rez-barjenje. Danes je član likovne sekcije KUD Ivana Cankarja Tabor in likovne sekcije pri KUD Polzela.
ŠO
Koncert improvizirane glasbe
BISTRICA OB SOTLI - Klub Metulj je bil konec januarja prizorišče improvizirane glasbe. Obiskala sta ga saksofonist Mario Rechtern in free jazz vokalistka Linda Shar-rock. Nastopila sta tudi domačina Vid Drašler na tolkalih in Jošt Drašler na kontrabasu.
Občinstvo je uživalo v čutnem glasbenem večeru med igro Rechtern/Sharrock in bratov Drašler. Mario Rechtern iz Berlina je po diplomi na Mozarteumu v Salzburgu študiral v Pragi in nato še na Univerzi v Wisconsinu. Linda Sharrock je izjemna ameriška džezovska pevka. Vid Drašler je bobnar in tolkalec, ki se uveljavlja predvsem na področjih svobodne improvizirane glasbe in free jazza. Njegov brat Jošt Drašler, ki je poleg muzikologije študiral še kontrabas na deželnem konzervatoriju v Celovcu, se v zadnjem času ukvarja predvsem s področjem sodobnih glasbenih praks.
JP
Pokazali so, kar znajo
VOJNIK - Na javnem nastopu učencev dislociranega oddelka celjske glasbene šole so pred nekaj dnevi predstavili 39 glasbenih točk.
Pouk dislociranega oddelka je že šesto leto v prostorih vojniške osnovne šole. V oddelku poučujejo profesorji igranje flavte, violine, klarineta, klavirja, diatonične harmonike, baritona, trobente, kitare, kljunaste flavte in citer. V tem šolskem letu bodo trije nastopi dislociranega oddelka, od tega dva v Vojniku in eden v Celju. Naslednji nastop bo junija.
BJ
12
NAŠA TEMA
Vse prevečkrat se zgodi, da posamezniki pravilni uporabi slovenščine ne posvečajo dovolj pozornosti. Na uradnih dopisih, obvestilih, smerokazih in reklamah je mogoče zaslediti napise, ki ne zbodejo zgolj slovenistov, temveč tudi povprečne bralce. Zdi se, da je pravilna raba
slovenščine dandanes še eno področje v družbi, ki vedno bolj trpi zaradi vsesplošnega varčevanja in hitenja.
Ali Slovenci res delamo več napak, kot smo jih nekoč, in v kakšni kondiciji je sploh slovenščina, smo se ob bližajočem kulturnem prazniku pogovarjali z
doc. dr. Heleno Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša iz Ljubljane in s Juano Robida, profesorico slovenščine na I. gimnaziji v Celju. Preverili smo tudi, kako se s sporočili za javnost spopadajo v nekaterih ustanovah in podjetjih.
Jezikovna malomarnost ali neznanje?
Državljani od javnih ustanov pričakujemo pisanje v skladu s slovenskimi jezikovnimi pravili
Jezik je živ organizem, ki se neprestano spreminja. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU pripravljajo jezikovne priročnike in posledično spremljajo spremembe v jezikovni rabi, kar poskušajo pojasniti v jezikovni svetovalnici, kamor dnevno prejmejo tudi do šest vprašanj, povezanih z različnimi zadregami v slovenščini.
Doc. dr. Heleni Dobrovoljc z inštituta za slovenski jezik se stanje na področju pravilne uporabe slovenščine ne zdi tako zelo zaskrbljujoče. »Jezik, ki ga dnevno govorimo, kar uspešno uporabljamo v skladu s svojimi potrebami in funkcijskimi zahtevami, res pa je, da se v položajih, ko moramo napisati besedilo za javno rabo, pogosto zatakne pri pravopisni in besedilni pismenosti. Tudi pri govornem sporočanju je oblikovanju besedila, ki naj bi doseglo učinek pri naslovniku, posvečeno premalo pozornosti.«

Doc. dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (Foto: osebni arhiv)
Slogani z napakami
Dobrovoljčeva pravi, da moramo razlikovati med dvema vrstama govorcev. Na eni strani so tisti, ki so osveščeni in ob morebitni slovnični nejasnosti poiščejo odgovor ter besedilo zapišejo v skladu s knjižno normo. Na drugi strani so posamezniki, ki jim je za to malo mar in bese-
dila posredujejo v javnost, ne da bi predhodno preverili njihovo slovnično sprejemljivost. Doktorica slovenščine še dodaja, da bi vsaj pri javnih ustanovah pričakovali, da pred objavo besedilo skrbno pregledajo. Zgodi se namreč, da se tudi pri njih pojavljajo slovnične napake, ki jih odgovorni kljub opozorilom ne popravijo. V teh primerih ne gre za nič drugega kot za jezikovno malomarnost.
Seveda razlikujemo med formalnimi besedili, pri katerih se moramo držati knjižne norme, in oglaševalskimi napisi, pri katerih prevladuje želja po opaznosti, a kljub temu tudi v teh primerih naj ne bi prihajalo do najosnovnejših slovničnih pomanjkljivosti. Dobrovoljče-va kot primer navaja logotip ene od drogerij, na katerem je slogan - »Kupujem tam kjer nekaj veljam« - zapisan kar brez vejice. Kljub opozorilom podjetje napake ni popravilo. Eden od podobnih primerov je bil slogan nacionalne kampa-
nje proti diabetesu, v kateri je kot eden osrednjih obrazov sodeloval igralec Gojmir Lešnjak - Gojc. Slogan kampanje, ki se je pojavljal na številnih oglasnih plakatih po vsej Sloveniji, je bil: »Radujmo se zdravju!« Zaradi neustrezne rabe sklona je marsikoga zbodel v oči.
Vedno več velikih začetnic
Jezikovna svetovalnica deluje že dve leti in pol, v tem času pa je inštitut za slovenski jezik prejel že skoraj osemsto vprašanj. Največ zadreg je po besedah Helene Dobrovoljc povezanih z ločili, predvsem z vejicami. Veliko uporabnikov prav tako zanima, kdaj uporabljamo različne oziralne zaimke, kot so ki, kateri in čigar. »Morda se tovrstna vprašanja pojavljajo tudi zato, ker slovenska pravopisna pravila že nekaj časa niso bila posodobljena. Prenova že poteka in nova pravila bomo prilagodili tudi dojemanju sodobnega jezikovnega
uporabnika,« je prepričana višja znanstvena sodelavka z inštituta za slovenski jezik. Mladi, pa tudi že starejši uporabniki pravopisnih pravil ne iščejo v tiskanih priročnikih, temveč pričakujejo, da jih bodo lahko našli s pomočjo računalniške aplikacije v nekaj sekundah.
Zaradi pogostih napak določene pravilne slovnične oblike celo izumirajo. Eden takšnih primerov je rodilnik pri zanikanju, vendar Dobrovoljčeva pri tem opozarja, da v vsaki zanikani stavčni zgradbi tudi ne uporabljamo ro-dilnika. V zadnjem času opaža pretirano rabo velike začetnice, ki je namenjena poudarjanju. Vedno več ljudi v skladu s trendi, ki prihajajo iz zahodnega sveta, vsako besedo v naslovu piše z veliko začetnico, saj so prepričani, da s tem vzbudijo dodatno pozornost. Nekateri to utemeljujejo z nevrolingvističnim programiranjem, katerega osnovno načelo je, da s čim manjšim naporom dosežemo čim večji učinek pri naslovniku.
Kriterij naj bo merilo
Tujke se v slovenskem jeziku pojavljajo že ves čas in so odvisne so od prevladujočega trenutnega zunanjega vpliva. Nekoč je bila to v prvi vrsti nemščina, danes je angleščina. Vsake tujke, še posebej če je v slovenščini že močno uveljavljena, po besedah Dobrovoljčeve ni mogoče sloveniti. Eden takšnih primerov je globalizacija, za katero v slovenščini nimamo niti ustreznega izraza. Na drugi strani je vrsta slovenskih besed primernejših od tujih. Namesto kvalitete lahko uporabljamo kakovost, namesto faktorja dejavnik in ne nazadnje namesto kriterija merilo.
»Slovenci smo od nekdaj živeli v večjezičnih skupnostih, v katerih slovenščina sploh ni bila jezik uradovanja. Takšne stopnje suverenosti slovenščine, kot jo imamo danes, ko dvojezičnost za večino sploh ni nujna, v zgodovini še nismo imeli,« še poudarja doktorica jezikoslovja. Vpliva drugih jezikov smo se vedno znali dobro ubraniti. Slovenščina se je skozi vsa ta stoletja obdržala in funkcijsko razvijala. In prav zato je toliko pomembneje, da ji tudi danes namenjamo posebno pozornost in je ne obravnavamo kot nekaj samoumevnega in nepomembnega.
ŠPELA OŽIR
ANKETA
Ko jaz postane »js«
Juana Robida, profesorica slovenščine: »Vpliv spletnih družbenih omrežij pri izražanju dijakov je opazen.«
Juana Robida slovenščino poučuje trideset let, od leta 1992 na I. gimnaziji v Celju. Učni načrt predvideva v okviru slovenščine tako poučevanje književnosti kot jezika, njuno razmerje pa naj bi bilo enakomerno razdeljeno. V praksi je pogosto število ur književnosti oziroma slovnice odvisno od posameznega učitelja.
Pravi, da profesorji slovenščine dijake vedno znova opozarjajo, da morajo razlikovati med jezikom spletnih družbenih omrežij in formalnih besedil. Ker je spletnega klepetanja na različnih forumih in portalih vedno več, ima tovrstno pogovorno pisanje, kot opaža Juana Robida, tudi vedno večji vpliv na njihovo knjižno izražanje, ki se od njih zahteva tako pri pisanju šolskih nalog kot drugih formalnih besedil. Dijaki vedno pogosteje delajo pravopisne in jezikovne napake, ki jih nekoč niso. Nekatere celo zanese in tudi v šolskih nalogah namesto pravilne besede jaz zapišejo pogovorni izraz »js«. Ker v spletnih pogovorih mladi ne uporabljajo vejic in ne ločujejo med velikimi in
Profesorica slovenščine na I. gimnaziji v Celju Juana Robida meni, da je sodobna družba glede pravopisnih napak preveč malomarna. »Enostavno se ji ne zdi pomembno, da so napisi jezikovno ustrezni. Ljudje bi morali na napake večkrat in glasneje opozarjati.« (Foto: GrupA)
malimi začetnicami, se to, kot še dodaja Juana Robida, odraža tudi pri pisanju drugih besedilnih vrst. Največ težav imajo zato prav pri ločilih in velikih začetnicah.
Jezikovna primernost »caplja« za vsebino
Pred leti se je pri ocenjevanju v osnovnih in srednjih šolah bolj upoštevala jezikovna pravilnost besedila, danes ima prednost vsebina, a Juana Robida meni, da ni pomembno samo, kaj učenec ali dijak napiše, ampak tudi, kako napiše. Profesorji na I. gimnaziji v Celju se nemalokrat naježijo, ko jim kateri od dijakov posreduje elektronsko sporočilo, v katerem mrgoli napak. Če pri preizkusih znanja pri pouku slovenščine po besedah Juane Robida še pazijo na pravopisne napake, je zadeva popolnoma drugačna, ko gre za preizkuse znanja pri drugih predmetih, npr. pri geografiji in zgodovini, kjer jim še posebne težave predstavljajo velike začetnice. Marsikaterega profesorja tovrstne napake tako zbodejo, da jih dosledno popravlja, a zanje ne odšteva točk.
Vedno več povezovanja med predmeti
Na I. gimnaziji že nekaj let medpredmetno povezuje-
jo. Slovenščina se prepleta s predmeti, pri katerih je treba zapisati različne oblike besedil, kot so poročila o laboratorijski vaji, kulturnem dnevu, geografski ekskurziji ... »Pri pouku slovenščine dijaki najprej spoznajo značilnosti poročila, na ekskurziji pa se posvetijo še vsebinskemu vidiku. Sama ocenim jezikovno, pravopisno in slogovno ustreznost poročila, medtem ko se kolegi posvetijo vsebini in računalniškemu oblikovanju,« pojasnjuje profesorica, ki poleg medpredmetnega povezovanja kot enega od ukrepov za izboljšanje pisnega izražanja dijakov izpostavlja tudi čim več pisanja.
Celjski srednješolski in osnovnošolski učitelji slovenščine so se v zadnjih letih že dvakrat sestali in razpravljali na temo učnih načrtov tako v srednjih kot osnovnih šolah. Med drugim so se vsi strinjali, da je eden njihovih osrednjih ciljev izboljšanje pismenosti otrok. Skupaj bodo lahko, kot še na koncu dodaja Juana Robida, uspešneje začrtali pot do boljšega pisnega izražanja učencev oziroma dijakov.
ŠPELA OŽIR
Ne moti jih preveč
Ali ljudje opazijo napake in ali jih motijo, smo spraševali mimoidoče na celjskih ulicah.
Roman Dimec iz Celja:
»Sem iz Celja, vendar sem veliko let živel v Bosni in Hercegovini, tako da ne morem točno oceniti, kako so določena obvestila napisana. Hodil sem v šolo tudi v Sloveniji, vendar moje znanje ni takšno, da bi lahko vedno vedel, ali je nekaj napisano čisto pravilno ali ne. Če moram kdaj sam kaj napisati, se vedno potrudim, da napišem brez napak, v pregled drugim pa ne dajem. Osnove poznam in pomembno se mi zdi, da jih obvladam.«
NAŠA TEMA
13
Laitfrai masaža
90 min	j&etif ,
Masdza z toplimi zelišči in olfii^ ju/i j)&-eiir
? \ Aroma in refleksna masaže stopala min 6p~eaf
- S« Tradicionalna masaža

RADUJMO SE ZDRAVJU!
JACtON> ' NA KAMPANJA PrjTI DIABETESU | ZAVOD DIABETE
OS)
«^«llfie- i
wHiii °
Kam izginejo vejice?
Tudi predloga s in z povzročata veliko križev in težav ...
Kdor dela, greši. In napake so včasih resda opravičljive, a ne vedno. Še posebej, če so vsem na očeh in kažejo na pomanjkljivo poznavanje osnovnih pravil slovenskega jezika. Skoraj zagotovo je vsakdo kje na ulici, panojih, razstavnih prostorih ali tudi v pisarnah opazil obvestila ali napise, iz katerih je bilo največkrat razvidno, da avtorji morda niso bili pozorni na pravilno uporabo vejic, malih ali velikih začetnic ali na pravilno rabo predlogov s in z.
Večinoma je zanimivo, da ljudje sprva takšne napake spregledajo, a sčasoma so nanje vedno bolj pozorni. In kar
je še bolj zanimivo - opazijo jih predvsem mladi. Medtem ko se ravno njim očita prepogosta uporaba tujk v pogovo-
Karin Ravnak in Urška Žirovec iz Celja: »Da, opaziva, da so ponekod obvestila napisana napačno. Te stvari naju malo motijo, a ne preveč. Tudi v šoli, ko berejo po zvočnikih kakšna obvestila, slišiva, da so prebrana napačno. Kadar piševa sami, vedno paziva, da so vejice na pravem mestu, čeprav se nama tudi ne posreči vedno. Bolj kot to, da predloga s in z nista pravilno napisana, naju moti to, da nekateri govorijo čisto po domače. Čeprav se nama zdi, če dijaki poznamo osnove, da bi jih morali tudi odrasli.«
Anja Mastnak z Grobelnega in Suzana Krhlanko iz Slovenske Bistrice: »Takšnih napak na ulicah ali ustanovah ne zaslediva velikokrat. Je pa res, da je veliko napak v knjigah. Čudi naju, da takšne zapisane napake v knjigah ostanejo, kljub temu da tekst, ki ga objavijo, pred tem pregledajo različni strokovnjaki. In napak v knjigah ni malo. Če greva v trgovino in je kje napačno zapisan odpiralni čas, da ni pike ali vejice, se nama to ne zdi tako zelo narobe. Res je tudi, da vedno vidimo tisto, kar želimo. Kadar je nekje napisano >popust<, te bolj zanima popust kot kakšna slovnična napaka ... Misliva, da je odnos do slovenskega jezika res na nekoliko slabši ravni, kot je bil včasih.«
rih, ravno mladi najhitreje opazijo malomarnost pri napisih, ki jih podjetniki uporabljajo pred trgovinami ali prodajalnami.
Kavice »s« rogljički
Pred mestnimi gostinskimi lokali je vedno več reklamnih stojal, z napisi na njih pa gostinci vabijo na cenejše jutranje kavice s sokovi in z rogljički. V ihti in želji po čim večjem obisku se jim kdaj kaj tudi »narobe zapiše« oziroma na kakšni reklami izgine vejica. Tudi v izložbah turističnih agencij se bohotijo različna obvestila o posebnih turističnih in potovalnih ponudbah. Nekatere agencije so bolj skrbne pri zapisih, nekatere manj. Pri turistični agenciji Relax, kamor smo naključno poslali vprašanji, kdo sestavlja njihova obvestila in ali jih pred javno objavo pregledajo, so nam odgovorili, da vsa pomembna obvestila, enako tudi programe, pošiljajo iz uprave agencije v vse poslovalnice po Sloveniji. Torej jih ne pišejo v vsaki poslovalnici posebej. »Besedila prej lektoriramo,« nam je odgovoril Jože Režo-nja, ki je dodal, da sodelujejo z eno vidnejših lektorskih agencij. Pri agenciji Palma pa so nam dejali, da v primeru,
ko pripravljajo tiskovine ali obsežnejše publikacije za tisk ali spletno stran, jim pri pripravi vsebine oziroma pri pregledu na koncu navadno priskoči na pomoč lektor. »Vsakodnevne objave, ki se nanašajo na urnike poslovalnic, aktualna obvestila in podobno, pa navadno pripravi marketing oddelek,« so še dodali. Na to, kako je neko obvestilo za stranke zapisano, so pozorni tudi v trgovskem središču Citycenter Celje, saj pred objavo besedilo vedno pregledajo in zlektorirajo.
Obvestila za bolnike
Različne napise je mogoče opaziti tudi v javnih ustanovah. Ena takšnih je celjska bolnišnica. Pomembna obvestila za bolnike in obiskovalce v bolnišnici ponavadi vedno
Učimo se od najmlajših
Dobro lekcijo vsem nam, odraslim, sta dali dve učenki III. osnovne šole Celje. Lani sta namreč objavili raziskovalno nalogo Jezikovna pravilnost javnih obvestil v Celju pod mentorstvom Romane Daugul. Nalogo priporočamo v branje vsem. Ne le podjetnikom, ampak tudi vodstvom javnih ustanov.
Pri petdesetih obvestilih, kolikor sta jih za vzorec preučili v nalogi, sta z mentorico našli napake pri več kot polovici! »Vedeli sva, da jezikovne napake v javnih obvestilih v
pregleda vodja medicinske bolnišnične knjižnice, ki ima ustrezno slovenistično izobrazbo. Vendar tu ne gre za izvide, ki jih prejemajo bolniki. Ta lektorsko niso pregledana. Če bi jih moral pregledovati lektor, bi bilo to na število dnevno izdanih izvidov logistično nemogoče. Obvestila, ki jih bolniki vidijo na hodnikih in ki opozarjajo na kakšne nasvete ali na previdnost in večjo varnost osebnih predmetov, pa niso pregledana.
»Skrbimo za jezik«
In ostale ustanove? V Finančni upravi RS oziroma na »davkariji«, kjer je na hodnikih in vratih prav tako veliko obvestil, imajo celo lektorja. »Pri komunikaciji s strankami in z zavezanci vedno pazimo na slovnična in stilska pravila, ki veljajo za slovenski jezik. Praviloma tudi lektoriramo besedila, ki so namenjena širši javnosti,« so nam odgovorili. Za pravilno zapisano besedo skrbijo tudi pri Pošti Slovenije, kjer obvestila, ki jih pripravijo njihove strokovne službe v upravi in jih razpošljejo po uradih, vedno lektorsko pregledajo. Nobenega od teh obvestil ne sestavijo sami zaposleni, ki jih vidimo
za okenci, ampak to naredijo ostali, ki so v posebnih službah uprave.
»Obvestila zatem s podatki dopolnijo posamezne poslovne enote in jih izobesijo na poštah ali pošljejo gospodinjstvom,« pravijo na Pošti Slovenije. Različne reklame in obvestila v poštnih uradih predvajajo tudi na LCD-zaslonih, ki so oglaševalski in niso v lasti pošte. »Pošta Slovenije tako tudi ne dobi na vpogled oglaševalskega materiala, ki se na njih predvaja. Izvzeta so seveda oglasna sporočila pošte, ki so vsa - brez izjem - lektorsko pregledana,« so še pojasnili.
Tudi Telekomu na primer ni vseeno za slovenski jezik. »V Telekomovih centrih so uporabnikom na voljo predvsem letaki in zloženke, s pomočjo katerih uporabnikom podrobneje predstavljamo svojo ponudbo. Vsa tovrstna besedila so lektorirana, prav tako se trudimo, da slovnično pregledamo tudi morebitna druga obvestila. Besedila s predstavitvijo ponudbe pripravljajo strokovni sodelavci, medtem ko ostala obvestila v Telekomovih centrih ponavadi uskladimo z vodji centrov,« so nam odgovorili.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Celju so, a nisva pričakovali, da jih je toliko,« sta zapisali v obrazložitvi naloge. Največkrat sta naleteli na pravopisne napake (napačno rabo ločil, velike in male začetnice, predloga s/z in na napačen zapis prevzete besede). Tako sta s svojim raziskovanjem na lep način »opomnili« tudi večje ustanove, da bi morala njihova vodstva razmisliti o svojem odnosu do slovenskega jezika. Napačne zapise delovnega časa sta tako našli med drugim celo na uradnih tablah celjskega sodišča. Verjetno
tudi na Geodetskem zavodu Celje ne vedo, da imajo napako pri zapisu uradnih ur in pri nazivu zavoda ...
Popusti z napako
V reklamnih obvestilih, ki se kot po tekočem traku vrstijo v številnih trgovinah, manjkajo vejice. Z vejico je križ, vedo največkrat gradbinci - ali tudi ne. »Samostojno rabljeni medmeti ali medme-tne zveze so od drugega besedila ločeni z vejico,« zapišeta v raziskavi. Zato je prav: »Pozor, gradbišče!« In ne: »Pozor gradbišče!« Ugotovili sta, da odrasli še vedno ne znajo pravilno uporabljati velikih
in malih začetnic pri zapisu praznikov. »Imena praznikov ali posebnih datumov, razen tistih, ki so izpeljana iz priimkov (na primer Prešernov dan), pišemo z malo začetnico,« še dodajata. Pri nazivih bank in uradnih ustanov sta opazili napačno zapisane okrajšave imen, občina pa ima napake tudi na tablah, ki označujejo parkirna območja v Celju, in sicer je napačen zapis ur. Gre za neprimeren odnos sporočevalcev do ljudi, naslovnikov in jezika,« sta med drugim ugotovili učenki. Ni kaj. Ugotovili sta pravilno. Čista petica.
SŠol
14
ŠPORT
Zaledenel v snežni pravljici
Roku Marguču Rogla ni usojena
V paralelnem veleslalomu svetovnega pokala na Rogli je deskar Žan Košir osvojil tretje mesto in povečal vodstvo v svetovnem pokalu. Celjan Rok Marguč je imel četrti čas kvalifikacij, izpadel pa je v osmini finala z Italijanom Mirkom Felicettijem, ki je v polfinalu zaustavil tudi Koširja.
Tako je postalo jasno, da je Marguč imel zahtevnega tekmeca, da sploh ni vozil slabo in da je moral v spodnjem delu proge tvegati. Zasedel je deseto mesto. Drugi Celjan, Tim Mastnak, je imel 19. čas kvalifikacij.
Tudi v tretje ni šlo
Pred dva tisoč gledalci, ki so pripravili odlično vzdušje, je zmagal Rus Vic Wild pred Italijanom Mirkom Felicettijem. Prejšnji dan je novozapadli sneg belil lase prirediteljem, obenem pa pričaral pravo snežno pravljico. Na Rogli je bilo čudovito, saj je med kvalifikacijami sijalo sonce, malce bolj sramežljivo pa je bilo med boji na izločanje. Rok Marguč, »otrok Rogle«, je na prejšnjih dveh tekmah svetovnega pokala na zreškem delu Pohorja obtičal v četrtfinalu. Želel se je vmešati v boj za najvišja mesta, a je izpadel že v osmini finala. Dobil je »vročega«
tekmeca in ostal zaledenel v snežni pravljici.
Prevelika želja
Pri Roku sploh ne obstaja dvom, da ne bi izpolnil svoje naloge in pred mikrofoni spregovoril o težavah na progi. To je storil že nekaj sekund po precejšnjem razočaranju: »Res je, zelo sem razočaran. Nikakor mi ne uspe doseči vrhunske uvrstitve na domačem terenu.« Bil je eden redkih, ki je pred osmino finala izbral rdečo progo. »Na njej sem se bolje počutil v kvalifikacijah, toda to je bila napačna odločitev, mislim, da celo usodna.« Na
Rok Marguč je moral hitro potlačiti razočaranje vase in odgovarjati na vprašanja. Nekdo ga je celo vprašal, če je slabo spal ...
Žan Košir je poskrbel, da se je množica gledalcev lahko veselila.
Na glavni tribuni je bilo zelo tesno.
rdeči progi je bil dejansko za skoraj sekundo hitrejši kot na modri ... »Preveč sem si želel, večje napake nisem storil, morda sem bil preveč statičen. Ko sem uvidel, da malce zaostajam, sem moral tvegati. Pa se ni izšlo,« je glede svoje predstave zaključil dobitnik štirih medalj s svetovnih članskih prvenstev.
Rogla za zgled
Pod progo Jasa ni bilo zaznati kakršnih koli organizacijskih zadreg. Lani ni bilo prijetno zgolj zaradi vremena, toda tudi dež ni zmotil dela organizatorjev. Tokrat je bilo skoraj idealno. »Rogla
Sturm in Rijeka
Zaključen je zimski prestopni rok v 1. slovenski nogometni ligi. Celjski klub so zapustili Mislav Oršic, Andraž Žurej, Anej Lovrečič in Dejan Djermanovič, okrepili pa so ga vezist Yuto Kubo, branilec Marko Klemenčič in napadalec Ivan Lendric.
Klemenčiča je posodil NK Bravo. 17-letni gorenjski branilec je brat Tilna Klemenčiča, ki je v Areno Petrol prestopil poleti. Celjsko vodstvo še ni zaključilo kadrovskega mozaika, obstaja še možnost dogovora s prostimi igralci. Moštvo je zmagalo na vseh petih tekmah. V Novigradu je premagalo Osijek z 2:1 (Ahmedi 2) in Krško z 2:0 (Verbič, Bajde), nato pa na zasneženem Olimpu drugoligaša Veržej s 4:1 (Brecl, Mlakar, Bašic, Pungaršek). Včeraj so celjski nogometaši gostovali pri Gorici, v soboto pa bodo odpotovali v Gradec k Sturmu. Drugi del priprav v Istri se bo začel v ponedeljek v Umagu. Tam bosta tekmeca kranjski Triglav in drugo moštvo Rijeke.
DŠ
je za zgled, kako organizirati tekmo svetovnega pokala v deskanju,« je razlagal Marguč. »Tukaj ničesar ne pogrešamo. No, osebno pogrešam druge prireditelje, ki bi lahko prišli sem in se na lastne oči prepričali, kako uspeva pripraviti tekmo tukajšnjim ljudem. Včeraj je padlo pol metra snega, pa se to na pro-
NA KRATKO
Gajič najboljše desno krilo
Doha: Na svetovnem prvenstvu je slovenska rokometna reprezentanca zasedla osmo mesto in se nadeja, da bo sodelovala v kvalifikacijah za olimpijske igre. Prvakinja je Francija pred Katarjem in Poljsko, za katero je igral Michal Szyba, desni zunanji napadalec velenjskega Gorenja. Celjan Dragan Gajič je najboljši strelec SP, pripadlo mu je mesto v najboljši postavi prvenstva.
Zadovoljila
Vorarlberg: Slovenska odprava na zimskem olimpijskem festivalu evropske mladine je štela 63 športnic in športnikov, med katerimi je bila tudi članica Drsalnega kluba Celje Nina Polšak. Zasedla je 25. mesto. (DŠ)
gi sploh ni poznalo. Če bi se to zgodilo kje drugje, bi bili pogoji katastrofalni. Pa še o navijačih bi rad nekaj povedal. Takšnega vzdušja ni nikjer. Malo nas je slovenskih deskarjev, a znamo privabiti ljudi,« je zaključil Rok Mar-guč.
DEAN ŠUSTER Foto: DŠ
Na Rogli bo 28. februarja in 1. marca evropski pokal v teku na smučeh, sredi naslednjega meseca pa še evropski pokal v deskanju v paralelnih disciplinah.
Pet medalj Košakovi
Na zimskem državnem prvenstvu v Ljubljani je nastopilo kar 413 plavalcev v kadetski, mladinski in članski kategoriji.
Predstavniki celjskega Neptuna so se s številnimi osebnimi rekordi v predtek-movanjih 24-krat uvrstili v popoldanske finalne nastope. V absolutni kategoriji je Anemari Košak osvojila kar pet odličij. Zlato medaljo si je priplavala na 50 metrov hrbtno (28,66). Štirikrat je bila druga, na 50 in 100 m prosto ter 50 m delfin in 100 m hrbtno. Tik pod odrom za zmagovalce je ostal kadet Rok Drgajner
na 200 m prosto, četrta je bila tudi štafeta kadetov na 4x100 prosto.
DŠ
Najboljši polzelski športniki
Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela je v sodelovanju z Zvezo športnih društev Polzela v kulturnem domu podelil športna priznanja za leto 2014.
Zlate plakete so prejeli atleta Marina Tomič za dosežke v članski in Marko Božiček v veteranski konkurenci, deskar Max Kralj Kos, Atletsko društvo Kladivar in Surf&Snowbord klub Medvedi Griže. Srebrne plakete se je razveselila obetavna atletinja Ina Rojnik. Poleg bronastih priznanj, ki jih je prejelo 12 športnikov, sta zavod in zveza podelila še posebni priznanji. Za izjemen prispevek pri razvoju športa na Polzeli ga je prejel Tomaž Satler in za prispevek pri razvoju košarke Dani Turnšek.
ŠO, foto: MKreativ
Osrednji gost prireditve je bil športni pedagog in športnik po duši in srcu Adi Vidmajer. Plakete so podelili župan Jože Kužnik, predsednik Zveze športnih društev Polzela Simon Ograjenšek in direktorica zavoda Klavdija L. Tomažič.
ŠPORT
15
Najstnik Kladivarja s članskim rekordom
Luka Janežič želi v Rio de Janeiro
Ni prav veliko Kladivarje-vih atletov, ki so slovenske članske rekorde postavljali kot najstniki. V torek bosta minili dve leti, odkar je to uspelo Robertu Ren-nerju v skoku s palico. V francoskem Villerbannu je preskočil 562 centimetrov. Podvig mu je uspel v dvorani. Zadnji med Kladivar-jevimi najstniškimi rekorderji v članski konkurenci je Luka Janežič.
Kot otrok je atletiko spoznaval v AK Medvode. Celjski klub ga je - odkar Kla-divar vodi Stane Rozman, spominja na čase, ko mu je poveljeval Fedor Gradišnik -privabil v svoje vrste. Janežič je v dunajski dvorani v teku na 400 metrov izboljšal 15 let star slovenski rekord.
Ostal brez besed
Postavni, kot iz stripa ukradeni mladenič nam je pripovedoval: »Glavni cilj zimske sezone je bil, da izpolnim normo za člansko evropsko prvenstvo v dvorani. Že na prvi tekmi sem normo prese-
Luka Janežič med rekordnim tekom na Dunaju
gel za 32 stotink. 400 metrov sem namreč pretekel v času 47.08, kar je bilo odlično. Imel sem občutek, da lahko čas v kratkem še izboljšam in se spustim pod 47 sekund.« To mu je tudi uspelo. »Nisem pa pričakoval, da bom
Normi za nastop na evropskem dvoranskem prvenstvu v Pragi sta od atletinj Kladivarja izpolnili še Marina Tomič v teku na 60 metrov z ovirami in Maruša Černjul v skoku v višino ter članici velenjskega kluba Maja Mihalinec v teku na 60 metrov in Nina Kokot Djordjevič v skoku v daljino. Kokotova je v Vidmu preskočila 631 centimetrov.
pravilno in trdo treniral, bo odmeven dosežek prišel sam od sebe,« je prepričan Luka.
Ne prehitevati
Leta 2012 je Luka Janežič začel vaditi pod vodstvom trenerja Roka Predaniča. Leto kasneje je prvič oblekel dres slovenske članske reprezentance in v Kaunasu osvojil četrti mesti na 400 m in 4x400 m. Lani je na svetovnem mladinskem prvenstvu v ameriškem Eugenu osvojil 12. mesto. Od Evropejcev je bil tretji, bil je najhitrejši med belopoltimi. Štiri izmed vodilnih ameriških univerz so atletu iz Vodic pri Ljubljani ponu-
V Celju je bilo državno dvoransko prvenstvo za mlajše mladince in mladinke. Atleti celjskega Kladivarja so osvojili pet medalj, kar štiri zlate. Rok Renner je bil najboljši v skokih v daljino in višino, v teku na 60 metrov je bila najhitrejša Barbara Pušnik, v troskoku pa je zlato medaljo osvojil Gašper Zaveršnik. Denis Babič je bil tretji v skoku s palico. V soboto bodo v celjski dvorani tekmovali še starejši mladinci in mladinke.
dile štipendijo. Rok Predanič se zaveda, da ima v rokah »vrhunski material«. Obenem opozarja na slovenski športni sindrom, imenovan PPP. Kratica pomeni preveč - prehitro - prekmalu. »Zagotovo sodi med elito, toda moramo biti potrpežljivi. Mlad je še in treba je paziti nanj,« meni Predanič.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA, arhiv LJ TEAM
izboljšal državni rekord, ki je znašal 46.71. Ko mi je tudi to uspelo, sem ostal brez besed. Enostavno nisem mogel verjeti, v kakšnem času sem pretekel progo. Rekord je bil tako zame kot tudi za trenerja veliko presenečenje. Očitno mi >ležijo< tekmovanja v dvorani.« Na prostem bo čas prav gotovo še boljši. »Zdaj se zavedam, da lahko v poletni sezoni prav tako tečem odličen rezultat, nikoli pa si vnaprej ne postavljam rezultatskih ciljev. Če bom
Luka s trenerjem Rokom Predaničem
Celjski sprehod čez Triglav
Celjske košarkarice so v Kranju brez večjih težav dobile derbi 13. kroga državnega prvenstva. S 64:55 so na kolena spravile domači Triglav, dolgoletnega rivala, ki še vedno ni uspel »prelisičiti« celjske zasedbe.
Četudi so tokrat v njej manjkale poškodovane Marica Gajic, Maja Er-kič, Zala Lešek, Alma Potočnik in Milina Mišeljic, je zlahka nadzorovala potek tekme in zasluženo zmagala.
Izjemen skupinski duh
V Kranju je Eva Lisec vpisala 19 točk, Rebeka Abramovič 12 in Ivana Dojkic 11. Trener Athletea Damir Gr-gič je dejal: »Čestitke igralkam obeh ekip za korektno tekmo. Mislim, da smo zasluženo zmagali, saj smo vodili večji del tekme. Zmaga je za nas zelo pomembna, ne glede na to, da sta bili postavi obeh ekip okrnjeni. Nas sicer še naprej zelo mučijo poškodbe, ki jim ni videti konca, a verjamem, da bo resnično kmalu bolje. Do zaključnega pokalnega turnirja pričakujem, da bomo skoraj popolni.« Finalni turnir bodo 15. in 16. februarja gostile Slovenske Konjice. Celjanke v drugi polfinalni tekmi čaka obračun z Mariborom (prvi par je Grosbasket - Triglav). Finale bo zaradi televizijskega prenosa v ponedeljek.
Tajfun prvič klonil
Košarkarji Tajfuna so doživeli prvi prvenstveni poraz v sezoni. Z visoko
Celjske košarkarice so lani izgubile polfinale pokala v Vojniku, letos pa bodo zagotovo igrale finalno tekmo, ki bo v ponedeljek. Žal jim ne bo mogla pomagati najboljša igralka, poškodovana Marica Gajic, ki je prejšnji teden otožno zrla v prejeta priznanja.
razliko 74:56 jih je iz Lucije odpravil Portorož. Če so bili v preteklem krogu Laščani tisti, ki so bili zelo blizu, da bi Šentjurčanom zadali prvi poraz,
so Portorožani to dosegli v velikem slogu. Proti vodilni ekipi 1. slovenske lige so imeli dolgo lepo prednost, na koncu pa so jo nepričakovano ponižali. »Tokrat v napadu enostavno nismo bili pravi. Kljub temu fantom, predvsem za igro v prvem polčasu, ko smo nenatančnost v napadu uspešno kompenzirali z obrambo, nimam česa za zameriti. Žal nam tudi v nadaljevanju >met ni stekel<, pri čemer smo popustili v obrambi,« je po prvem porazu dejal trener Tajfuna Dejan Mihevc. Zdi se, da njegovi ekipi forma zelo pada. In to v trenutku, ko bi jo morala stopnjevati do zaključnega turnirja pokalnega tekmovanja. Poraz seveda ni tragičen, saj je po izvrstnih predstavah v preteklih krogih prvi in edini. Malo pa je vseeno boleč. Tajfun bo v soboto gostil ekipo Šenčurja.
Na krilih Tratnika in Zagorca
Laški košarkarji so prišli do enajste zmage. V Treh lilijah so s 74:62 premagali Maribor in si tudi teoretično zagotovili igranje v ligi za prvaka. »Čutilo se je, da so moji igralci zadnja dva tedna trdo trenirali. Temu primerno so tokrat imeli precej težke noge. V igri smo zgrešili veliko odprtih metov, a je bila obramba veliko boljša kot na dosedanjih tekmah,« je med drugim dejal venomer vesel trener Laščanov Predrag Milovic. Presenetil je že na začetku tekme, ko je
v udarno peterko uvrstil mladega, a talentiranega Nejca Bariča, mlajšega brata naše najboljše košarkarice Nike Barič. Igor Tratnik je vpisal 19 točk, Saša Zagorac pa 18. Zlatorog je že včeraj zvečer gostoval pri državni prvakinji Krki.
Abramovič prevesil tehtnico
Hopsi so v podaljšku razveselili domače navijače. S končnim rezultatom 78:75 so premagali izkušeno ekipo Šenčurja. Polzelski košarkarji so bili bolj zbrani, najučinkovitejša pa sta bila Robert Abramovič, ki je zelo poživil igro Hopsov, in Jan Rizman. Dosegla sta po 16 točk. »Tokrat smo imeli nekoliko več sreče kot nasprotniki. Igra je bila na obeh straneh precej raztrgana in težko gledljiva. Prvič v tej sezoni smo odigrali tudi podaljšek. Menim, da smo na koncu zasluženo zmagali, saj smo celotno srečanje, z izjemo zadnjih minut rednega dela, vodili. Upanje po petem mestu še ostaja,« meni trener Vladimir Rizman. Polzelani še imajo teoretične možnosti za uvrstitev v ligo za prvaka, a to je bolj ali manj »misija nemogoče«, saj za tri zmage zaostajajo za petim mestom, ki pelje med najboljše. Šoštanjska Elektra, ki je tokrat doma s 77:64 klonila proti Gros-basketu, še vedno na zadnjem mestu ostaja brez zmage.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Panorama
KOŠARKA
1.	SL, 16. krog: Zlatorog -Maribor 74:62; Tratnik 19, Zagorac 18, Lapornik 13; Ka-yembe 15, Portorož - Tajfun 76:54; Petrovič 15; Lelic 13, Clark 11, Bratož 6, Hopsi -Šenčur 78:75; Abramovič, Rizman 16, Jagodnik 15; Pavič 30. Vrstni red: Tajfun 29, Zlatorog 26, Krka 24, Rogaška, Grosbasket 23, Šenčur 22, Hopsi, Portorož, Maribor
20,	Helios 19, Elektra 14.
2.	SL, 13. krog: Parklji -ECE Celje 92:66; Podboj 22; Gobec 18, Hajdaraj 14, Babič 9, Terme Olimia - Slovan 86:67; Štruc 23, Kavgič 21, Žvan 15; Bošnjak 13. Vrstni red: LTH Castings, Terme Olimia 24, Lastovka 23, Kolpa, Parklji 21, Slovan 20, Triglav 19, Celje 18, Plama Pur 17, Hrastnik, Litija 16, Ajdovščina 15.
1. SL (ž), 13. krog: Triglav - Athlete Celje 55:63; Zdolšek 15; Lisec 19, Abramovič 12, Dojkic 11. Vrstni red: Athlete 26, Grosbasket 23, Triglav
21,	Maribor 18, Konjice 16, Domžale 13.
ROKOMET
1. SL (ž), 12. krog: Zelene doline Žalec - Ajdovščina 25:21 (14:9), Celje Celjske mesnine - Piran 38:30 (21:11), Naklo - Velenje 24:29 (15:13). Vrstni red: Krim Mercator 22, Zagorje 20, Žalec, Piran 17, Celje 15, Krka 13, Ajdovščina 12, Koper 8, Velenje 6, Maribor, Ljubljana 4, Naklo 2.
MALI NOGOMET
1. SL, 13. krog: Dobovec -Litija 3:3 (2:0); Simeunovič (10, 18), Marot (29). Vrstni red: Dobovec 34, Litija 27, Oplast 26, Maribor 25, Puntar 18, Extrem 17, Sevnica 16, Bronx 6, Velike Lašče, Benedikt 5. (MiK)
Športni koledar
Petek, 6. 2.
MALI NOGOMET
1. SL, 14. krog: Benedikt
-	Dobovec Pivovarna Kozel (20).
Sobota, 7. 2.
KOŠARKA
1.	SL, 17. krog, Šoštanj: Elektra - Hopsi, Grosbasket
-	Rogaška, Šentjur: Tajfun -Šenčur (19).
2.	SL, 14. krog: ECE Celje
-	Litija (19.30), Škofja Loka: LTH Castings - Terme Olimia (20).
1. SL (ž), 14. krog: Domžale - Athlete Celje (19).
ROKOMET
1. SL (ž), 13. krog: Zagorje
-	Zelene doline Žalec (19).
Nedelja, 8. 2.
ROKOMET
1. SL (ž), 13. krog, Maribor: Branik - Celje Celjske mesnine (16).
16
KRONIKA
Ustrelil ga je v glavo
Grozi mu še ena najvišja zaporna kazen
Takole je Jaka Ulčnik leta 2007 sprejel izrek sodbe in najvišjo zaporno kazen. Tokrat mu grozi enako.
V torek je bil predo-bravnavni narok za Jako Ulčnika, ki je bil leta 2007 obsojen na 30 let zapora zaradi umora svojega brata in poskusa umora njegove partnerke. To se je zgodilo junija 2005 v Bistrici ob So-tli in to na izjemno brutalen način. Ulčnikova kazen je bila do tistega leta tudi najvišja izrečena kazen na celjskem sodišču, saj so mu sodili še po starem kazenskem zakoniku, ki je za najhujša kazniva dejanja predvideval toliko let zapora. Ulčnik, ki prestaja zaporno kazen, je zdaj obtožen še enega umora, ki naj bi ga zagrešil v Bosni in Hercegovini.
Ulčnik naj bi v tej balkanski državi moril isto leto kot v Bistrici ob Sotli, pravzaprav približno tri mesece prej. V tujini naj bi ubil 38-letnega Milenka Penavo, ki je bil poslovni partner njegovega očeta. Marca 2005 je iz osebnega vozila v Sloveniji ukradel lovsko puško. Nato je odšel v Bosno in Hercegovino, kjer je Penavo ustrelil v glavo. Orožje naj bi odvrgel v bližnji potok in se odpeljal nazaj v Slovenijo. Kriminalisti so takrat domnevali, da je 38-letnika umoril zato, ker ta
ni želel sodelovati v kaznivih dejanjih, za katera ga je obtoženi nagovarjal.
Pred ženinimi očmi
Tragedija se je zgodila pred domačim pragom Penave na območju Ljubuškega v Bosni in Hercegovini. Penava naj bi stal na vrhu hišnega stopnišča in se pred potjo v službo, po poklicu je bil lesar, poslavljal od svoje žene. Ulčnik naj bi se skril v bližnjem grmovju in nato streljal proti njemu. Penava je umrl pred očmi svoje
žene, za seboj pa je pustil tri otroke. Ker je Ulčnik po umoru zbežal v Slovenijo, zatem pa so ga prijeli še za umor v Slovenski Bistrici in ga po obsodbi zaprli, mu bodo za umor v BiH zdaj sodili pri nas. »Očitamo vam umor na zelo zahrbten način,« mu je dejala pri razlagi obtožnice okrožna državna tožilka Marinka Čakš. »Dan pred umorom ste si ogledali žrtvino hišo in njeno okolico, nato ste se zjutraj vrnili, se skrili in Penavo ustrelili z razdalje 48 metrov,« je še dodala tožilka.
Ni priznal
Ko je Ulčnik stopil pred sodnico, krivde ni priznal. Zato se bo zanj moral začeti sodni postopek z dokazovanjem. Toda začetek tega je nekoliko zavlekel predlog njegovega zagovornika Aleša Novaka. Ta se je skliceval na nezakonitost dokazov. »Glede na to, da se je pred-kazenski postopek začel v Bosni in Hercegovini, po mnenju obrambe dokazi niso bili pridobljeni v skladu s kazenskim postopkom in z ustavnimi določbami Republike Slovenije niti v skladu s predpisi, ki veljajo v BiH),« je dejal sodnici. Nato je več kot 15 minut našteval listine in dokaze, ki bi jih po njegovem mnenju moralo sodišče izločiti iz kazenskega spisa. Med njimi so dopisi tako slovenske policije kot policije iz BIH, a tudi izpiski Ulčnikovih telefonskih pogovorov. Ker so ti dokazi v kazenskem spisu, jih je videla sodnica, zato je Novak predlagal tudi njeno izločitev. Sodišče bo o tem moralo odločiti v prihodnjih dneh, zato sodnica še ni mogla razpisati datuma začetka glavne obravnave.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Brata umoril na brutalen način
Ulčnik je junija 2005 v Bistrici ob Sotli svojega brata umoril na brutalen način, nato je poskušal ubiti še njegovo partnerko.
V njuno stanovanje je vlomil ponoči skozi nadstrešek in odšel proti spalnici. Dekle se je zaradi ropota predramilo in zbudilo še svojega fanta. Ta je vstal iz postelje, takrat pa je pri vratih spalnice že stal Ulčnik s pištolo in začel streljati. Svojega brata je ustrelil trikrat. Enkrat proti glavi, vendar ga je ta krogla le oplazila po ušesu, in dvakrat iz neposredne bližine v hrbet. Zadnja strela sta bila usodna. Nato je bratovo dekle ustrelil v prsi. Krogla je predrla pljuča in potovala proti trebušni votlini. Ko je videl, da je ženska še živa, jo je začel daviti. Takrat ji je uspelo pograbiti lesen masažni aparat, s katerim je Ulčnika udarila po glavi. To ga je toliko zmedlo, da je uspela pobegniti k sosedom in od tam poklicati na pomoč. Sojenje Ulčniku za ta primer se je vleklo več kot leto. Sprva je namreč obstajal sum, da v času dejanja ni bil prišteven. Na koncu se je brez sence dvoma izkazalo, da je bil sicer v času umora zmanjšano prišteven, vendar da je popolnoma razumel pomen svojih dejanj.
Domnevno malomarno zdravljenje v Velenju
Sum kaznivega dejanja še ni potrjen
Kriminalisti naj bi se v ponedeljek dopoldne pogovarjali z vodstvom Zdravstvenega doma Velenje. Preiskujejo namreč sum kaznivega dejanja, ki naj bi se tam zgodil minuli konec tedna. Policisti so sicer v nedeljo poslali obvestilo, da gre za kaznivo dejanje opustitve pomoči, vendar so dan kasneje sporočili, da preiskujejo možnost malomarnega zdravljenja.
Trdnih dokazov, da se je kaznivo dejanje tudi resnič-
no zgodilo, zaenkrat ni. Po naših neuradnih, a zanesljivih podatkih naj bi šlo za dogodek, povezan z obravnavo matere in njenega dojenčka. Ta zaradi alergije ni smel uživati materinega mleka, a je očitno do tega prišlo. Zato je kazal vse simptome hude alergije. Dojenčka naj bi sicer sprejel dežurni zdravnik in ga tudi pregledal. Domnevno naj bi se zapletlo pri čakanju na pregled. Otroka so nato, ker so bili znaki aler-
gije vedno hujši, odpeljali v bolnišnico v Slovenj Gradec in od tam takoj v ljubljanski klinični center. Dojenček je do danes dobro okreval in ni v življenjski nevarnosti. Starši so primer prijavili policiji. Kriminalisti naj bi v ponedeljek že bili v Velenju, vendar kazenske ovadbe še niso napisali, obstaja tudi možnost, da suma, ki bi pokazal na malomarno zdravljenje, ne bodo potrdili. Nekaj vprašanj smo poslali tudi v velenjski
zdravstveni dom, od koder so sporočili, da so otroka v dežurni ambulanti Velenje obravnavali korektno. Več podatkov o primeru niso navedli. Kljub temu da so nam iz vodstva velenjskega zdravstvenega doma pojasnili, da kriminalistov tam še ni bilo, so po naših podatkih tam vendarle bili. Pri tem so na policiji še dodali, da bodo javnost obvestili, če bo prišlo do ovadbe.
SŠol
Ovadeni
odgovorni v Kivu
Celjski kriminalisti so zaradi nepravilnosti pri poslovanju podjetja Kiv Vransko, ki je zdaj že v stečaju, podali sedem kazenskih ovadb. Spisali so jih za štiri nekdanje odgovorne osebe.
Ovadbe se nanašajo na kar 23 kaznivih dejanj s področja kršitev temeljnih pravic delavcev, poslovnih goljufij, oškodovanja upnikov in neupravičene uporabe tuje oznake ali modela. S tem naj bi ovadeni povzročili za približno 2,5 milijona evrov škode. Samo zaradi neizplačila plač in socialnih prispevkov od avgusta 2011 do aprila 2013 so oškodovali 97 nekdanjih zaposlenih za več kot 1,5 milijona evrov. Poleg tega naj bi s poslovnimi goljufijami za približno 860 tisoč evrov oškodovali štiri gospodarske družbe z območja Celja, Maribora in Kopra, s katerimi so poslovno sodelovali. Kriminalisti preiskave še niso končali, saj preiskujejo tudi sum zlorabe položaja in pravic.
Doma gojil konopljo
Šmarski policisti preiskujejo 45-letnega moškega z območja Podčetrtka, pri katerem so odkrili prostor, prirejen za gojenje konoplje. Zasegli so mu tudi skoraj 200 sadik te droge.
Poleg droge so v hišni preiskavi našli tudi več opreme za gojenje mamil. Poleg njega so ovadili tudi Celjana, stara 32 in 35 let, ki naj bi mu pri kaznivem dejanju proizvodnje in prodaje konoplje pomagala. 32-letnika so v preteklosti zaradi enakih kaznivih dejanj že obravnavali.
45-letnik se je znašel ...
Oropal dva lokala
Žalski policisti iščejo neznanca, ki je na tamkajšnjem območju pretekli konec tedna oropal dva gostinska lokala. V Petrovčah je vstopil v lokal, natakarici zagrozil s steklenico in zahteval denar. Zaposlena mu ga je izročila, nakar je pobegnil. Podobno se je nato zgodilo še v Žalcu, kjer je moški stopil za točilni pult, odrinil natakarico in iz blagajne vzel gotovino.
Pešec umrl na kraju nesreče
Konec preteklega tedna se je na regionalni cesti izven naselja Ločica pri Vranskem zgodila prometna nesreča, v kateri je umrla ena oseba.
54-letni voznik tovornega vozila je vozil iz smeri Trojan proti Vranskemu in pri tem trčil v 72-letnega pešca. Ta se je v trčenju tako hudo telesno poškodoval, da je na kraju umrl. To je prva smrtna nesreča letos na celjskih cestah.
Nanj je padel hlod
V Podvolovljeku pri Mozirju se je pred dnevi huje poškodoval delavec. Pri spravilu lesa v gozdu je na 58-letnega moškega padel večji hlod med vleko hlodovine. Moškemu so na kraju nesreče prvo pomoč nudili reševalci in gasilci, trenutno pa se zdravi v celjski bolnišnici.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
17
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
MOTORNA
VOZILA
KUPIM
OSEBNO vozilo, od letnika 1995 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Gotovina, odvoz in prepis takoj. Telefon 031 687-477. 325
STROJI
KUPIM
KMETIJSKE stroje, vitel, pajka ali motokultivator Muta kupim. Telefon 051 681-856. Š 15 DELUJOČ starejši varilni transformator Varex Varstroj Lendava, star 30 do 35 let, kupim. Telefon 031 549-996.212 TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Univerzal, Štore ali Tomo Vinkovič ter ostalo kmetijsko
mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130.
p
I
HI
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
PRODAM
GRADBENO parcelo, na sončni legi, v Šentjurju, prodam. Telefon 041 836-398. 169 V ŠENTVIDU pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine, cela podkletena in obnovljena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerno tudi za večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61100-8, prodam. Telefon 041 560-539.219 4.823 m2 gozda, v k. o. Šentjungert, Resenik, Šmartno v Rožni dolini, prodamo. Cena po izračunu Gursa 3.617 EUR. Telefon 070 851-186.	3747
STANOVANJE
PRODAM
STANOVANJE, dvosobno, v centru Žalca, št. energetske izkaznice D 69 kWh/m2a, prodam za 52.000 EUR. Telefon 031 319-510.302
ODDAM
NA Otoku oddam dvosobno stanovanje, cena 280 EUR. Telefon 031 262-885. 320 OPREMLJENO stanovanje za eno ali dve osebi in stanovanje do štiri osebe oddam. Telefon 041 650-737, 070 418-525. 261
ES l\	m
astrologinjaAAA jasnovidnost U9I	ji 11
BIOTERAPIlEm	404935
SOBE za najem, popolno opremljene, svoj TV, internet, skupna kuhinja z vso opremo in kopalnica, po ugodni ceni. Uredimo tudi subvencijo stanovanja. Lokacija: Lešer, Lopata pri Celju. Telefon 051 379-031, 041 763-800, (03) 5471-244. p
PRODAM
PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 41 PRAŠIČE, od 40 do 220 kg, domača hrana, možna dostava, prodamo. Telefon 051 214-174.	p
KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČA za zakol, 100 do 120 kg ali za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 587-985.
Š 23
TRI telice, dve simentalki, ena breja 3 mesece, ena čb in kravo, staro tri leta in pol, prodam. Telefon 041 547-769. Š 24 BIKCA simentalca, starega 2 meseca, prodam. Telefon 031 840-282. 317 PET odraslih ovac in pet jagnjetov, starih 2 meseca, prodam. Telefon 031 325-592.
319
BIKCA, sivo rjavega, starega 10 dni, prodam. Telefon 041 322-232. 318 TELIČKO simentalko, staro en mesec in pujske, težke 35 kg, prodam. Telefon 031 559-820.	l 25
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, po izbiri, prodam. Telefon 031 782-708. 332 BIKCA simentalca, težkega preko 200 kg, prodam. Telefon 041 596-475. 330
KUPIM
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 295 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 2 BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 200 kg in telice za zakol, kupimo. Telefon 031 832-520.	129
JALOVO kravo ali telico, suho ali debelo, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 544-270. p
PRODAM

cono pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku voiega oporatoijo
SUHO seno v okroglih balah, 100 kosov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5770-240, 031 306-723. 221 VEČ litrov dobrega žganja, 55-60 %, več litrov skupaj je ceneje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5716-462, 051 215-192. 288 PRAVKAR očiščene orehe, 9 EUR/kg, Šen-tjur-Celje, pripeljem, prodam. Telefon 041 943-816.	297
SENO, otavo v kockah in oves v vrečah prodam. Telefon 041 372-051. 300
Moja pesem ni končana, v vetru zdaj odmeva, z naravo in ljubeznijo obdana. Moja duša nič več ne sameva ...
ZAHVALA
Z bolečino v srcu še vedno ne moremo dojeti, da nas je zapustila ljuba mama, babica in prababica
EVA KVAS-STOKAVNIK
iz Sedraža pri Laškem (20. 11. 1930 - 26. 1. 2015)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste v teh žalostnih trenutkih delili z nami bolečino in nam izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo vsem ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji
podarili cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku Stanku Domanjku za lepo opravljen obred, gospodu Franciju za besede slovesa, pevcem, praporščakom in trobentaču. Hvala tudi pogrebni službi Komunale Laško.
Žalujoči: hčerki Nada, Eva in sin Lado z družinami ter vnuki in pravnuki
324
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
V SPOMIN
31. januarja je minilo leto dni, kar nas je zapustil dragi
ANTON GOLEŽ
Junakov Tona iz Šentjurja (15. 9. 1941 - 31. 1. 2014)
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in posto-jite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo
š 21
Med nami več te ni, bolečina srca nam teži. Spomin na tebe bomo ohranili in v večnosti se zopet skupaj radostili.
Zahvala
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
PETER ŠKORJA
iz Reke pri Laškem (22. 6. 1940 - 16. 1. 2015)
Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, iskren in topel stisk roke, darovane sveče, cvetje in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Jožetu Škorji in dr. Niku Boriču za skrb in trud v času njegove bolezni, patronažni sestri Zaliki in osebju CSD Laško za pomoč na domu ter osebju Doma starejših Laško za vso nego in pomoč v zadnjem mesecu. Za pogrebni obred in sveto mašo se zahvaljujemo duhovnikoma dr. Ivanu Platovnjaku in Ivanu Hrastniku, za besede slovesa pa Matjažu Piklu. Hvala Laški pihalni godbi za odigrane žalostinke, Komunali Laško za opravljene storitve in praporščakom. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in boste našega dragega ata ohranili v lepem spominu, prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Alojzija, sin Franci z družino, hčerka Marjana z Vinkom, hčerka Simona, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
l 26
Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustila si neizmerne, lepe, drage nam spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
JUSTINE PUSNIK
(27. 9. 1927 - 24. 1. 2015)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani in izrekli sožalje. Hvala za cvetje in sveče, duhovniku za opravljen obred in sveto mašo ter vsem za pisno in ustno sožalje. Hvaležno izrekamo zahvalo tudi dr. Vesni Arcet Rodič, dr. Vesni Papuga in patronažni službi, ki so nam v zadnjih dneh nesebično pomagali.
Hvala gospe Marini Srebočan za ganljiv govor in nosilcem prapora društva upokojencev. Iskrena hvala pogrebni službi Veking ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Zdaj ne trpiš več, draga mama, zdaj počivaš, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče
TEREZIJE AJDNIK
(1. 10. 1930 - 21. 1. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili ustna
in pisna sožalja. Posebna zahvala tudi nefrološkemu oddelku in dr. Le-šnikovi za skrb in lajšanje bolečin ter Domu ob Savinji. Hvala tudi gospodu župniku za tople besede, pevcem za čustveno odpete pesmi, gospe Ivici za govor ter vsem, ki so jo obiskovali v domu.
Žalujoči vsi njeni
326
18
INFORMACIJE
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.
V 73. letu nas je zapustil naš nekdanji sodelavec
VALTER LEBEN
Od njega se bodo poslovili v družinskem krogu. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Sodelavci Novega tednika in Radia Celje
Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zastonj te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube žene in mame
ANE GOLAVSEK
iz Trnovelj (8. 6. 1942 - 22. 1. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vsak ljubeč stisk roke, iskrene besede tolažbe ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala družini Lončar za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala osebni zdravnici dr. Podbregar za pomoč v času bolezni. Hvala pogrebni službi Raj, gospodu župniku za opravljen obred in govornici gospe Marici za ganljive besede slovesa.
Hvala vsem tistim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Žalujoča: mož Milan in hčerka Zdenka
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi očeta
ANZIJA BELAKA
(22. 5. 1930 - 20. 1. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom in prijateljem za darove svetih maš, darovane sveče in cvetje ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvala Miranu mlajšemu in Primožu Skutniku, Poklicni gasilski enoti Celje, reševalni službi Splošne bolnišnice Celje in dr. Uranjekovi. Zahvala gospodu Pergerju za opravljen obred, govornici Ivici Kos, pevcem iz Arclina in pogrebni službi Raj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: sinova Roman in Ivan z družino ter vnuki in pravnuki
316
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni...
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustil naš dragi oči, opa, brat in stric
ANDO PUŠNIK
iz Migojnic
V najtežjih trenutkih so bili z nami dobri ljudje, zato smo globoko hvaležni vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, izražali sožalja, darovali in ga skupaj z nami pospremili na poti do groba. Pogrešali ga bomo.
Žalujoči: hčerki Klavdija in Daniela z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti moža, očija, brata, dedija in pradedija
IVANA MELIKA -GOJMIRJA
nosilca partizanske spomenice 1941
se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, predsedniku Združenja borcev za vrednote NOB za govor in Slovenski vojski za pogreb z vojaškimi častmi.
Za večno hvaležni žalujejo: žena Emilija, hči Tatjana
z družino, sinova Marko in Janez z družinama, sestri Vera in Jožica ter ostalo sorodstvo in prijatelji
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož
in tast
CVETO ZGONC
iz Tkalske ulice 14 v Celju (30. 4. 1925 - 15. 1. 2015)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, nekdanjim sodelavcem, sosedom, Zvezi borcev Dolgo polje in Društvu vojnih invalidov Celje za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti ter za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja.
Žalujoča: žena Slavka in zet Viki
Smrti
Celje
Umrli so: Ana MEGLIČ iz Rogaške Slatine, 101 leto, Blanka GLAVIČIC iz Žalca, 87 let, Stanislav ŽVIPELJ iz Nazarij, 84 let, Frančiška MARTINČIČ iz Žalca, 76 let, Ivan Boško VIPOTNIK iz Žalca, 80 let, Marjan HOJNIK iz Šentjurja, 64 let, Marija ARN-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in brata
IVANA MEMONA
z Dobrne 5 b (18. 6. 1925 - 21. 1. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in
izrečena sožalja. Iskrena hvala praporščakom, ZZB Dobrna, DVI Celje,
DU Dobrna in občine Dobrna. Posebej se zahvaljujemo osebju Špesovega doma Voj-nik, govorniku in župniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
1. februarja je minilo eno leto, kar nas je zapustila draga mama, tašča, sestra, teta, stara mama in prababica
JERICA CAH
rojena Lorger iz Kortin 10, Črni Kal (24. 2. 1928 - 1. 2. 2014)
Najlepša hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni
ŠEK iz Žalca, 99 let, Štefanija OVČJAK iz Šoštanja, 68 let, Stanislav OŠTIR iz Celja, 82 let, Ivan MEMON z Dobrne, 89 let, Justina PUŠNIK iz Celja, 87 let, Feliks STEPIŠNIK iz Prebolda, 73 let, Marija UPLAZNIK iz Žalca, 81 let, Jožef SITER iz Šentjurja, 78 let, Jurij TOPOLOVEC iz Žalca, 75 let, Franc DIMEC iz Celja, 72 let, Ana KOKOT iz Kozjega, 81 let, Ivan MELIK iz Celja, 92 let.
Laško
Umrli so: Franc KLEPEJ iz Rimskih Toplic, 69 let, Martina SREBOT iz Lahomnega, 84 let, Marija MEDVED iz Br-stovnice, 83 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Jožefa BOVHA iz Sela, 61 let, Terezija BEVC iz Brezovca pri Polju, 86 let, Matilda MAGYAR iz Šmarja pri Jelšah, 83 let, Stjepan PRETKOVIC iz Mestinja, 75 let, Marija PLEVČAK iz Hajn-skega, 84 let.
Mozirje
Umrli so: Franc LIPOVD iz Savine, 87 let, Ivana LIPOV-ŠEK z Ljubnega ob Savinji, 90 let, Jožefa POZNIČ iz Nove Štifte, 97 let.
Velenje
Umrli so: Andrej PUŠNIK iz Migojnic, 72 let, Ivana PRI-SLAN z Ljubnega ob Savinji, 87 let, Eva KVAS STOKAVNIK iz Laškega, 84 let, Stanislav KOVAČ iz Velenja, 64 let, Franc OBU iz Rečice ob Paki, 80 let, Cecilija ALBIANI iz Ločice pri Vranskem, 85 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: France ŠTERK iz Planinske vasi, 86 let, Vladimir Janez ARH iz Šentjurja, 72 let, Martin TANŠEK iz Javorja, 95 let, Milica SPAČAJ iz Grušc, 46 let.
Žalec
Umrli so: Štefica MRKA-JIC iz Prebolda, 78 let, Marija OŽIR s Polzele, 84 let, Jože ZAKOC iz Šulincev, 42 let, Zdenka HRAŠAR iz Podvina pri Polzeli, 57 let, Mihaela PLEŠNIK iz Studenc, 67 let, Jože MARŠ iz Griž, 62 let, Blaž ŽUŽA iz Migojnic, 19 let, Stanislav JELEN iz Kal, 70 let, Angela Vesna ŽIGON iz Prebolda, 86 let, Marko NOVAK iz Ločice pri Vranskem, 72 let, Štefanija BRE-CL iz Kopra, 82 let.
Poroke
Celje
Poročila sta se: Tina RO-BIČ iz Celja in Gregor ZALO-KAR iz Zg. Polskave.
n
P
n
322
MALI OGLASI / RADIO, KI GA BERETE
19
V OKOLICI Rimskih Toplic prodam 15 sila-žnih bal. Telefon 040 806-234. 305 EKOLOŠKO pridelano seno in otavo v kockah prodam. Telefon 070 758-739. 328 SVINJSKO mast in ocvirke prodam. Telefon 031 787-009.	331
OKROGLE silažne bale in seno v kockah prodam. Telefon 5871-556, 031 799-476.
333
OSTALO
PRODAM
SENO v kockah in gozd prodam v okolici Šentjurja. Telefon 041 641-333. 14 DVA prašiča, 200 kg, hranjena z domačo hrano, obračalnik pajek na dve vreteni in dvoredno sejalnico Olt, za koruzo, prodam. Telefon 041 261-676. 283
SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745.	59 DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p BUKOVA drva, 180 EUR za 4 metre drv, prodam. Telefon 031 298-697. l 24 INVALIDSKI skuter, štirikolesni, kot nov, v garanciji in nov invalidski voziček, električni, ugodno prodam. Telefon 041 517-900. p TELIČKO in bikca, stara 10 in 14 dni ter teličko, staro dva meseca in pol, vsi so simentalci ter 100 l jurke, prodam. Telefon 031 840-282. 255 SUHA bukova drva prodam. Informacije po telefonu 031 781-349. Š 19 TELIČKO, 190 kg, jabolčnik iz bobovca, drva in seno v rinfuzi prodam. Telefon 070 667-374. 301
TRAJNO DE10 V ŠVICI - TAKOJ!
Za redno delo v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele (kanton Zürich in okolica) iščemo kandidate z naslednjimi kvalifikacijami:
•	dipl. medicinska sestra/dipl. zdravstvenik • diploma psihiatrične zdravstvene nege • diploma II. stopnje zdravstvene nege
•	diploma operacijsko-tehnične asistence • zdravnike z zaključeno izobrazbo in z 2 do 3 leti izkušenj s področja somatskih ali geriatričnih bolezni ali z interesom za področje geriatrije.
Pričakujemo: • zaključeno izobrazbo vsaj VI. stopnje zdravstvene smeri • slovensko državljanstvo • osnovno znanje nemškega jezika (ali pridobljen certifikat nivo B2) Prednosti za vas: • takojšen delovni vizum • pomoč pri iskanju stalne nastanitve (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • stabilna zaposlitev, zelo dobri delovni pogoji in okolje, dobro plačilo ter zavarovanje • smo vaš partner za vsakršna vprašanja tudi po začetku dela v Švici • vsi operativni in administrativni postopki na naši strani so naš strošek in so za vas seveda brezplačni
Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite:
info@staehlipersonal.ch * 0041 55 610 12 12
Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin v Sloveniji.
Stâhli Personal / Iris Stâhli - Dečko /
dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu
www.staehlipersonal.ch
PRIKOLICO za prevoz živali, cisterno za gnojnico in silažne bale prodam. Telefon 031 209-011.	311 ŽARNI grob na celjskem pokopališču prodam. Telefon 041 741-120. 31 4
LETNE gume s platišči, 175/65 R 14, za golf 3, prodam. Telefon 031 739-590. 329 ŠTIRI letne gume na platiščih za fiat punto, 155/70 * 13, za 40 EUR in kotel za žganjekuho, 60 l, prodam za 100 EUR. Telefon 041 256-055.	335
KUPIM
LES na panju, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 506-958.
34g0
43-letni fant bi rad spoznal dekle ali mamico za prijateljstvo, kasneje možna tudi resna veza. Telefon 031 504-807. 290
Potrebujemo
1.	strojnika - valerista
2.	asfalterja - 2 delavca Telefon 03/749-10-30
Asfalt KOVAČ, d.o.o., Planina pri Sevnici 47A
UPOKOJENI, nealkoholik, 60 let, 175 cm, 75 kg, z lastnim domom, avtomobilom, brez obveznosti, želim spoznati žensko do 62 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro CELJE--OKOLICA.	321
PODJETNIK iz Ljubljane, 175 cm, 48 pomladi, nekadilec, vegetarijanec, trener samoobrambe išče prijetno žensko, nekadilko brez obveznosti, ki bi se preselila v Ljubljano in začela na novo. Zaželen finančni vložek (partnerstvo) možnost redne zaposlitve. Telefon 041 260-399, Marko.	p
VDOVEC, star 78 let, s skromno pokojnino in nekaj zemlje iščem pošteno žensko, ki bi mi pomagala kaj preprostega skuhati in pospraviti v stari kmečki hiši. Ženske z izkoriščevalskim namenom so nezaželene. Telefon 041 263-608.
307
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO natakarico. Delo poteka na lokaciji Mercator Lipa Štore. Tojeto, d. o. o., Kompole 151, Štore, telefon 041 608-423. 2 58
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.	n
3
Na podlagi sklepa Sveta Zavoda Osnovne šole Antona Bezenška Frankolovo, ki je bil sprejet na 16. seji sveta 29. 1. 2015,
Svet zavoda OSNOVNE ŠOLE ANTONA BEZENŠKA FRANKOLOVO, Frankolovo 11, 3213 Frankolovo,
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/--ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in 57/12-ZPCP-2D).
Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Predvideni začetek dela bo 1. julija 2015.
Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, ki je lahko pridobljeno v roku enega leta po začetku mandata, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku, pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Svet zavoda Osnovne šole Antona Bezenška Frankolovo, Frankolovo 11, 3213 Frankolovo, s pripisom »Prijava na razpis za ravnatelja/-ico - ne odpiraj«.
Kandidat/-ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis.
Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli/-e v zakonitem roku.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 5. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop -ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 6. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kroni-
ka RaSlo, 8.00 Poročila,
8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 7. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega
gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 8. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Bojan Sumrak, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 9. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača
melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Bojan Sumrak, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK, 10. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SREDA, 11.februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O -klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio
Slovenske gorice) - -
Po slovensko s Katrco
1.	Viža: Ne gremo še domov
2.	Javor: Nagajivo srce
3.	Zreška pomlad: Dan s teboj
4.	Ans. Zajc: Več me ni
5.	Ponos: Le bela snežinka
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
UPTOWN FUNK - MARK RONSON FEAT. BRUNO MARS	(5)
2.	TAKE ME TO CHURCH - HOZIER(3)
3.	BANG BANG - JESSIE J, ARIANA GRANDE & NICKI MINJA (4)
4.	UP - OLLY MURS FEAT. DEMI LOVATO	(3)
5.	ELASTIC HEART - SIA (2)
6.	HEROES (WE COUL BE) - ALESSO FEAT. TOVE LO	(2)
7.	LIPS ARE MOVIN - MEGHAN RAINOR	(1)
8.	DANGEROUS - DAVID GUETTA FEAT.SAM MARTIN	(4)
9.	CLASSIC - THE KNOCKS FEAT. POWERS	(5)
10.	ANIMALS - MAROON 5 (1) DOMAČA LESTVICA
1.	STISN SE K MEN - MANOUCHE FEAT. ALENKA GODEC (4)
2.	OSTANIVA - SWEET PEAK FEAT. EVA HREN	(3)
3.	VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA(5)
4.	NEHI TEŽIT - KATARINA MALA (5)
5.	MOJ POGLED NA SVET - PETER LOVŠIN	(6)
6.	JZN - SMAAL TOKK	(1)
7.	POPOLN DAN - SELL OUT (2)
8.	SRCE IN RAZUM - ANDREJ ŠIFRER	(3)
9.	PROBLEM - STATIC	(2)
10.	PEGASTI MILIJONAR - ALMA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
YELLOW FLICKER BEAT - LORDE CENTURIES - FALL OUT BOY
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
V HIŠI VEČNIH SANJ -
ALEX VOLASKO
TI - LOMBARDO FEAT. HODŽA
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
20
VODNIK
KINO
CINEPLE
Spored od 5. 2. do 11. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Asterix: Domovanje bogov
-	animirani
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.20 sobota, nedelja: 13.40, 15.30, 17.20
Birdman ali nepričakovana odlika nevednosti - komedija
od četrtka do srede: 15.50 Foxcatcher: Boj z norostjo
-	drama
četrtek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.10, 20.40
petek: 17.10, 22.30 Heker - triler, akcijski od četrtka do srede: 19.45 Hobit: Bitka petih vojska -pustolovski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 16.40 Igra Imitacije - drama od četrtka do srede: 18.30, 20.50
Jupiter v vzponu - znanstvena fantastika četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 18.50, 20.20 sobota, nedelja: 14.45, 17.50, 18.50, 20.20
Paddington - komedija, družinski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30 Pingvini z Madagaskarja -animirani, 3D sobota, nedelja: 14.40 Poročna priča d.o.o. - komedija
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.10, 21.15 petek: 20.45, 22.15 sobota: 19.10, 21.15, 22.15 Sedmi palček - animirani, družinski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.10, 17.00 sobota, nedelja: 13.10, 15.10, 17.00
Sodnik - drama od četrtka do srede: 19.30 Teorija vsega - drama četrtek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 21.00
petek: 18.10, 20.40 Ugrabljena 3 - kriminalni četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.45, 21.20 petek, sobota: 18.15, 21.20, 22.20
Veličastnih 6 - animirani četrtek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 petek: 15.50 nedelja: 13.30, 16.20 Veličastnih 6 - animirani, 3D sobota, nedelja: 14.10 Vloga za Emo - romantični, drama petek: 20.30
Sedmi palček - animirani, družinski, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00
niciro|»ol
ČETRTEK
19.00 Še vedno Alice - drama PETEK
18.00 in 20.00 Še vedno Alice
-	drama SOBOTA
18.00 Še vedno Alice - drama 20.00 Hector in iskanje sreče
-	pustolovska komedija NEDELJA
18.00 Še vedno Alice - drama 20.00 Hector in iskanje sreče
-	pustolovska komedija SREDA
19.00 Foxcatcher: Boj z norostjo - biografska drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Asterix: Domovanje bogov - anim. pust., sinh. 18.30 Jauja: Raj na zemlji
-	drama
20.00 Jupiter v vzponu - ZF
akcija SOBOTA
18.00 Asterix: Domovanje bogov - animirana pustolovščina, sinh.
20.00 Teorija vsega - romantična biografska drama 20.15 Jauja: Raj na zemlji
-	drama NEDELJA
16.00 Asterix: Domovanje bogov - animirana pustolovščina, sinh.
17.00 Pot v raj - rom. drama 17.45 Jupiter v vzponu - ZF
akcija
19.00 Jauja: Raj na zemlji
-	drama
20.15 Teorija vsega - romantična biografska drama PONEDELJEK 18.00 Ugrabljena 3 - akc. triler 20.00 Foxcatcher: Boj z norostjo - biografska drama
PRIREDITVE
ČETRTEK, 5. 2.
9.00 Fotoatelje in Galerija Pelikan Čudoviti svet fotografije
muzejska učna ura
16.30 Občinska knjižnica Vransko
Literarno valovanje po Spodnji Savinjski dolini
19.00 Knjižnica Laško
Kako krepimo imunost na naraven način
predava Sanja Lončar
PETEK, 6. 2.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
predstavitev obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča
17.00 Center starejših - Hiša generacij Laško
Poklon kulturi
odprtje slikarske razstave Jožeta Barachinija
18.00 Plesni forum Celje_
Manca v svetu plesa
ponovitev otroške plesne predstave
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Umetniški vidik sprave
odprtje razstave slik
19.00 Glasbena šola Velenje Zvoki klasične kitare
nastop učencev in dijakov kitare
20.00 Galerija Plevnik Kronkowska Celje
Živel strip! Živela animacija! 15
odprtje večmedijske razstave
20.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje Premalo za življenje
predstava ugledališčene poezije v izvedbi Vite Vybihal in Kristiana Koželja
22.00 MC Patriot Slovenske Konjice
Otvoritveni koncert z Nino Pušlar
SOBOTA, 7. 2.
10.00 Knjižnica Velenje Otrok in pes
predava Sabina Starih Pipan, dr. vet. med.
10.30 Dom kulture Velenje
Magični kabaret
igra in čara: Sam Sebastian
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
17.00 Celjska kulturnica
Po Grimmu M. Plahuta: Mizica, pogrni se
čarobni svet lutk; gostuje Marionetno gledališče Jurček, Hrastnik
17.00 Krstnikov dom Vinska Gora
Ob vaškem perišču
srečanje ljudskih pevcev in godcev
21.00 Jazz pub Celje_
Melita Lovričevic
koncert
22.00 MC Patriot Slovenske Konjice
Lokalni rok večer s Take off in Poweršoki
NEDELJA, 8. 2.
11.00 Citycenter Celje Povodni mož
ura pravljic
17.00 Savinov likovni salon Žalec Glasbeni nastop Borija Zupančiča in Saša Vrabiča
17.00 Dom kulture Svoboda Griže
Večer kulture
17.00 Dom krajanov Galicija Forentinski slamnik
komedija, KD Svoboda Elektroelement Izlake
20.00 MC Patriot Slovenske Konjice
Predstavitev pesniške zbirke in odprtje fotografske razstave
PONEDELJEK, 9. 2.
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v srbskem jeziku
namenjena otrokom od 3. leta; pripovedovala bo Daliborka Vladušič
17.00 Dom kulture Velenje
Zverjasec in Zverjašček
lutkovna predstava
19.00 Športno društvo Gaberje
Predstavitev zbornika O delovanju Sokola v celjski regiji
predstavitev vodi: Tomaž Pavlina
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Stojan Knez: Iz Duše v tvoje Srce
predstavitev knjige; z avtorjem se bo pogovarjala Zlatka Lampret
TOREK, 10. 2.
9.00 do 15.30 Glasbena šola Celje Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja
ME
DOGODKOV
..Februarjem
ČETRTEK, ŠTUDIJSKA CITALNICA
5. februar, Ne bodi kot drugi ob 17.30 uri Feri Lainšcek in Ditka Cepin
PONEDELJEK, ,_
9. februar, StaiFtijki izJPkTadnice Osr ob 17.30 uri^jeastafitev - Marijan
.OBDOBJE izn(ce Celje
SREDAHKNJI2NICA pri MIŠKU KNJlZKU
11. februar, Lutkovna predstava: Šivilja in škarjice v izvedbi ob 17.00 uri waldorfskega vrtca Celje
■ CETRTEK,ll£v1tik1|a[dvoranA^B
|l2. februar, Kitajska tradicionalna medicina ob 18.00 uri Predaval bo dr. kitajske medicine Han Zaoxiang
Več informacij o dogodkih v Osrednji knjižnici Celjefla~www.knjizmca-ceije.si
17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Mesečni nastop učencev iz razreda Melite E. Villasanti
17.00 Knjižnica Šentjur
Ura pravljic 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v nemškem jeziku
namenjena otrokom od 5. leta; pripovedoval bo Frenk Špiler
17.30 Dom kulture Velenje V svetu risanih filmov
polletna produkcija Plesnega studia N
18.00 Velenjski grad_
Klepet pod arkadami
gost: Karl Drago Seme; z njim se bo pogovarjal Damijan Kljajič
19.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Bikepacking: Črna gora, Albanija, Kosovo
potopisno predavanje Aleksandre Bellian
19.30 Glasbena šola Velenje
TASF-Trobilni ansambel Slovenske filharmonije
abonma klasika; koncert
SREDA, 11. 2.
9.00 Glasbena šola Velenje Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
predstavitev obrtnice modistke Marte Zohar
11.00 Celjski dom_
Zgradimo si zdrav imunski sistem
predava: Alja Pader Govejšek, mag. farm.
13.30 Muzej premogovništva Slovenije
Razstava skulptur Cirila Hočevarja
odprtje razstave
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Šivilja in škarjice
lutkovna predstava v izvedbi Waldorfskega vrtca Celje
18.00 Mestna knjižnica Velenje
Branje je žur, reading is cool z Markom Mandicem
vodi: Brina Zabukovnik Jerič 18.00 Glasbena šola Velenje
Koncert nagrajencev regijskega tekmovanja mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja
18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Javna produkcija
19.30 Celjski dom_
Koncert GM oder
Karmen Štendler, kitara
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU ZKŠT ŽALEC IN ETNOLOŠKO DRUŠTVO SREČNO VABITA V NEDELJO, 8. FEBRUARJA 2015, K OBISKU BREZ VSTOPNIN:
RAZSTAVE
Muzej novejše zgodovine Celje: Srčni pozdrav iz bojniga polja; Prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem, do 28. 2.;
Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja An-tič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke olja na platno različnih avtorjev, do 28. 2.
Osrednja knjižnica Celje: razstava Martina Branka Rupnika, Tudi v zimi sije sonce, do 15. 2.; razstava Ljudje z naravo, narava za ljudi, do 10. 3.
Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava del Mihe Maleša, do 28. 2.
Galerija Mercator centra Celje: razstava likovnih del sekcije KUD Žalec, do 13. 2.
Savinov likovni salon Žalec: razstava Dotiki in prepleti: glasba kot inspiracija v prostoru vizualne umetnosti (Tamara Friebl, Bori Zupančič, Sašo Vra-bič), do 28. 2.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetno-stnozgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za
osebe z motnjami vida), La-pidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Osrednja knjižnica Celje: razstava Ljudje z naravo, narava za ljudi, do 10. 3.; razstava Savinjski pust, avtorja Sebastjana Webra, do 17. 2.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rif-nik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici:
Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško -potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
VODNIK
21
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
ČETRTEK, S. 2.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Ne bodi kot drugi, literarni in glasbeni performant Ferija Lainščka in pevke Bitke
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Pusti peti mojega slavca
osrednja prireditev
18.00 Dvorana Podružnične
osnovne šole Nova Cerkev Prireditev
18.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Proslava, nastopajo CPB Sv. Križ in Jure Ivanušič
18.00 Galerija Mozirje
Bele stopinje, predstavitev literarnega prvenca
19.19 Mestna knjižnica Velenje Pogovor s pesnikom in gledališkim igralcem Tonetom Kuntnerjem
z gostom se bo pogovarjala mag. Alenka Gortan
193G SLG Celje
Osrednja slovesnost
19.30 Glasbena šola Velenje Koncert učiteljev
PETEK, 6. 2.
19.00 Kulturni dom Vransko
Proslava
18.00 Dvorana Krajevne skupnosti Teharje Po poteh pisatelja Ksaverja Meška
literarni večer v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje in Kvarteta Grmada
18.00 Dom kulture Velenje Osrednja slovesnost
nastopajo učenci in učitelji CVIU Velenje
18.00 Kulturni center Laško Osrednja proslava
18.00 Dom svobode Zidani Most Proslava
18.00 Kulturni dom Zreče Občinska proslava s podelitvijo priznanj
19.00 Likovni salon Celje
Štirje letni časi, Fireman, doctor in Mr. with Silver Mercedes-benz
odprtje razstave Klemna Zupanca
19.00 Dom II. slovenskega tabora
Žalec_
Osrednja občinska proslava s podelitvijo Savinovih odličij
koncertna izvedba prve slovenske operete Tičnik (B. Ipavec)
19.00 Zadružni dom Ponikva Proslava
19.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Svečana akademija
19.00 Kulturni dom Šmartno ob
Paki_
Prireditev
posvečena Franetu Milčinskemu Ježku
19.00 Kulturni dom Tabor Proslava
19.00 Galerija Kvartirna hiša
Celje_
Ilustracije Prešernovega Sonetnega venca
odprtje razstave Mihe Maleša s kulturnim programom
20.30 Galerija AQ Celje_
Najlepše mesto na svetu
odprtje fotografske razstave Matjaža Rušta in Roberta Marina
SOBOTA, 7. 2.
10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Celje Glasbena sobotnica
pevski zbor na obisku pri Hermanu Lisjaku v sodelovanju z GŠ Frana Koruna Koželjskega Velenje
10.00 I. Osnovna šola Celje Objem za snežaka
v izvedbi otrok Otroškega plesnega gledališča Mali Harlekin
18.00 Kulturni dom Radeče Proslava
18.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici Prireditev
18.00 Dom kulture Velenje MePZ Gorenje
koncert v počastitev slovenskega kulturnega praznika
19.00 Dom krajanov Žiče Proslava
19.30 Krčma Tamkoučiri Celje Beremo poezijo
vabljeni vsi ljubitelji poezije, da se predstavite z lastno, Prešernovo ali katerokoli ljubo poezijo; gost: Bori Zupančič
193G SLG Celje
Slawomir Mrožek: Policaji
Oderpododrom; izven abonmaja
20.00 Špital za prjatle Celje Matej Krajnc in Sužnji
sendvičev
kavarniški večer
22.GG Branibor club Celje
Dogodek
NEDELJA, 8. 2.
9.00 do 12.00 Ekomuzej Žalec Prost vstop v ekomuzej
9.00 do 13.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvorec, Stara grofija
Brezplačni ogledi muzejskih razstav
voden ogled razstav Grofje Celjski (10.00) in AlmaM. Karlin (11.00)
9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Brezplačen ogled razstav
10.00 do 18.00 Dom kulture Svoboda Griže Dan odprtih vrat Etnološkega društva Srečno
10.00 do 18.00 Velenjski grad in Hiša mineralov Velenje
Dan odprtih vrat
brezplačen ogled muzejskih zbirk
11.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Odprti oder - skupaj beremo Prešerna
recitiranje poezij dr. Franceta Prešerna
15.00 Gasilski dom Vrh nad Laškim Proslava
16.00 Dom sv. Jožefa Celje Praznik kulture na Jožefovem hribu
sodelujejo: mladi iz župnije, Župnijski pevski zbor, mladinska pevska skupina Jožefinke, Fantje z Jožefovega hriba in Zbor zaposlenih Doma sv. Jožefa
16.00 Kulturni dom Dobrna Proslava
17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Kulturnik - kulturnica v muzejski dnevni sobi: Darinka Pavletič Lorenčak
17.00 Kulturni dom Skofja vas Proslava
nastopajo člani KD Dobrotinšek Škofja vas z gosti
17.00 Celjski mladinski center Literarni dogodek
nastopajo: Zoran Pevec, Robert Simonišek, Glorjana Veber. Glasba: Dani Bedrač
17.00 Kulturna dvorana Vitanje Proslava
kulturni program z domačimi izvajalci
PONEDELJEK, 9. 2.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Stari tiski in zakladnice Osrednje knjižnice Celje
predava: Marijan Pušavec
18.00 Hmeljarski dom Petrovče Proslava
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Kaj zmoremo knjižničarke?
kratek recital Prešernovih pesmi v izvedbi knjižničark
18.00 Hmeljarski dom Šempeter
Proslava
TOREK, 10. 2.
17.00 Osnovna šola Lava
Literarni večer s pisateljem Lojzetom Seličem
18.00 Dvorana Mestne četrti Nova vas Prešernovanje
kot gost nastopa Oktet 9 Gimnazije Celje - Center
SREDA, 11. 2.
18.30 Mohorjeva dvorana Celje Mohorski večer
z Alenko Rebula bo moderiral Jože Faganel
odpiralni čas 9.00 - 19.00
PRESERNOVANJE NA PREŠERNOVI 17
KULTURNI PRAZNIK V MUZEJU NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE
sobota, 7. 2.
10.30 Od muzeja do ateljeja - Sprehod s Pelikanom
nedelja, 8. 2.
10.00 Prešeren za otroke 11.00 Odprti oder 17.00 Osrednji dogodek Kulturnik/kulturnica v muzejski dnevni sobi: Darinka Pavletič Lorenčak
mn7r
muzejnovejšezgodovine | cilje
DRUŠTVA VABIJO
PETEK, 6. 2.
8.00 Trubarjevo nabrežje Laško Laški sejem
16.00 do 21.00 Thermana park Laško
Thermanina domača tržnica
SOBOTA, 7. 2.
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
8.00 do 12.00 Gotovlje_
Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami
8.00 Ploščad Centra Nova Velenje Mestna tržnica
16.00 do 21.00 Thermana park Laško
Thermanina domača tržnica
PONEDELJEK, 9. 2.
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje, od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice...
Vabilo našim bralcem
DOBRODELNE PRIREDITVE
ČETRTEK, S. 2.
18.00 Kongresni center Thermane Laško Za drugi dom - A mi boš pomagal, dobrodelni koncert; nastopajo: Modrijani, Dejan Vunjak, Navihanke, Poskočni muzikanti, Alpski kvintet; Okrogli muzikanti, Kvintet Dori...
SOBOTA, 7. 2.
9.00 in 12.00 Glasbena šola Celje Otroci otrokom,
dobrodelna glasbena revija 2015; izkupiček za Zavod za slepo in slabovidno mladino
NEDELJA, 8. 2.
17.00 Kulturni dom Zreče Dobrota opogumlja
dobrodelni koncert
Naš in vaš časopisa letos praznuje 70. rojstni dan. Tako visok jubilej želimo obeležiti tudi v sodelovanju z bralci, zato vas vabimo, da se nam pridružite pri brskanju po preteklosti.
Morda še kje hranite izrezek iz časopisa, ki se vam je iz čisto posebnega razloga vtisnil v spomin. Morda si jutranjo kavico še vedno privoščite v lončku, ki ste ga prejeli ob kakšni nagradni akciji naše medijske hiše. In morda se jutranjega teka lotite ravno v majici z našim logotipom. Ker zagotovo skrbno shranjujete tudi račune o poravnani naročnini, imate med njimi zagotovo še katerega iz davnih časov. To je le nekaj idej, kaj vse bi vas lahko v minulih sedmih desetletjih povezovalo z Novim tednikom.
Vabimo vas, da vse to fotografirate in nam fotografije s svojimi podatki in z zanimivim pripisom pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si, s pripisom Novi tednik 70 let, ali po navadni pošti na naslov Uredništvo Novega tednika, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Seveda ste prijazno vabljeni, da nam katerega od spominkov prinesete kar osebno.
Za svoj trud boste nagrajeni, in sicer bomo vsak mesec izžrebali po enega lastnika »spominka« in ga povabili v uredništvo, ga oblekli v našo majico, mu podarili še kako hišno darilo in ga povabili, da se kateremu od novinarjev tisti dan pridruži še pri delu na terenu ter tako od blizu spozna novinarski poklic.
Pobrskajte po
spominih ...
spoznajte naš poklic

H
r
UREDNIŠTVO
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
V. d. odg. ur.: Tatjana Cvirn
Namestnica v. d. odg. ur.: Ivana Stamejčič
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Spela JOžir, Jerica Potočnik, Simona Solinič, Dean Suster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
22
INFORMACIJE
I Neugodne vremenske razmere, zaščita lesa in lesenih oken
Les je naravni material, ki ga že več tisočletij intenzivno uporabljajo za gradnjo objektov. Za njegovo dolgo obstojnost pa je potrebna dobra zaščita za les.
Prvotno je bila njegova uporaba povezana predvsem z njegovo dostopnostjo. Danes je les v gradnji, kljub ostalim priročnim in cenovno ugodnim materialom, še vedno cenjen zlasti zaradi njegovih pozitivnih lastnosti na objektu in bivanja v takem okolju. Les predstavlja ogrodje vsakega zdravega doma. Ravno zaradi deleža, ki ga prispeva k ohranjanju zdravega okolja in njegove sposobnosti obnavljanja, pa je med gradbenimi materiali tudi nesporno najbolj ekološki. Skupaj z ostalimi naravnimi materiali pa se povezuje v neko celoto, ki ščiti, ohranja in neguje naše zdravje.
Naravna zaščita
Ker je les organski material, je zelo izpostavljen tudi lesnim škodljivcem, med katerimi mu najbolj škodujejo glive in razni insekti. Vendar je treba vedeti, da se ti organizmi pojavljajo samo tam, kjer
so zanje ustvarjeni primerni pogoji. Zato je zelo pomembno, da les pravočasno ustrezno zaščitimo. Ker vemo, da umetne kemikalije ne pomenijo nič kaj dobrega za naše zdravje, prisegamo in priporočamo naravno zaščito lesa.
dolgo služila svojemu namenu. Poskrbeti je treba za redno in zadostno zračenje prostorov. Visoka koncentracija vlage omogoča razvoj plesni, ki škoduje lesenim površinam v prostoru. Vsaj 2-krat letno se priporoča čiščenje lesenih površin z navadno vodo in krpo. Pri trdovratnih madežih se priporoča uporaba primernega čistilnega sredstva, pozorni moramo biti, da ne bi uporabljali agresivnih hišnih čistil. Poškodbe, ki nastanejo na oknih med uporabo, je treba čim hitreje popraviti, najboljše je, če lesene površine enkrat letno premažete z negovalnim sredstvom. Tako se ohranja elastičnost premaza, s pomočjo katerega se varuje površina okenskega okvirja pred plesnijo in ohranja sijaj.
prah temeljito odstranimo, na poškodovano mesto najprej nanesemo temelj, ki se mora posušiti, nato pa nanesemo končno lazuro. Tako bodo okna spet zaščitena pred vremenskimi vplivi.
Popolnoma neškodljivega kemičnega pripravka za zaščito lesa ni, saj vsi vsebujejo za človeka bolj ali manj strupene snovi. Zato je priporočljivo, da se kemična zaščita lesa uporabi šele v primeru, ko ni več nobene druge možnosti. Sicer pa lahko sami že predhodno zagotovimo, da so pravilno izvedeni vsi koraki, od izbire do vgradnje lesa. Na ta način bomo dosegli zelo kakovostno naravno in konstrukcijsko zaščito lesa. Les je material, ki v celotnem ciklusu svojega življenja ne ohranja samo narave, ampak tudi zdravje ljudi. Zato, če želite izkoristite vse prednosti, ki jih les nudi, zaupajte osebam, ki so strokovnjaki na tem področju. Naj bo vaše bivanje kakovostno in v sožitju z naravo!
Zaščita lesenih oken
Za lesena okna je potrebno primerno skrbeti, saj mraz in vročina oziroma neugodne vremenske razmere čez nekaj časa naredita na lesu svoje in treba ga je zopet zaščititi, da bodo naša okna še
V času gradnje oziroma prenov je treba še posebej paziti, da bodo okna primerno zaščitena, po ometavanju in izdelavi estrihov ter drugih delih, ki so povezana z velikim vnosom vlage v objekt, je zelo pomembno, da se prostori dobro prezračijo. V nasprotnem primeru lahko pride do močnih poškodb površinske zaščite in lesa.
Tudi za okovja je treba poskrbeti, v oknih je vgrajeno okovje, ki omogoča eno-ročno odpiranje. Vse funkcionalno pomembne dele okovja je treba enkrat letno namazati. Svetlejši barvni toni dajejo lesu manj UV-zaščite kot temnejši, zato je pri svetlih tonih pomembno, da se barvni nanos dovolj pogosto obnavlja.
Okovja in tesnil pri lakiranju ne smemo pobarvati. Če smo kupili okna, ki so bila le impregnirana, jih je treba najkasneje v treh mesecih po vgradnji končno polakirati. Priporočljivo je vsako leto okna natančneje pregledate. Če na površini ugotovimo kakršne koli poškodbe, jih moramo takoj popraviti. To lahko naredimo na naslednji način: poškodovano površino obrusimo z brusnim papirjem,
INFORMACIJE
23
m^ Če želite Oglaševati , _ \	v rubriki
CTaD/ Vsi naši mojstri,
wwt poidižite: _
031692-860
www.vb-sentj ur.si
V ambulanti se vsakodnevno izvajajo:
' zdravstveni in laboratorijski pregledi živali
-	preventivna cepljenja psov in mačk
-	rtg slikanja skeleta in kolkov
-	kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali
-	diagnostika notranjih organov in ostale storitve.
Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija
GSM: 041618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail:
veterinarstvo.sentjur@siol.net
I NOVO!
DELO NA TERENU!
VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)!
inrmHt IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH luuU I NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
IMSTILUIIE VEBHOVŽEK d.0.0. Prožlnska vas 34/d, Štore, gsm: 041 682 907
Kupon za 25 ElffiOl/
Pri naročilu storitev nad 500 euro v
AVTOMEHANIKA
-	PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED
-	SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kovač. s.p.
-	POPRAVILO IN ZAMENJAVA Cesta v Debro 1,3270 LaSko
IZPUŠNIH SISTEMOV	na/"4 2« 61
HITRO K VALI 111MCT
nimfi ¡.unnniin
M-PMNIEZA5T0N
<pTIKK
TRANKE V OPTIKI TERZAH VAM NUDIMO:
•	strokovni pregled vida za očala
•	kvalitetna stekla in okvirje za korekcijska očala
•	strokovni pregled za kontaktne leče ■ kvalitetne kontaktne leče
•	čistila za kontaktne leče
•	sončna očala priznanih proizvajalcev
Asfalt Kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47 A,
3225 planina pri sevnici
+386 3 7491 031 +386 3 7491 032 a8falt.k0vac@si0l.net
- lasten parkirni prostor za stranke optike -
MARJAN TERŽAN.sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI^ČAS jejavmkmdj^.00-1 IlOt^sobota od 8^00-12.00
* 10% popust* ob nakupu
* korekcijskih in sončnih očal
	
vi & ^	
lUL	(1
	11
	^mää' _ M
24
ZANIMIVOSTI
Reševalna vaja v rudniškem rovu
M	■■	VBB	V	■ ■
Pasji smreki rešujejo
Vaja reševanja v Velenju in Šempetru
V 15-članski državni Mobilni enoti reševalnih psov (MERP) pri Kinološki zvezi Slovenije je letos tudi šest reševalcev s Celjskega, ki se s svojimi psi usposabljajo za reševanje v različnih okoliščinah. V soboto je bila na Velenjskem gradu zanima reševalna akcija, v kateri so psi in njihovi vodniki uspešno našli in
rešili rudarja, ki sta ostala zasuta v grajskem rudniku.
V akciji je sodelovala tudi članica Kinološkega društva reševalnih psov Celje Tamara Jager, ki se že sedmo leto ukvarja s to dejavnostjo. Vsako leto imajo nekaj podobnih vaj na državni ravni, vmes pa še celo vrsto regijskih. Na njih preverjajo pripravljenost vodni-
Nesreča v rudniku in teroristični napad
S psičko Tio, škotsko mejno ovčarko, sta se v soboto z drugimi reševalci lotili reševanja dveh rudarjev, na katera se je zrušil strop rova. Reševalci so se s psi s pomočjo vrvne tehnike spustili v rov, kjer so oba ponesrečenca našli in poškodovanega tudi oskrbeli ter ga s pomočjo nosil rešili iz jame. Nato so akcijo nadaljevali v stari elektrarni v Velenju, kjer
so vajo zasnovali na podlagi predpostavke, da se je v objektu zrušil strop, v njem pa je ostalo neznano število ljudi, ki so jih morali psi in njihovi vodniki poiskati v zahtevnih prostorskih razmerah. Zaključno iskanje je bilo v Šempetru v Savinjski dolini, kjer naj bi eksplozija po terorističnem napadu uničila objekte. Reševalci so hitro poiskali in »rešili« vse pogrešane osebe.
Po vsaki vaji ekipa analizira uspešnost akcije in rezultate. Slovenski reševalci sicer sodi-
jo med odlično usposobljene, saj so večkrat zmagovali na mednarodnih preizkušnjah in tudi sodelovali v reševalnih akcijah v tujini.
TC, foto: BLAŽ VERBIČ
Reševalni psi so izurjeni za iskanje ponesrečenih v ruševinah, izgubljenih v gozdu in tudi za reševanje izpod snežnih plazov. Šolanje takšnega psa traja nekaj let, nato potrebuje še redne treninge.
kov in psov, iznajdljivost, zaupanje in sodelovanje. Kot pravi Tamara, si mora vsakodnevno prizadevati za svojo in pasjo dobro pripravljenost, saj nikoli ne ve, kdaj bo res treba v akcijo. Doslej se je udeleževala predvsem iskanja pogrešanih oseb, medtem ko težjih reševalnih primerov zadnja leta na srečo ni bilo.
V Mobilni enoti reševalnih psov sodelujeta tudi Tamara Jager (desno) in Eva Gologranc iz Kinološkega društva reševalnih psov Celje. Obe sta licencirani inštruktorici šolanja psov, zato bosta lahko bralcem Novega tednika na to temo svetovali marsikaj uporabnega. Rubriko bomo prihodnji teden prvič predstavili na strani Živalski svet.
Foto: osebni arhiv
FOTO TEDNA
Ptičji valček
Foto: GrupA
V najstarejšem
delujočem
samostanu
stran 27
Ne gre za študij, ampak za poklic, delo in vseživljenjsko poslanstvo
Žiga Šraml iz Šmarja pri Jelšah je bruc, ki verjame, da je življenje polno priložnosti
Pravijo, da je mladost norost, ki skače čez reko, kjer je most. A če se še malo poigramo s slovenskim ljudskim blagom, menda prej kot slej pride starost in vpraša, kaj je delala mladost. Zato čas, ko si številni mladi izbirajo svojo izobraževalno in karierno pot, še zdaleč ni brezskrben. Svet je danes vse prej kot predvidljiv. Žiga Šraml je pri 20 letih praktično šele na začetku vseh resnih poti, po drugi strani pa mu je že dolgo jasno, da tudi v mladosti ni pametno vsega prepuščati prostemu teku.
Žiga je velik del otroštva preživel v očetovi tiskarski delavnici. Nagnjenemu k temu, da je dognal skrite mehanizme še tako zapletenih igračk, so mu tudi delovni stroji predstavljali privlačen izziv. Skozi osnovno šolo je šel kot odličnjak s samimi peticami, kot vsestranski športnik in glasbenik. Dobro delo je na prehodu v srednjo šolo okronal še s pridobitvijo Zoisove štipendije. Ko so odprta vsa vrata, je odločitev za nadaljnje šolanje včasih še težja. »Nobeno področje me ni povsem pritegnilo, zanimalo pa me je vse. V takšnem primeru se je gimnazija zdela seveda najbolj logična odločitev.« Precej bolj kot Celje ga je navduševal Maribor. In ko je od prijateljev izvedel za škofijsko gimnazijo, je v osmem razredu šel na informativni dan. V devetem razredu je tja peljal mamo, da bi ji razkazal svojo novo šolo. »Ne glede na šolnino se mi je predvsem pristop v tej šoli zdel povsem drugačen. Nikoli nisem imel občutka, da sem zgolj številka. Profesorji so bili izjemni in vedno dostopni. Ker sem že od nekdaj prilagodljiv, samostojen in odprt za nova znanstva, tudi z zgodnjim osamosvajanjem in življenjem v dijaškem domu nisem imel težav.«
Učiti se moramo za znanje, ne za ocene
Štiriletno gimnazijsko obdobje je lahko bolj ali manj lep čas mladosti. Žiga je hitro ugotovil, da bo sicer dobil široko paleto relativno poglobljenega znanja, vendar je izkupiček na koncu za vse gimnazijce enak. »Ne glede na to, na kako prestižno gimnazijo hodiš, naj
»Ne vem, kaj bo prinesla prihodnost. Morda tudi selitev v tujino, vendar si trenutno česa takšnega ne predstavljam. Morda so v tujini možnosti za zaslužek boljše, vendar imam tu družino in prijatelje. In denar še zdaleč ni vse v življenju.«
imaš na koncu v spričevalu petice ali samo dvojke, na koncu si gimnazijski maturant in to je to. Nekje v četrtem letniku, ko sem ugotovil, da za moj študij ni omejitev, sem spoznal, kako nesmiselna je borba za končne številke. Na koncu sicer nisem bil prav dober, vendar
»Brez delovnih navad ne gre. Neskončno občudujem ljudi, ki so sposobni vsako jutro ob isti uri vstati in iti teč. Ali pa so dovolj samodisci-plinirani, da so sposobni sesti, odklopiti cel svet in se učiti, dokler je pač treba. Občasno mi to uspe, ampak je to daleč od tega, da bi bilo enostavno.«
»Sem že naletel na koga, ki ni mogel dobiti službe -predvsem zato, ker je zavrnil vse možnosti, ki niso ustrezale njegovim željam in kvalifikacijam. Tudi s pomočjo začasnih slabo plačanih služb si tlakujemo pot do želene kariere. A nekateri so včasih raje na borzi s socialno podporo. Če bi bila takšna kriza, bi morali biti vsi pripravljeni tudi krompir pobirati. Ampak očitno je večina težav v glavi.«
sem se sprostil in se končno začel učiti z veseljem, ker so me stvari zanimale, in ne zato, ker bi mi nad glavo visela kakšna zunanja grožnja.« V dijaških letih je postal podpredsednik dijaškega doma, prevzel je številne projekte, kot je na primer obnova mladinske sobe, sodeloval v ansamblu, začel peti v vokalni skupini in ogromno nastopal. »Če se danes ozrem nazaj, so bile to izkušnje, ki so bile vsaj tako pomembne kot šolske ocene. Znanje je pomembno, ampak na koncu sem bil že prenasičen z vsem in bilo mi je jasno, da me več kot toliko ne bodo naučili.« Matura ni bila več alfa in omega življenja, ampak samo ena od stopničk na poti.
Poiščite svoje močno področje
Kot dijak je vsake počitnice delal doma pri očetu. »To se mi zdi ena najpomembnejših stvari za mladega človeka. Če ne bi delal doma, bi kje drugje. Ni pomembno, kakšno delo opravljaš. Pomembno je, da pridobiš delovne navade in da se zaveš, kako se prisluži vsak evro. Da nič v življenju ne pade z neba. Ko imaš formalno potrdilo, da si končal neko izobraževanje, si brez tega zavedanja verjetno nezaposljiv. V času študija se - razen redkih izjem - s prakso praktično nikjer ne ukvarjajo prav dosti.« Kot gimnazijec je razmišljal o študiju fizioterapije, a ga je trezen premislek odvrnil od tega. »Tudi če bi mi uspelo priti na redni študij, ni dovolj, da me zanima človeško telo. Odgovoriti si moraš, ali si želiš vse življenje opravljati ta poklic. Jaz si nisem. Moje drugo močno področje je glasba. A v Sloveniji je na tem področju računati na resno kariero veliko preveč tvegano. Tako sem se usmeril na področje, ki ga iz družinskega posla podrobno poznam in me zanima ter z razvojem novih tehnologij ponuja neskončno veliko možnosti.« Tako se je vpisal na Naravoslovnotehni-ško fakulteto, smer grafične in interaktivne komunikacije v Ljubljani. »Gre za poklic tiskarja, ki pozna osnove vseh povezanih področij, in sicer vse od fotografije, tipografije, grafičnega oblikovanja in še in še. Na kateremkoli področju se lahko specializiraš in razviješ svoje veščine.« Na lastno pobudo sta se s sošolcem priključila skupini profesorjev, ki se bodo marca odpravili v Nemčijo na sejem elektronskega
tiska. »Tehnologija na tem področju je že izjemno razvita. Samo odprte oči moraš imeti. Ne vem točno, kaj bom delal čez deset let. A sem prepričan, da je možnosti ogromno in da se tudi v teh pesimističnih časih vse da. Če se hoče.«
Širine ti ne da šola, ampak odprtost duha
Čeprav je Žiga še mlad, bi kakšna njegova izkušnja lahko koristila tudi komu, ki v teh dneh stoji na šolskem razpotju. Kot pravi, je v prvi vrsti zadovoljen z izbiro študija. Predvsem zato, ker ima vizijo, kaj bi v življenju rad počel. »Pri izbiri fakultet in študijev pozabljamo, da je pomembno predvsem tisto, kar bomo na koncu delali.« Sam bi še enkrat izbral škofijsko gimnazijo. »Zagotovo. Bilo je lepo. A po drugi strani opažam, da se je trend kljub vsemu spremenil. Časi niso več takšni, da bi država v neskončnost financirala študij. Zato je pametno, da se čimprej specializiraš na nekem konkretnem področju. Študiraš lahko tudi po poklicni šoli. Vsekakor opažam, da spet prihaja čas poklicnih šol in zavedanja, da je treba čim prej na trg dela.« Kot pravi, je tudi tako imenovana gimnazijska širina precenjena. »Vseživljenjsko izobraževanje ne pomeni zgolj formalnega učenja. Po svetu je enostavno treba hoditi z odprtimi očmi. Tudi v poklicni šoli lahko gojiš široko razgledanost in načitanost. Nenazadnje imamo vsi računalnike. Jih je pa včasih dobro uporabiti tudi za kakšen strokovni članek ali forum namesto visenja na Facebooku,« nasmejano zaključi Žiga.
SAŠKA T. OCVIRK
Foto: osebni arhiv
»To, da sem rasel v podjetniški družini, je zagotovo vplivalo name. Naučil sem se, kaj pomeni nekaj izdelati od začetku do konca, to predstaviti na trgu, najti kupca, izdati račun. Nič ni samoumevno. To zavedanje je vsekakor dragoceno spoznanje. Kot podjetnik moraš obvladati izjemno široko področje, vse od ekonomije do prava. Ves čas moraš biti v gibanju in na preži.«
26
PORTRET
Od malih nog je vedel, da bo risal
Ilustrator s posluhom za soljudi - Predan igranju violine in ljubiteljskemu gledališču
»Če ne bi počel vsega tega, bi se dolgočasil,« pravi Radečan Bojan Sumrak, pri katerem se kultura izraža na sto in en način. Je umetnik, ilustrator, igralec in glasbenik, ki se ukvarja z več projekti naenkrat. Po njegovi zaslugi je živahnejši utrip v številnih društvih tako v rodnih Radečah kot v Piranu, kjer je zadnja leta na delovno-turističnem oddihu. Za njegovo uspešno delovanje na področju kulture se mu bodo Radečani zahvalili ta konec tedna s kipcem Ivana Pešca. Zanimivo je, da je to miniaturo Plečnikovega spomenika izdelal Sumrak sam.
V življenjepisu za eno od založb, s katero zadnja leta največ sodeluje, je brez dlake na jeziku zapisal, da je kot smrkavec čečkal povsod. Po zvezkih, notnih zvezkih, knjigah in stenah hiš in šol. Da to niso bile čisto nesmiselne otroške čečkarije, je pokazalo priznanje zlata paleta, ki ga je kot enajstletnik prejel na Jugoslovanskih pionirskih igrah.
Slikanju po stenah je zvest še danes, in sicer po vseh teh letih, odkar je končal šolo za oblikovanje. V domačih Radečah je s potezami čopiča polepšal vrtec in šolo. Po državi je naslikal že približno petdeset podob sv. Florjana, ki si jih gasilska društva želijo na pročeljih svojih gasilskih domov. Svoj pečat je pustil tudi na stenah priljubljenih gostinskih lokalov, hotelov in drugih zbirališč ljudi. Pred nekaj leti je približno tisoč ur posvetil poslikavi cerkve na Šmarčni pri Sevnici.
Ilustrira za male in velike
Kot številni drugi Rade-čani je kruh nekoč služil v tovarni papirja. V časih, ko so bile za oblikovno podobo odgovorne roke in ne računalniki, je zaplaval v likovno opremo knjig. Začelo se je popolnoma naključno, ko je za eno od revij naslikal marjetico. Kmalu zatem je dobil ponudbo za ilustracijo knjige. Doslej je svoje slike prispeval za več kot 160 del. S svojimi slikami daje podpis tudi učbe-
Liki iz rodbine Celjskih so bili doslej malokdaj upodobljeni. Sumrak se je pri svojem delu posvečal številnim podrobnostim, črpal je iz številnih pisnih virov. Raziskal je, kako se je spreminjala moda frizur in oblačil. Slednja so v srednjem veku veliko povedala o družbenem položaju ljudi.
nikom in delovnim zvezkom za devetletko.
Zadnja leta se posveča predvsem slikanicam za mlajše bralce. In kot pravi, so prav mladi tisti, ki mu s svojimi odzivi na skupnih druženjih v šolah, vrtcih in knjižnicah dajo najlepše priznanje. »Ob svetovnem dnevu Romov sem bil povabljen v eno od osnovnih šol na Dolenjskem. Opozorili so me, da otroci verjetno ne bodo pozorni celo uro. Nato se je zgodilo, da niso želeli iz učilnice,« je povedal.
Odkar se mudi na Obali, sodeluje s Centrom za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan. V osnovni šoli s prilagojenim programom se na likovnih delavnicah posveča otrokom. Tam še posebej vidi in čuti hvaležnost za vsako potezo, ki jo »potegnejo« skupaj. In zato meni, da se premalo trudimo zato, da je človek človeku človek. Poudarja, da bi moral vsak posameznik večkrat narediti kakšno dobro delo za drugega.
Ko oživijo grofje Celjski
Če se bodo njegovi načrti uresničili, bodo lahko bralci kmalu prelistali pravljico za
vil na razstavi svojih risb v nekoliko večjih formatih, sladokuscem bo namenjen faksimile, razmišlja tudi o gledališki igri. Gledališki
»Podeljevanje različnih priznanj se mi zdi pomembno predvsem zaradi mladih. Verjamem, da predvsem oni ob tem začutijo, da je dobro delo nagrajeno.«
vse generacije, ki bo obudila zgodbo o Frideriku in Veroniki Deseniški. »To je zame najlepša ljubezenska zgodba v evropskem prostoru. Shakespearova Romeo in Julija sta v svetu pravi bum, mi pa imamo prav tako resnično zgodbo, ki bi jo morali bolj izkoristiti v smislu prepoznavnosti in turizma,« meni.
V njegovem ateljeju v Piranu trenutno nastaja knjiga o celjskih knezih, ki bo z ilustracijami in besedilom prevetrila približno štiri stoletja zgodovine. Likovna dela so zelo natančna, ustvarjena na podlagi pisnih zgodovinskih virov. Sogovornik bi jih rad predsta-
odri so namreč še eno od področij, kjer se počuti kot doma.
Ena ljubezen, različne vloge
Zadnja leta v radeškem gledališkem društvu in drugih ljubiteljskih gledališčih prevzema najrazličnejše naloge. Začelo se je s povabili za izdelavo scen, nato je na odru pristal kot igralec. Med drugim je odigral eno glavnih vlog v Miklovi Zali, prav tako v Desetem bratu, takrat pa je v Radečah že režiral Ro-kovnjače, igro na prostem. Pri projektu
so sodelovali folklorno društvo, pevski zbor in godalni orkester. Ker je primanjkovalo igralcev, je vse, ki bi jih to zanimalo, k sodelovanju povabil kar z oglasom. Prišlo je več navdušencev srednje generacije, ki so bili zelo skromni in sramežljivi. Sumraka veseli, da so nekateri med njimi vse od tedaj aktivni in pridni ljubiteljski igralci.
Je pomemben sodelavec gledališča v ozadju, saj oblikuje plakate, gledališke liste, vstopnice. Kot pravi, s tem opravičuje svojo odsotnost, kadar ga ni v domačem kraju. Se pa tudi na Obali posveča gledališču. Z gledališkim društvom Cuker teater Portorož je pred mesecem dni uprizoril igro Slike po dolini Šentflorjanski. Te dni bo pod njegovo režisersko taktirko luč ugledala zgodbica z naslovom O sončku, ki ne more spati.
Glasbi dodaja pridih gledališča
Od malih nog se posveča violini, ki jo je začel igrati pri petih letih. Oče ga je takrat včasih nosil v glasbeno šolo, saj je bil kot deček še pre-
»Zadnja leta razumem življenje malo drugače. Pomembno je, da sem zadovoljen. Če sem zadovoljen, bodo zadovoljni tudi vsi okrog mene. Ker se ukvarjam z najrazličnejšimi kulturnimi dejavnostmi in živim od tega, me to počasi spreminja v boljšega človeka.«
majhen, da bi premagal no-vozapadli sneg. Je predsednik Godalnega orkestra Strunikat in desna roka umetniške vodje Maje Glavač vse od ustanovitve zasedbe leta 2007.
Orkester je doslej uspešno izpeljal več zanimivih projektov, koncertom pa je vedno dodal nekaj teatra. Člani zasedbe so na primer igrali v gozdu, na splavu, ki vozi po reki Savi, na eni od prireditev v Vačah jim je med drugim prisluhnil nekdanji predsednik države Danilo Türk. Naslednji koncert bo v izključno ženski zasedbi, ko bodo članice na strune ubrale Rock po žensko. Nato bo morda spet čas za priprave, na katere se rade odpravijo k Bojanu na Obalo.
Prepletanja s
Piranom
Svoje bivanje v Piranu imenuje delovno-turistični oddih. In res je delaven. »Če se ne bi aktiviral, bi tam zaspal. Zato sem poiskal gledališče, trudim se za pester likovni utrip. Tam imam tudi atelje,« našteva. In ne pozabi dodati, da snuje načrte za center skladišče kulture. Če bo naletel na posluh tamkajšnje občine, bo s somišljeniki poskušal pridobiti denar za uresničitev svoje ideje. V njegovi glavi nastaja tudi vodnik po Piranu, imenovan Prepletanje. Gre za prepletanje ulic, prepletanje turista in domačina ter prepletanje glasbe in kulinarike. Ne gre torej za klasičen turistični vodnik, ampak za takega s podpisom vsestranskega ustvarjalca.
TINA VENGUST Foto: SHERPA
Bojana Sumraka še danes spremlja lik Ivana Cankarja, ki ga je pred leti upodobil v predstavi Pet velikih, ki je nastala pod okriljem sevniškega Društva Trg. Ob tem sogovornik dodaja: »Če ne bi imeli pomembnih Slovencev in ljubiteljske kulture, bi bili Slovenci še bolj na prepihu. Ne bi nas bilo več.«
»Ljubiteljska dejavnost želi postati že skoraj preveč profesionalna. Namesto da bi godbe igrale z dušo, najemajo substitute in goste, da bi postajale vse boljše. Je pa pomen ljubiteljske dejavnosti predvsem v tem, da z njo učimo ljudi, ki se morda drugače ne bi srečali z literaturo, gledališčem ali glasbo,« pravi Bojan Sumrak.
Bojan Sumrak je že nekaj let samostojni kulturni ustvarjalec - ilustrator. S svojimi deli se redno predstavlja na svetovnem sejmu ilustracije. Ta bo tokrat v Egiptu. Ob tem ne zanemarja ljubezni do glasbe. Zanjo je navdušil tudi svoje tri sinove, trobentača Sergeja, saksofonista Bojana in violinista Demiana.
REPORTAŽA
27
Stoletja nad knežjim mestom
Samostan na Bregu je najstarejši še delujoči na Slovenskem - Ob 400-letnici posvetitve samostanske cerkve nova knjiga
Od Sredozemskega do Baltiškega morja. Sestre frančiškanke, ki bivajo v ločenem delu samostana na Bregu, so iz štirih evropskih držav. Sestra Mara, ki bo avgusta praznovala 103. rojstni dan.
Savinja in nad njo grič s cerkvijo, kamor vodi 91 stopnic. Ob njej je že štiri stoletja kapucinski samostan, najstarejši tovrsten v Sloveniji. To je eden najlepših prizorov knežjega Celja, ki ga je mogoče pogosto videti na razglednicah. Letos se spominjajo 400-letni-ce posvetitve samostanske cerkve sv. Cecilije. Posvetil jo je ljubljanski škof Tomaž Hren.
Ob tej priložnosti je izšla knjiga Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Cecilije, ki jo je napisal njegov prebivalec pater Metod Benedik. V knjigi je marsikaj, česar najširša javnost ni vedela. Od tega, da se je tam za Porciunkolo pred drugo svetovno vojno zbralo do osem tisoč romarjev, do tega, da je samostanu kar trikrat grozilo zaprtje.
Najbolj burno je bilo dvajseto stoletje, ko so samostan zasedli nacisti in kapucine pregnali. Še huje, tam je bil nacistični zapor za slovenske izobražence, med njimi za pregnane duhovnike. Po drugi svetovni vojni so se kapucini vrnili, vendar jih je povojna socialistična oblast spet pregnala. Leta 1948 je nekdo v cerkvi celo podtaknil požar, ki jo je zelo poškodoval. Po dvanajstih letih je bila ustanovljena župnija sv. Cecilije, vendar župnik sprva ni imel kje stanovati. V samostanu je namreč oblast uredila stanovanja za občane. Sčasoma so se razmere za kapucine izboljšale, končno so jim samostan vrnili. Leta 2010 so ga skrbno obnovili.
Pater Metod Benedik iz samostana na Bregu je bil med drugim dekan teološke fakultete. Napisal je novo knjigo o kapucinskem samostanu in cerkvi. (Foto: SHERPA)
V cerkvi in samostanu so se znameniti Slovenci kar vrstili. Med študenti samostanske skupine v Celju, ki je študirala filozofijo, je bil znameniti Janez Svetokri-ški. Tu je opravil noviciat pater Romuald, ki je oče Škofjeloškega pasijona, mesec pred smrtjo je v cerkvi spovedoval do noči knezo-škof Anton Martin Slomšek in še bi lahko naštevali.
Iz tovarne v samostan
In kakšen je zdaj utrip samostana na celjskem Bregu? V njem živijo štirje samostanski bratje, ki jih vodi predstojnik pater Marjan Gačnik. Ta je obenem župnik tamkajšnje župnije, ki obsega južno predmestje Celja. »Močan pečat naše skupnosti v Celju v preteklosti je pustilo pridi-ganje, zdaj spovedovanje,« poudarja župnik, ki ima poleg duhovnih obveznosti na
Najprej je delal v tovarni, kjer je bil zaposlen kot tehnolog. Pater Marjan Gačnik je danes predstojnik štiristoletnega samostana.
skrbi še vzdrževanje zgradb.
V	Celju živi deseto leto in se dobro počuti. Poudarja tudi dobro sodelovanje s krajevno skupnostjo, z občino in drugimi ustanovami. »Težava je le usklajevanje urnika za verouk s šolo, kjer imajo svoje obveznosti in zahteve,« je odgovoril na vprašanje o morebitnih težavah v knežjem mestu. Pojavlja se, da so nekatere dejavnosti po pouku istočasno, kot je predviden verouk.
Gačnikova pot do redov-ništva in duhovništva je bila kar dolga, po ovinkih.
V	domačem Novem mestu je bil najprej šest let zaposlen v tovarni Adria Caravan kot tehnolog. »V rodbini se je za redovni in duhovniški poklic odločilo več sorodnikov, zato so moji starši to odločitev sprejeli normalno,« se spominja začetka novega poklica, novega poslanstva. Doma je imel tri mlajše se-
stre in brate. »Bolj presenečeni so bili v službi in župniji,« je ugotovil. »Življenje v bratski skupnosti je zame veselje. Tako se uresničiš kot človek. V redovništvu nisi prikrajšan, moja družina je bistveno večja,« je vesel današnjega vsakdana.
Pravi socializem
Najbolj znan kapucin iz celjskega samostana je pater Metod Benedik, ki ga slovenska javnost pozna po televizijskih nastopih. V Celju živi že sedmo leto, dolga leta je bil profesor na ljubljanski teološki fakulteti, kjer je bil med drugim dekan. Na
fakulteti je predaval skoraj štiri desetletja. Poleg tega je deloval na univerzi kot član habilitacijske komisije in v komisiji za študentske Prešernove nagrade.
In njegov začetek? Bila so težka povojna leta v predmestju Kranja, ko je bil domači župnik v zaporu. Namesto njega so župnijo oskrbovali kapucini, ob katerih se je navdušil za duhovništvo. Kot petnajstletnik je Metod začel kapucinsko pot, to je pot zaobljub pokorščini, uboštvu in čistosti. Domači so ji bili naklonjeni. Ima sestro in več bratov.
Tako kot v vseh kapucinskih samostanih začnejo v Celju dan s skupno molitvijo in premišljevanjem v tihoti. »To je ob šestih zjutraj in traja eno uro. Ob pol osmih zjutraj je nato v cerkvi molitev rožnega venca in nato sledi maša,« opisuje pater Metod začetek dneva. Opoldne je dnevna molitvena ura, kar traja dobre četrt ure. Pred večerno mašo je spet molitev rožnega venca, po maši so še skupne večernice z verniki in s sestrami frančiškankami Marijinimi misijonarkami, ki bivajo v ločenem delu samostana od leta 2011. Njegov delavnik je bil več let drugačen, saj je odhajal iz Celja v Ljubljano na fakulteto.
Tako kot vsak kapucinski brat se je moral odpovedati zasebni lastnini. »Vse, kar kdo pridobi na različne načine, od plače do pokojnine, pripada skupnosti. Od skupnosti nato pridobi, kar potrebuje,« obrazloži pater Metod.
Svet v malem
Nova celjska samostanska skupnost frančiškank, ki živijo v delu, kjer je bil v starih časih kapucinski internat, je pravi babilon. V tem delu samostana živijo po dve Slovenki in Poljakinji, Španka in Avstrijka. Poljska sestra Grazyna je bila skoraj dese-
tletje misijonarka v Kongu, kjer je vodila vrtec. Druga Poljakinja, sestra Lucyna, je delovala v Burkini Faso in Senegalu. Avstrijska sestra Maria je bila pred nekaj desetletji v Avstraliji med gobavci na osamljenem otoku ter med Aborigini. Vse so se naučile slovenščine. Danes so v knežjem mestu. Sestra Grazyna na ulicah izstopa po vožnji s skirojem, ki ga z nogo poganja vse do Košni-ce. V redovniškem oblačilu seveda.
Redovno skupnost fran-čiškank je ustanovila Francozinja, danes delujejo na vseh celinah, najpogosteje med ljudmi, ki so odrinjeni na rob družbe. »Ko je bil red že ustanovljen, ga je želela pod okriljem večje duhovnosti, večje družine. Izbrala je duhovnost sv. Frančiška Asiškega,« je povedala o Slovencem manj znanem redu celjska predstojnica, sestra Mojca Korošec iz glavnega mesta. Zaradi potreb v Celju so se naselile na Bregu.
Tudi njihov vsakdan je v znamenju molitve in dela. »Značilnost naše molitve je, da molimo za svet, za vse ljudi,« je še povedala predstojnica. Sestra Mara v 103. letu življenja rada kvačka, bere verski tisk in posluša radio. Ena od sester vodi župnijski zbor in obiskuje žu-pljane, predstojnica poučuje verouk po celjskih župnijah, posamezne sestre sodelujejo v misijonih po župnijah.
»V Celju mi je prijetno, ko mi marsikdo na ulici pomaha in me pozdravi ali me ogovori. Ljudje so zelo dobri,« pove o svojem bivanju v našem mestu predstojnica. »Zaupajo nam tudi stiske in upam, da naša molitev pripomore, da jih rešijo in da ljudje dobijo novo moč,« pravi o medsebojnem zaupanju.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Eden najbolj prepoznavnih prizorov knežjega mesta. Kapucinski samostan in njegova cerkev na Bregu po štirih stoletjih.
28
PORTRET
Nekdanji direktor z umetniško žilico
Jožef Božiček napisal kroniko o steklarskem obratu
»Takšne obrate, kot je bil obrat v Kozjem, so v tistem času postavljali v Italiji, Franciji in na Hrvaškem. Vsi so zelo hitro propadli, po nekaj letih od ustanovitve. Naš je obstal, kar pomeni, da smo bili dobri. Imeli smo vizijo in dobre kadre,« je prepričan Jožef Božiček.
Dolgoletni direktor obrata Steklarne Rogaška v Kozjem Jožef Božiček je pred kratkim izdal knjigo Šest petletk steklarne v Kozjem. Knjigo oziroma kroniko s spomini, z anekdotami in s fotografijami iz časa delovanja steklarskega obrata, znanega pod imenom Dekor Kozje, je pisal dve leti. Kot pravi, jo je preprosto moral napisati, saj ga je gnal »nekakšen čut odgovornosti za zgodovinski spomin«.
Steklarna Rogaška je obrat v Kozjem ustanovila leta 1974. Deloval je do leta 2006. V najboljših časih je zaposloval tudi 260 delavcev. Jožef Božiček je bil direktor od leta 1978 do 2003. Pred tem je bil zaposlen v steklarski šoli v Rogaški Slatini. Izbira steklarskega poklica je bila kar logična, saj Božiček izhaja iz družine, nadarjene za ročna dela. V steklarski šoli so mu bile dane tudi možnosti, da je razvil risarski talent. Ker je ugotovil, da mu »še nekaj manjka«, se je ob delu vpisal še v šolo za oblikovanje. Ko je Steklarna Rogaška leta 1974 odprla obrat v Kozjem, ni pomišljal. Zaposlil se je"v novem obratu in se tako vrnil v »domače konce«. Začel je kot brigadir, ki je vodil od deset do dvanajst začetnikov. Vodja obrata oziroma tozda (temeljne organizacije združenega dela) je postal štiri leta kasneje.
Težave povzročala nerazvitost
»Začetek je bil zelo težaven. Ljudje so pričakovali, da bomo dobili neko visoko dodano vrednost v tem nerazvitem koncu. A se je hitro pokazalo, da ta poklic ne daje tako hitrih rezultatov v materialnem smislu, dohodek ni bil velik,« se začetkov spominja Božiček. Kozje je bilo v 70. letih prejšnjega stoletja precej nerazvito, tam ni bilo gostiln, stanovanj, ceste so bile ma-
kadamske. Mladi so obrat zapuščali, ker v Kozjem ni bilo primernih pogojev za življenje. Ob tem dodaja, da mu je bil smisel za organizacijo zelo blizu in je hitro ugotovil, kaj je treba storiti. »Veliko smo delali na različnih promocijah v smislu ponudbe za mladino, ustanovili smo nogometni klub, ustanavljali glasbene skupine, mladinske organizacije, organizirali likovno dejavnost,« se spominja. Sčasoma se je med sodelavci zbudil tudi čut do kolektiva. »Ob tem smo veliko naredili na področju plačevanja in nagrajevanja, kar je dvignilo produktivnost,« pojasni Božiček. K razvoju tega območja je prispeval tudi potres, ki mu na Kozjanskem pravijo kar »dobrotres«, saj so po njem začeli graditi nove hiše, vzpostavljena pa je bila tudi ostala infrastruktura. Po letu 1980 je obrat Dekor Kozje precej napredoval v smislu rasti in razvoja.
»Bili smo vizionarji«
Kot pravi, so bili zaposleni v Dekorju Kozje vizionarji. »Od priučenega brušenja smo prišli do zaposlitve akademskega slikarja. Ustvarjali smo vrhunske unikatne izdelke, ker smo imeli dober kader in odlične učence, ki smo jih uspeli pridobiti za ta poklic. To je bilo obdobje, ko smo pričakovali svetlo prihodnost,« pravi Božiček. V začetku 90. let je Dekor Kozje razvil še dodaten program, to je proizvodnjo embalaže Estet. Čeprav je bil Dekor Kozje splošno znan po umetniški izdelavi kristala za razne protokole oziroma državniška darila za visoke osebnosti, kot so papež, ruski in ameriški predsednik, svetovni športni šampioni in virtuoz na violini Isaaca Sterna, mu usoda ni prizanesla. Velike spremembe tako na trgu kot v steklarni so zahtevale za-
Knjiga je zapisana kot kronika, in sicer skozi tako imenovane petletke. »Moram reči, da smo >sveto< sledili načrtom teh petletk in tu so bili tudi ocenjevalni mejniki za samoupravne presoje o uspešnosti neke organizacije. In po tej poti sem tudi v tej knjižici skušal strniti pot kozjanske steklarne po razvojnih obdobjih,« odgovarja Jožef Božiček na vprašanje, zakaj naslov Šest petletk steklarne v Kozjem.
prtje obrata, ki so ga nekoč imenovali »biser glažarije«.
Več razlogov za zaprtje
Za zaprtje proizvodnje v Kozjem je po Božičkovem mnenju kriva globalizacija. Potreba po nekvalificiranem delu se je z razvojem tehnologije začela zmanjševati. Klasično brušenje so nadomestili stroji, pravi. Je pa res, da so v Kozjem šli v smeri umetelnega brušenja in unikatne obdelave. »To bi lahko ostalo, če se ne bi zgodilo še kaj vmes,« pravi Božiček. Navdušenje ob osamosvojitvi in prehod v drugi družbeni red sta po njegovem mnenju prav tako prispevala k zaprtju obrata. »Kot družba smo slabo razumeli, da je treba kaj ohraniti,
Jožef Božiček je knjigo Šest petletk steklarne v Kozjem pisal dve leti. Zaenkrat je izšla v zgolj 25 izvodih, saj na njegove prošnje za podporo, kot pravi, ni bilo pravega odziva.
da ni vse zanič, kar je bilo. Z večjo previdnostjo bi lahko marsikaj, kar je propadlo, ohranili,« je kritičen. Za zaprtje obrata naj bi bile krive tudi slabe poslovne odločitve Steklarne Rogaška, ki je investirala v hotele in Steklarno Samobor. Kot pravi Božiček, se te naložbe niso obrestovale. »Zmanjkalo je sredstev za ohranjanje in razvoj osnovne proizvodnje. In steklarna je nekje morala racionalizirati,« pojasnjuje Božiček in dodaja, da so se v Steklarni Rogaška odločili za zaprtje obrata v Kozjem tudi zaradi »sindikalnih« trenj.
Dekor Kozje, ki je v najboljših časih zaposloval kar 260 ljudi, je dokončno zaprl svoja vrata leta 2006. »Da je nekoč imel dobro vizijo, dokazuje njegov >otrok<, ki je
»Stalno me je zanimala ekonomika, poglobil sem se tudi v univerzalni temeljni dohodek. Mislim, da je to ena od rešitev za svet. Ekstremizem, ki se pojavlja po svetu, je namreč povezan s slabo zaposlitvijo, ljudje nimajo perspektive.«
Posebno mesto v hiši Jožefa Božička zasedajo - kot se za dolgoletnega direktorja steklarskega obrata spodobi - številni steklarski izdelki.
Na stenah družinske hiše visijo številne slike Jožefa Božička. Kot pravi, najraje ustvarja abstraktne slike.
ostal živ in zdrav, to je tovarna embalaže Estet,« zgodbo o steklarskem obratu optimistično zaključuje Božiček.
Abstraktne so mu ljubše
Jožef Božiček je tudi umetnik. Družinsko hišo krasijo njegove številne slike. S slikarstvom se je začel resno ukvarjati po letu 1990. »Življenjske izkušnje prinesejo marsikaj, kar je treba nekako dati iz sebe,« pravi Božiček. Najpogostejši motiv njegovih slik je doživljanje stresnih situacij. »Zelo se vživim v dogajanja. En opus slik tako zajema doživljanje vojne v Bosni, drugi vojne v Iraku,« pojasnjuje. Kot pravi, so to njegova najresnejša dela. Najraje ustvarja abstraktne slike. Kot je razvidno s slik, pogosto uporablja modro in vijolično barvo. Najdražji sliki, ki ju je prodal, sta bili vredni deset tisoč mark. »Ker sem imel takoj zatem prometno nesrečo, tako velikih in dragih slik kasneje nisem več prodal,« je malo vraževeren. Umetnost mu predstavlja konjiček in veliko ljubezen.
JERICA POTOČNIK Foto:JP
Za več poštenja v družbi
Božiček je po naravi optimist. Kot pravi, se pogled na svet izostri z leti, ko postaneš bolj zrel. Današnja družba se mu zdi preveč negativistična. Da naša država ni povsem zanič, dokazujejo številni izjemni kadri, športniki, je prepričan Božiček. Meni, da imamo Slovenci premalo samozavesti. »Moramo se zavedati, da smo sposobni in pridni, a je res, da smo v kapitalizmu postali goljufivi,« je kritičen. Čeprav je sam, kot pravi, levo usmerjen, sprejema vse, kar je dobrega, tudi od drugih strani. Za stanje v družbi sta po njegovem prepričanju kriva tudi volilni sistem in sistem parlamentarne demokracije, ki ga ne obvladamo. »Še daleč pa je do takšne krize, da bi morali biti panični. Le več poštenja bi bilo treba,« je o vsesplošni krizi realen Božiček. Ob tem dodaja, da svet stoji na mladih, zato ti ne smejo obupati.
PORTRET
29
Med njegovimi pogostimi motivi so krajine - zelo ljub mu je prav domači Šentjur - in motivi naivnega slikar- »Navdih včasih je, spet drugič ga dolgo ni. Ampak vsak dan je treba kaj delati,« je prepričan Podovac. Zadnje stva. Prav slednje ju je s kolegom Martinom Čatrom pripeljalo do prijateljskih stikov z zibelko hrvaškega čase ga še posebej navdušuje slikanje s slikarsko lopatko, trenutni navdih pa mu je njegov vnuk Tadej. naivnega slikarstva v Hlebinah.
Ko peš odkrivaš čarobnost
slikarske pokrajine
Med čopiči in barvami ljubiteljskega slikarja Dragana Podovaca
V vsakem človeku se skriva delček božanskega duha, nekaj tistega presežnega, kar nas sili k ustvarjalnosti. Ta vzgib je bil po eni strani gonilo razvoja, ker je človek razumljivo vedno stremel k udobnejšemu, lažjemu in učinkovitejšemu. Umetnost je živ dokaz, da človek ne živi samo od kruha. In ustvarjalni zanos enako posrka otroka ob risanju sončnih pack kot umetnika, ki slika na steno najbolj veličastne katedrale. Ustvarjalna iskra že 16 let druži tudi ljubiteljske likovnike iz Šentjurja.
»Nisem bil ravno iz umetniške družine,« svojo zgodbo začne Dragan Podovac, ki si je z dolgoletnim bivanjem streljaj od znamenitih kostanjev že skoraj prislužil naziv pristnega šentjurskega Zgor-njetržana. Rodil se je namreč v Vrnjački Banji v Srbiji. »A risal sem rad od nekdaj. Dobil sem tudi prenekatero pohvalo in na nekem tekmovanju za nagrado tudi barvice in blok.« Da bi ta svoj talent tudi profesionalno razvil, ni bila nikoli realna možnost. »Z leti sem vedno bolj občudoval šolane umetnike. Še danes s spoštovanjem gledam na leta truda, izobraževanja in izpopolnjevanja. Ne delam si utvar. A želje so seveda bile, možnosti žal ni bilo.«
Iskalec znanja in nabiralec drobcev
Kot mlad fant se je leta 1975 udeležil neke prireditve v Arandjelovcu blizu Kragu-jevca. Tam je prvič videl svojo Ančko. Leto kasneje, ravno na dan zmage, 9. maja, se je preselil k njej v Slovenijo. »Štiri leta sva živela v Rogaški Slatini, kjer je bila ona gostinka, jaz pa sem delal v podjetju Bohor Mestinje.« Še vedno je rad risal. Svinčnik in tempera sta bila njegovi glavni izrazni sredstvi. Vse dokler ga žena ni povezala z enim od hotelskih gostov. Tam je bil namreč nek
slikar iz Ajdovščine. Pogledal je njegovo delo in mu dal prve nasvete, kako delati z oljem. Od takrat je Dragan hodil v Maribor iskat prave materiale in se z vsako lastno napako učil uporabljati novo tehniko. Ko sta se z ženo preselila v Šentjur, se mu je slikarski svet razkril na poseben način. »Tu sem se začel družiti z mojstri, kot sta bila Joži Ipavec in Rudi Šalej. Od njiju sem pobiral drobce znanja in se učil. Hodil sem na izobraževanja z Ivom Brodejem in še danes se spomnim, kako dragocen mi je bil tisti seminar pri Jožetu Muho-viču v muzeju novejše zgodovine. Danes se to zdi morda za časom, ampak takrat nisi mogel enostavno »poguglati«, če te je kaj zanimalo. Nikjer ni bilo Youtube kanala, ki bi do potankosti prikazoval kakšno veščino,« s spoštovanjem do svojih učiteljev razlaga Podovac. »Bil sem res samouk, nabiralec drobcev znanja in iskalec novih izrazov.«
Samorastniki v skupini lepše uspevajo
Ko se je v Šentjurju začelo ustavnavljati društvo, je bil takoj zraven. Prej se je s podobnimi likovnimi raziskovalci družil pod okriljem celjskega društva Svoboda. Udeleževali so se slikarski kolonij v različnih mestih v Sloveniji, enkrat tudi v Italiji. Ves čas se je učil od bolj izkušenih in pri vsaki sliki vključil kakšen nov trik. »Manj izkušeni od mene so me seveda občudovali. Ampak ves čas sem se zavedal svojih omejitev. Šola je le šola. Meni pa veliko pomeni, da lahko odstiram ta vizualni svet podob.« In tako kot je sam iz prakse pobiral znanje od drugih, je na podoben način danes mentor. »Nisem teoretik in ne morem jih učiti, kot nas je dolga leta mentor društva Ivo Brodej. Lahko pa me opazuj e-jo pri delu in si z mojim praktičnim znanjem pomagajo,
kot sem si jaz z opazovanjem drugih.« Poleg Iva Brodeja je velik pečat društvu dala tudi nekdanja vodja javnega sklada za kulturne dejavnosti Anita Koleša. Zadnjih osem let ga je vodil Martin Čater. »Izjemno veliko je naredil za društvo. Če ne bi bilo njega, tega društva verjetno ne bi bilo več. Danes imamo približno 20 aktivnih članov. Vsaj 15 se nas tedensko dobiva v naših prostorih, kjer skupaj ustvarjamo,
se učimo in spodbujamo drug drugega,« razloži Podovac, ki je pred časom prevzel štafetno palico predsednika društva.
Galerija v kraj prinesla barve
Na prvi pogled bi sicer rekli, da je Šentjur v prvi vrsti pevsko mesto, kjer je v največjem razcvetu zborovska kultura. Podovac pa je optimističen tudi glede slikarstva. »Naše društvo letno pripravi do 15
večjih ali manjših razstav, kar je za tako malo skupino ogromno. In Šentjur se lahko za razliko od kakšnih sosednjih krajev ob galerijskih panojih pohvali s precej velikim številom obiskovalcev.« Prelomen dogodek je zagotovo predstavljalo odprtje nove galerije Zgornji trg, s katero se šentjurska kulturna infrastruktura ponaša šele nekaj let. »Zadnja leta naše društvo na primer intenzivno sodeluje
s hrvaškim mestom Hlebine, zibelko njihovega naivnega slikarstva, ki ga je utemeljil njihov rojak Ivo Generalic. Po dveh letih dogovarjanja smo v Šentjurju gostili njegovo razstavo. Mi smo že gostovali pri njih in dogovarjamo se že za naprej. Vse to seveda ne gre, če nimaš razstavnega prostora. Galerija je za Šentjur res izjemnega pomena.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Dom družine Podovac je poln slik in vsaka pripoveduje svojo zgodbo. »Martin Čater mi je pripisal naziv mentorja. Nimam teoretičnih osnov, vendar lahko iz izkušenj in praktičnega znanja, ki sem ga nabral z leti, manj izkušenim nakažem kakšno smer,« pravi Dragan. Kot mentor je šentjurske likovnike sicer dolga leta vodil legendarni likovni pedagog Ivo Brodej.
»Vsa svoja dela imam rad, tudi čisto začetna. Čeprav sem kritičen, me navdušuje napredek, ki sem ga sčasoma dosegel. To je tako kot pri otrocih, ne moreš reči, da ti je kateri ljubši od drugega. Se kar težko poslovim od vsake slike. Nekaj malega sem jih prodal, veliko podaril. Ravno nastaja ena, ki pa je ne bi dal za noben denar. Čeprav nisem portretist, zdaj slikam podobo fantka, ki mi pomeni največ na svetu - mojega vnuka. Tudi motivika Šentjurja mi je tudi zelo ljuba. Želel bi si, a bi te slike ostale v Šentjurju. Na ta način bi nekaj vrnil kraju, ki mi je toliko dal.«
30
AKCIJA
V akciji Naj maturantka, naj maturant boste bralci že četrto leto izbirali, kdo bosta dekle in fant, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Kar tri mesec bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale.
Januarja smo maturantske razrede povabili, naj izberejo svoja predstavnika, ki jih bosta zastopala v tekmovanju. Nekateri so izbrali le po enega. Vsi, ki so jih poslali v boj, bodo imeli enake izhodiščne možnosti. To pomeni, da bodo objavljene njihove portretne fotografije v
vsaki številki časopisa v tistem mesecu, ko se bo predstavila njihova šola. Postopoma bomo ob tem objavljali tudi njihove večje fotografije v maturantski opravi.
Bralci boste lahko glasovali za »svojega« kandidata. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca
Tjaša Grešak
zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja.
Februarja bomo objavljali prvi krog kandidatov, marca in aprila še naslednja dva. Vsak mesec bosta znana dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu soočilo maja.
Foto: Nataša Müller, GrupA, Oblikovanje:
Andreja Balja
NAJ MATURANTKA
sezona akcije!
IN NAJ MATURANT
Učitelji lahko pomagajo
Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu) iz posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri svojega predstavnika in predstavnice ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha ter njegovega oziroma njenega odnosa v razredu. Prav zato dajemo to dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morajo razredniki sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
V akciji Naj maturantka, naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: -
Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje - SŠHVU ■ Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje - SŠGT ■ ŠOLSKEGA CENTRA ŠENT
1	A		3		5			p
Luka Lešnik 5. DHT, SŠHVU		Darja Črnko 5. DHT, SŠHVU	Žan Sitar 4. AT, SŠHVU	Tjaša Grešak 4. AT, SŠHVU	Matej Krašovec 4. HT, SŠHVU	Teja Prašnikar 4. HT, SŠHVU	Jan Planinšek 4. A, SŠGT	Tjaša Matej 4. A, SŠGT
Matjaž Mandelc
4. B, SŠGT
23 24
Sabina Ratej
3. D, SŠGT
Jan Plešnik
2. F, SŠGT
Brigita Kostanjšek
2. F, SŠGT
Blaž Jelen
4. T, ŠCŠ
Patricija Halužan
4. T, ŠCŠ
Gregor Rece
3. SP, ŠCŠ
Renata Dernolšek
3. SP, ŠCŠ
Primož Pušnik
3. M, ŠCŠ
Martina Romih
2. ŽPTI, ŠCŠ
AKCIJA
31
Naj maturanta bodo od nog do glave uredili v trgovini Kavalir
v Celju.
ha!r center darja.
Za ličenje in pričesko obeh bodo poskrbeli v Hair centru Darja v Celju.
Glasujte za svojega kandidata!
Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Seznam vseh »civilnih« fotografij kandidatov bomo objavljali v vsaki številki Novega tednika, postopno pa bomo ves mesec v posameznih številkah objavljali kandidate v maturantskih oblačilih. Vsi kandidati bodo imeli enake izhodiščne pogoje, kar pomeni, da bo glasovanje za finale trajalo mesec dni.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
JUR-SCS
ŠOLSKEGA CENTRA CELJE: Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja - SŠGVO
Nika Tkalec
4. B, SŠGT
Florjan Pušnik
1. PTI, ŠCŠ
Tim Žener
4. C, SŠGT
Aleš Hohnjec
4. AG, SŠGVO
Karin Hrustel
4. C, SŠGT
27
Ivi
Kristjan Kolman
3. Č, SŠGT
Urša Ošep
4. AG, SŠGVO
Luka Marinko
4. BG, SŠGVO
Monika Deželak
3. Č, SŠGT
Jan Resnik
3. D, SŠGT
Eva Podgrajšek
4. CG, SŠGVO
Marko Dajčer
4. CG, SŠGVO
«^sr-s-i
Glasujem ZA naj maturanta /naj maturar
pod zaporedno številko: ime in priimek:.......................................
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime in priimek.....................................................
naslov............................................................................
kontaktni telefon/e-pošta.....................
Ali ste naročnik Novega tednika? □ DA □ NE
--K-Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 300 Celje.
32
GOSTUJOČE MNENJE / PISMA BRALCEV
Kaj in kako delajo slovenski učitelji?
Problematika mladih zaposlenih ...
Zaposlovanje mladih je splošna evropska težava, ki je za periferne države - mednje spada tudi Slovenija - ki jih je kriza bolj prizadela kot osrednje članice EU, še težje rešljiva. V zadnjih letih se povečuje razkorak med številom učiteljev, ki končajo izobraževanje, in prostimi delovnimi mesti zanje. Zaradi demografskih razlogov, podaljševanja delovne dobe učiteljem in zaradi varčevalnih ukrepov, ki povečujejo učno obveznost zaposlenih učiteljev, se znižuje število prostih delovnih mest za mlade.
Za razrešitev teh neravno-vesij v smeri vzpostavljanja pogojev za ustrezno zaposlovanje mladih bodo nujni celovite družbene spremembe in izoblikovanje celostnih strategij razvoja. V Svizu že nekaj let opozarjamo politične odločevalce, da nimamo politik, ki bi razreševale zahtevna vprašanja opredelitve strateških področij zaposlovanja.
Opozorila že od leta 2008
V sindikatu smo bili prvi, ki smo že leta 2008 javno opozoril, da se je vrednotenje dela učitelja začetnika v primerjavi s poklici podobne zahtevnosti in odgovornosti z novo plačno reformo poslabšalo glede na obdobje 2002-08. To neustrezno vrednotenje je bilo eden od razlogov, da Sviz ob uveljavi-
tvi plačne reforme kot eden redkih sindikatov ni podpisal kolektivne pogodbe za javni sektor. Od takrat vztrajamo pri ustreznejšem vrednotenju, ki ga zaradi poskusov dodatnih znižanj in povečevanja normativov nismo uspeli uveljaviti. V sklepih 9. kongresa je bil Sviz konec lanskega leta jasen, da branjenje obstoječega ni več dovolj, ampak moramo preiti k zahtevam po izboljšanju položaja učiteljev in vseh drugih zaposlenih v izobraževanju.
prepovedi napredovanja na motivacijo mladih kolegov in kolegic je Sviz na zadnjih pogajanjih o politiki plač za letošnje leto dosegel pomemben preboj. Prav z argumentom negativnega učinka na motivacijo mladih, ki že nekaj let prejemajo le osnovno plačo, je vlada popustila in pristala na sprostitev napredovanj v letu 2015, ki jih prihodnje leto ne bo več mogoče ustaviti.
Zelo slaba spodbuda za uspešne in ustvarjalne mlade ljudi je tudi neizplačevanje
»Slovenski učitelji in učiteljice ter ostali zaposleni v izobraževanju nismo povzročili krize in se zanjo ne čutimo odgovorni, a jo občutimo na svojih delovnih mestih, kot starši in kot državljani.«
Številne stiske
Mladi učitelji opozarjajo na številne stiske, s katerimi se soočajo na svojih delovnih mestih: neplačano pripravništvo, nenapredovanje, zaposlovanje za določen čas, pogosto menjavanje zavodov, vedno novo prilagajanje na nove kolektive in s tem povezano delovno okolje, izgorevanje na začetku kariere, ker nase prevzemajo veliko dodatnih del, opredeljenih v zakonu pod »drugo delo« ... Ne upajo se izpostavljati, čeprav gre kdaj tudi za kršitev delovnopravne zakonodaje. Glede uničujočega vpliva
redne delovne uspešnosti. Učitelj začetnik z univerzitetno izobrazbo sodi v 30. plačni razred, kar predstavlja približno 950 evrov neto (1.308,92 evra bruto) mesečne plače.
Neplačano pripravništvo
Velika težava je neplačano pripravništvo. Iz poročila, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je razvidno, da je do sredine novembra 2014 brezplačno pripravništvo opravljalo več kot 800 pripravnikov. Daleč
Kot prva o razmerah v šolstvu in položaju učiteljev razmišlja predsednica Glavnega odbora Sviza Jelka Velički, sicer učiteljica v OŠ Antona Aškerca Velenje. Njenemu orisu sedanjih razmer v prejšnji številki tokrat sledita pogled na položaj mladih učiteljev in to, da si učitelji za pošteno opravljeno delo zaslužijo pošteno plačilo. Za prihodnjo številko smo k razmišljanju o razmerah v šolstvu povabili enega od staršev, ki so z učitelji in učenci del t. i. šolskega trikotnika.
največ jih je v šolstvu, saj je 599 pripravnikov brezplačno pripravništvo opravljalo v osnovno- in srednješolskih zavodih, 163 pa v vrtcih. V Svizu smo z vztrajnimi zahtevami in kritikami »novodobnega suženjstva« zagotovo pomembno vplivali na vpis zagotovila o ukinitvi brezplačnega pripravništva v koalicijsko pogodbo aktualne oblasti. Tudi na pogajanjih smo zahtevali, naj vlada ustrezen odnos do mladih najprej pokaže tako, da ukine neplačano pripravništvo.
Za pošteno delo pošteno plačilo
Slovenski učitelji in učiteljice ter ostali zaposleni v izobraževanju smo se ob zavedanju težkega finančnega položaja na delovnih mestih odpovedali že marsičemu: izobraževanju za posamezna predmetna področja, nakupu strokovne literature, novih učil in pripomočkov, skrajno varčni smo pri porabi potrošnega materiala, veliko didaktičnih pripomočkov izdelamo sami, za nadomeščanje bolnih kolegov in kolegic ne prejemamo plačila. Pri tem ne smem spregledati problematike učbeniškega sklada. Skrbniki sklada v šolah se namreč že dlje srečujejo z več težavami, katerih vzroka sta predvsem neustrezno financiranje in neustrezna določila veljavnega pravilnika o upravljanju učbeniških skladov.
Delo skrbnikov teh skladov ni ustrezno ovrednoteno, čeprav ga opravljajo poleg svojih rednih delovnih obveznosti - že nekaj časa je njihovo odgovorno delo brez plačila. Podobno naj bi po novem od 1. januarja veljalo tudi za ure interesnih dejavnosti, ki se bodo po planu realizirale naprej, le vrednost učiteljevega opravljenega dela bo manjša za 7 odstotkov. Tudi vrednotenje in popravljanje nacionalnih preverjanj znanj bo takšno kot lani oziroma leta prej - po učiteljevi opravljeni delovni obvezi brez plačila.
Vse to nas preprosto žali, vznemirja in povzroča resne pogovore v zbornicah. Je naše delo res tako malo vredno, smo res tako nepomembni, da se lahko spremembe vpeljejo kar čez noč - tudi ob zavedanju, da se krši že podpisan dogovor?
Za premišljene spremembe
Opozarjamo na potrebo po sistemski spremembi nacionalnega preverjanja znanja, ki bi imelo tudi dodano vrednost v smislu učenčeve odgovornosti in resnosti. Sprašujemo se, zakaj je treba tako pogosto spreminjati imena šolskih predmetov. Že samo izrazoslovje obveznih in neobveznih izbirnih vsebin nepoznavalcem povzroča težave pri razlikovanju. Kje je pomen obstoja študijskih skupin in Zavoda RS za šolstvo? Študijske skupine delujejo zgolj kot neke fiktivne oblike in izmenjave mnenj v obliki forumov. Strokovnih odgovorov na zastavljena vprašanja ne dobijo. Enako velja tudi za Zavod RS za šolstvo. Komu je namenjen in komu daje podporo?
JELKA VELIČKI
Pokrajinski muzej Celje Februar 2015
Sobota, 7. februar 2015, ob 11.00 CELEIA - MESTO POD MESTOM
Nedelja, 8. februar 2015, od 9.00 do 13.00 PREŠERNOVANJE - dan odprtih vrat
ob 10.00, Gro^e Celjski * ob 11.00, Alma M. Karlin Poti *
* obvezne najave, max 40 oseb
Sobota, 14. februar 2015, ob 11.00 GROFJE CELJSKI
Sobota, 21. februar 2015, ob 11.00 CELEIA - MESTO POD MESTOM
Sobota, 28. februar 2015, ob 11.00 GROFJE CELJSKI
Odmev
Učitelji za spremembe, ne le za pravice
Povprašajmo življenje in vedeli bomo, kako naprej! Takšno sporočilo nam prinaša kmečka logika, prinašata ga stroka in izkušnje v njej in daje ga odzivnost delovnih in življenjskih okolij na politiko in ukrepe naše države. Sporočilo se je tokrat samo po sebi zapisalo ob prebiranju Naše teme v 3. številki Novega tednika.
S podobnimi spoznanji v sistemu delovanja države se v Medgeneracijskem centru Celje srečujemo ob razvoju prostovoljske dejavnosti in medgeneracijske solidarnosti v njej. Ob iskanju priložnosti, kako bi s to dejavnostjo zapolnjevali vedno večje razhajanje med danostmi v sistemu države in potrebami življenja, se venomer vračamo na začetek poti - na pot vzgoje in izobraževanja.
Ob izjemno dobri odzivnosti celjskih osnovnih, srednjih in v zadnjem času tudi
nekaterih visokih strokovnih šol v teh prizadevanjih prepoznavno napredujemo. Ugotavljamo pa, da so potrebe življenja in zato pričakovanja do vključevanja izobraževalnih organizacij v številne programe nevladnih organizacij prepoznavno večje, kot to omogočajo pogoji njihovega delovanja; da so izobraževalne organizacije pri prizadevanjih za izboljšanje teh pogojev osamljene, da nimajo zadostne podpore staršev, organizirane civilne družbe in inštitucij sistema.
Tokratni zapis Učitelji za spremembe, ne le za pravice znova dorečeno opredeljuje poti in načine, kako prenoviti izobraževalni sistem, da bo z ustvarjalnostjo in ino-vativnimi programi lahko usmerjal razvoj življenja; zapis opredeljuje, kje poiskati skrite rezerve in kako doslej neproduktivno naravnana sredstva preusmeriti v zagotavljanje enakih možnosti v izobraževanju in v pričakovano vrednotenje pedagoškega dela.
Izkušnje kažejo, da opozorila stroke resornim služ-
bam ministrstev, čeprav potrjena z »javnim mnenjem«, ne zadoščajo; da je zato prizadevanja za prenovo sistema delovanja v državi in posebej za prenovo v izobraževalnem sistemu treba postaviti na drugačno izhodišče. Dejstvo je, da se resorne službe ministrstev objektivno ne morejo odzivati na zahteve, ki jih življenje terja. V sistemu delovanja države so resornim službam odvzete pristojnosti strokovne službe za oblikovanje drugačne politike in ukrepov. Te pristojnosti so v zadnjih dveh desetletjih zaupane različnim in-štitucijam, ki pa so še bolj odmaknjene od življenja in ki povezanosti s potrebami življenja prav tako ne vzdržujejo; hkrati delujejo v popolni odvisnosti od resornih služb ministrstev.
Odziv ministrice za šolstvo, da bo v primeru še večjih rezov v sredstva za šolstvo odstopila, lahko v povezanosti s tako vlogo resornih služb razumemo, nikakor pa tega ne moremo sprejeti. Življenje terja, da v
zahtevnejših pogojih gospodarjenja pred odločitvijo za znižanje življenjskega in izobraževalnega standarda poiščemo vse še neangažirane danosti v družbi. Ministrica naj prisluhne šolski stroki in v njenih predlogih išče rešitev za manjkajoča sredstva. Ob takšnem pristopu priprave strokovnih podlag za vlado, v sodelovanju s starši in civilno družbo ter ob izdatni podprtosti medijev, lahko presežemo dosedanjo prakso nepovezanosti v delovanju med ministrstvom in šolstvom.
Na utečen sistem delovanja v državi se ljudje s konkretnimi predlogi za prenovo premalo odzivamo. Videti je, kot da smo se že navadili razmišljanja, da bomo že nekako preživeli. Toda na področju vzgoje in izobraževanja ne gre za preživetje; gre za perspektivo mladih, ki jim jo kakovostni programi ob pedagogih z vizijo, z močjo razuma in z voljo do svojega poslanstva, lahko omogočajo. In gre tudi za perspektivo vseh nas.
ANA ŠPAT, Celje
Comu?
Kam? Tf
Kdo- a7:
Izobraževanje Koga.;
OGLASNA PRILOGA MARKETINGA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
Razmisli n aj glava odloči naj srce!
V šolah učencem in dijakom pomagajo pri poklicnem usmerjanju
Največ izkušenj s poklicnim usmerjanjem mladih imajo v srednješolskih svetovalnih službah, saj po eni strani sodelujejo z osnovnimi šolami in učencem predstavljajo izobraževalne programe svoje šole, po drugi pa svetovalne delavke veliko pozornosti namenjajo tudi dijakom, ki želijo nadaljevati izobraževanje.
Veliko izkušenj pri tem si je nabrala Gabrijela Fidler, univ. dipl. psihologinja, ki je že 15 let zaposlena v Šolskem centru Velenje, prej pa je bila dve leti svetovalna delavka in učiteljica psihologije v ŠC Slovenj Gradec. Prve izkušnje pri svetovanju mladim si je že prej leto nabirala v Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje in kot absolventka še pred koncem študija v svetovalni službi ene od ljubljanskih osnovnih šol.
Kdaj je pravi čas, da učenci začnejo razmišljati o izbiri srednje šole? V devetem razredu je najverjetneje prepozno ...
Poklicno usmerjanje se začne v petem razredu. Učenci najprej spoznavajo različne poklice, nato obiskujejo tehniške dneve v srednjih šolah, intenzivneje pa je zadnji dve leti. Pomembno je, da o tem razmišljajo otroci, da so radovedni, sprašujejo ... Prepogosto se namreč dogaja, da informacije iščejo zlasti starši, otroci pa so bolj apatični. Starši moramo otrokom dovoliti in jih spodbujati, da sami poiščejo informacije, da si sami postavljajo vprašanja in iščejo odgovore nanje. Tako bodo bolj motivirani, kar se bo poznalo tudi kasneje pri delu v srednji šoli.
Kolikšna je pri tem vloga šol?
Osnovne šole se zelo različno lotevajo te vloge, velikokrat učencem ponujajo vsebine v sodelovanju z nami, torej s srednjimi šolami. Učenci v okviru tehniških in naravoslovnih dni obiščejo srednje šole, kjer pri praktičnem pouku izdelajo kakšen izdelek, sodelujejo na delavnicah. Srednje šole se na razrednih urah učencem predstavimo, imamo predavanja na roditeljskih sestankih, kjer staršem spregovorimo tudi o dejavnikih poklicnega usmerjanja ... Nekatere šole pripravijo poklicni sejem v popoldanskem času, ki se ga lahko udeležijo tako starši kot učenci in skupaj spoznavajo ponudbo različnih srednjih šol. Veliko je še podpornih možnosti, kot sta na primer spletna stran Moja izbira ali test Kam in kako. Pomembno se mi zd. da svetovalni delavci otroke apodbudijo k samoiniciativnemu raziskovanju in iakanju informacij. Menim, da bi bilo pomembno vključiti še predstavitev trga dela,možnovti zaposlovanja, predstavitev nekvterih podjettj, poklicev. Šole bi lahke vsak mesecpredstavile po enpoklic in na razredno uro povabile nekoga,gi ta poklic opravlja iah-ko je tudi kdo od staršev? učencev., da iz prve roke predstavi sv/soj poklic. Idej inmožnosti je veliko in osnovne šole imajo povsem psoute roke, koliko bodo vlagale v poklicno usmerjanje svojih učencev.
Kako aktivne so pri pridobivanju dijakov srednje šole? Kako - razen na informativnih dnevih - se bodočim dijakom še lahko predstavijo?
Srednje šole so zadnja leta zelo aktivne, informativni dan že dolgo ni več edina možnost za predstavitev programov. Šolski center Velenje vsako leto pošlje osnovnim šolam ponudbo za sodelovanje na različnih aktiv-
nostih, kjer se predstavimo učencem, jim omogočimo spoznavanje različnih poklicev, izobraževalnih programov, obšolskih vsebin. Pripravljamo tehniške dneve, dneva odprtih vrat, roditeljske sestanke za starše. Osnovnim šolam ponujamo sodelovanje pri delu z nadarjenimi dijaki, kjer lahko del vsebin izvedemo pri nas, vključujemo jih v različne projekte, vabimo k sodelovanju pri natečajih. Tudi tako lahko svojo bodočo srednjo šolo že prej spoznajo. Informativni dan je tisto zadnje dejanje pred vpisom, kjer lahko starši in učenci pridobijo res še zadnje izčrpne informacije o posameznem programu.
V koliko šol naj se mladi odpravijo?
Glede na termine so možnosti le tri, v petek dopoldne in popoldne ter v soboto dopoldne. Za mlade, ki še ne vedo, kam bi se vpisali, in jih mika več šol, je vsekakor dobro, da jih obiščejo več in tako pridobijo informacije iz prve roke, hkrati pa tudi osebni vtis o posamezni šoli. Tudi tisti, ki že vedo, kam se bodo vpisali, naj gredo v to šolo, saj bodo le tako lahko paidobili osebni vtis, nove informaeije, s poznali šolo, prostor, učitelje, dijake ...
Lahko glede na to, da se učenci odločajo skupaj s starši, ocunite, kaj prevlaea pei končni odločttvi? Želja otroka ali se v ospredju zaposlitvene možnosti?
Menim, da je prikončni odločitvi v zdajšnjih časih vsekafcsr treba upoštevati trg dela in zaposlitvene možnosti. A sama sem optimistka in verjamem, da bodo razmere takratv k/o bo do ti oiroci šolanje dokončali, drugaOne, boljše. Zadnja leta opažamo trend poeučanega vpisa v poklicne in srednje strokovne tehniške programe?, kar je zagotovo odraz aktualnega trga dela. Velik vpliv na odločitev otrok imajo starši, morda celo prevelik, in bi morali več te odgovornosti prepustiti otrokom.
Podobno kot za učence najbrž velja tudi za dijaZe; kdaj naj začneje izbirati študijski program?
Nekateri že ob vpisu v prvi letnik vedo, kaj bodo študirali, drugi še teden pred rokom za prijavo ne vedo, kaj napisati na prijavnico. V
srednjih šolah intenzivneje delamo na področju poklicnega svetovanja v tretjem letniku, ko dijakom predstavimo možnosti, pogoje za vpis, način izračuna točk v primeru omejitve, katere predmete si je dobro izbrati za izbirni predmet v četrtem letniku, kako to vpliva na izbiro študijskega programa ... V četrtem letniku delamo še bolj intenzivno že od oktobra. Dijake v pismu opozorimo na vse pomembne informacije ob vpisu na fakulteto, še enkrat predstavimo možnosti, pogoje, pomembne datume ... Januarja v Velenju že vrsto let pripravljamo predinformativni dan, ko povabimo predstavnike različnih fakultet in visokošolskih zavodov, da dijakom predstavijo svoje študijske programe. Letos smo ga pripravili že sedmič in obiskalo nas je kar 55 predstavnikov različnih ustanov. Tako dijaki iz prve roke pridobijo informacije, ki jih zanimajo in jim olajšajo izbiro, kam na informativni dan, a tudi izbiro študija.
»Starši naj se z otroki pred odhodom na informativne dneve vsaj malo pripravijo. Naj otroci razmislijo, kaj jih o neki šoli zanima, kaj želijo izvedeti, in potem skupaj oblikujejo nekaj vpiašanj, na katera želijo dobi ti odgovo r. Tako bodo otrocj boč angažirani in motivirani ob obisku posameznih šolt « svetuje Gabrijela Fidler.
Ali k vam prihajajopo nasvete le četrto-šolci ali tudi mlajši?
Več je četrtošolcev, ko se začno vedno bolj zavedati, da se odločitev o nadaljnjem študiju nezadržno bliža. Vse pogosteje me obivčejo tudi dijaki, ki še mesec pred vpisom ne vedo, kam naj se sploh vpišejo. Tem pomagam z različnimi testi študijskih intere sova, z naeveti, kako zbrati informacije, kakojih pretehtati, da bo odločitev pravai Pogosto bi radi konkreten nasvet, na katero fakulteto naj ee vpišejo, kar seveda ni prav. Zato j ih skušam spodbuditi in jim pomagam, da se znajo vprašati, kaj je tisto, kar jih veseli, kaj si v življenju želijo početi, da se naučijo sami poiskati informacije, odgovore na svojo vprašanja ...Se pa najdejo tudi dijaki nižjih letnikov, ki že zelo zgodaj začno resno razmišljati o svojem študiju in aktivno zbirajo informacije.
Kaj naj bo odločilno poi izbiri etudija?
Podobno kot pri izbiri srednje šole? alimor-da še bolj: razmišljajo naj z glavo, izbereje pa naj s srcem! Kajti le poklic, ki ga bodo tako izbrali, bodo srčno opravljali in tudi pri štij. diju bodo uspešnejše Seveda je pomembno upoštevati okoliščine in možnosti zaposlitve.
Koliko na odločitve mladih vpliva to, da je zadnja leta družboslovje v Sloveniji v nemilosti?
V Sloveniji skoraj ni študija, po katerem bi mlade služba že čakala. Povsod je treba nekaj truda, potrpežljivosti, vztrajnosti, ambicioznosti in prodornosti, da se najde službo. Res je nekoliko več možnosti v naravoslovnih in tehniških poklicih, kar se odraža tudi pri poklicnih izbirah. Zadnjih nekaj let vsako leto malo bolj izrazito opažam, da se povečujeta zanimanje in kasneje tudi vpis na naravoslovne in tehniške fakultete.
IVANA STAMEJČIČ
IS
LJUDSKA
VABIMO KVPISU
Osnovna šola za odrasle Predšolska vzgaja - PU in SSI Logistični tehnik Trgovec, računalnikar
TEČAJIIN DELAVNICE Tečaji tujih jezikov Retorika
Računovodstvo, računalništvo Težka gradbena mehanizacija Upravljavci centralnih naprav Slovenščina za tujce - priprava za izpit Tečaj šivanja in krojenja
NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE Računovodja; knjigovodja; posrednik za nepremičnine
Hišnik; polagalec talnih oblog; socialni oskrbovalec na domu Izvajalec zidanja in ometavanja, betonskih del, del nizkih gradenj Cestni preglednik; vzdrževalec cest Preglednik manj zahtevnih električnih inštalacij
BREZPLAČNO OBIŠČITE TUDI Karierno središče
SSU - Središče za samostojno učenje Učno pomoč
ODDAJAMO UČILNICE IN POSLOVNE PROSTORE
INFO: info@lu-celje.si; 03 428 67 50; 03 428 67 52
34
IZOBRAŽEVANJE
Razmislek pred izbiro
Objavljena razpisa za bodoče dijake in študente, za vpis v višje strokovne šole ta teden
V šolskem ministrstvu so 23. januarja objavili razpis za vpis v prve letnike srednješolskega izobraževanja v prihodnjem šolskem letu, teden kasneje še razpis za vpis v prvi letnik dodiplom-skih in enovitih magistrskih študijskih programov. Ta teden, danes ali jutri, bo znano tudi, koliko vpisnih mest bo v prihodnjem študijskem letu v višjih strokovnih šolah.
Tako bodoči dijaki kot bodoči študenti imajo v razpisu natančno navedene vse datume, na katere morajo biti pozorni pri vpisnem postopku, najpomembnejša pa sta zagotovo petek in sobota, 13. in 14. februar. Takrat bodo vse srednje, višje in visoke šole ter fakultete pripravile informativna dneva, na katerih bodo lahko mladi preverili, ali je njihova izbira prava. Tisti, ki še niso dokončno odločeni, pa bodo morda prav na teh predstavitvah ugotovili, kateri izobraževalni program in posledično seveda poklic naj izberejo. Prav zato smo ob pomoči Gabrijele Fidler iz svetovalne službe ŠC Velenje za današnjo prilogo zbrali nekaj nasvetov, kako
Ena od priložnosti za predstavitev različnih izobraževalnih programov je bil tudi Festival šol minuli konec tedna v celjskem Planetu Tuš. Predstavitve srednjih, višjih in visokih šol so popestrili nastopi učencev plesnih in glasbenih šol, ki prav tako te dni vabijo k vpisu.
čim bolje izkoristiti to priložnost. Veliko sicer o šolanju in nadaljevanju poklicne poti po zaključenem izobraževanju povedo že v šolah, a še veliko več bodo lahko
mladi (in njihovi starši) izvedeli, če bodo zastavili kar največ vprašanj. In pri tem naj ne bodo v zadregi - tako v srednjih šolah kot tudi v višjih in visokih ter fakulte-
ifGti 501323 kCTi HORTIKULTUROin L i M VIZUALNE UMETNOSTI	Ljubljanska cesta 97 3000 Celje T:+386 3 428 59 00 www.hvu.si
\/A D 1 1 O KI A Smo šala s tradicijo, znanjem in iz-y f\jj | kušnjami, ki jih z veseljem, odgo- INFORMATIVNI DAN "C ljubeznij°posreduje"	
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA SOLA
1 Cvetličar
' Vrtnar
» Aranžerski tehnik
> Hortikulturni tehnik
Petek, 13. februar, ob 9.00 in 15.00 uri
Sobota, 14. februar, ob 9.00 uri
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
1 Hortikultura
' Snovanje vizualnih komunikacij in trženja
Petek, 13. februar, ob 11.00 in 15.00 uri
Sobota, 14. februar, ob 9.00 uri
TRADICIJA JE NA NAŠI STRANI. ZNANJE TUDI. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA.
Podrobne informacije na strani www.hvu.si in prijave na tel.: 03/428 59 00
tah namreč zagotavljajo, da neumnih oziroma nesmiselnih vprašanj ni in da so najbolj veseli tistih brez dlake na jeziku.
IS, foto: SHERPA
V osnovnih šolah Savinjske regije je letos 2.373 devetošolcev. Kako pomembno je pravočasno razmišljati o izbiri poklica, mlade opozarja tema 25. otroškega parlamenta: Izobraževanje in poklicna orientacija. Učenci bodo v treh podtemah razmišljali in razpravljali o svetu poklicev, poklicih prihodnosti in izbiri poklica.
Uvajanje samooskrbe
Pridelana hrana v Šolskem centru Šentjur
Šolski center Šentjur Cesta na kmetijsko šolo 9 3230 Šentjur
Telefon: +386 (0)3 746-29-00 fax: +386 (0)3 746-29-20 TRR: 01100-6030705179
Šolski center Šentjur v šolskem in študijskem letu " 2015/2016 razpisuje naslednje izobraževalne programe:
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA	VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
	
1. ŠTIRILETNI PROGRAMI -	Živilsko-prehranski tehnik -	Kmetijskopodjetniški tehnik -	Naravovarstveni tehnik	- UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE za naziv inženir kmetijstva in krajine
2. TRILETNI PROGRAMI -	Mehanik kmetijskih in delovnih strojev -	Slaščičar -Pek	- ŽIVILSTVO IN PREHRANA za naziv inženir živilstva in prehrane
	- GOSTINSTVO IN TURIZEM za naziv organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu
3. DVOLETNI PROGRAM - Pomočnik v biotehniki in oskrbi	
4. PROGRAM 3+2 -	Živilsko-prehranski tehnik (3+2) -	Kmetijskopodjetniški tehnik (3+2)	-NARAVOVARSTVO za naziv inženir naravovarstva.
	
Informativna dneva: 13.	februar ob 9.00 in 15.00 14.	februar ob 9.00.	Informativni dnevi: 13.	februar ob 11.00 in 16.30 14.	februar ob 10.30 28. februar ob 10.00.
Informacije: Šolski center Šentjur www.sc-s.si, 03 746 29 00
Šolski center Šentjur, Cesta na kmetijsko šolo 9,3230 Šentjur
Šolski center Šentjur je zavod z več kot stoletno tradicijo pridelave hrane. Kot kmetijska šola je bil ustanovljen že leta 1909. Pobudniki za ustanovitev kmetijske šole, med katerimi je bil tudi takratni župan dr. Gustav Ipavec, ki je bil tudi zdravnik in skladatelj, so dosegli, da je deželni zbor v Gradcu sprejel sklep o ustanavljanju šole za kmetovalce v Šentjurju. Pouk v kmetijski šoli se je začel 3. januarja 1910. Šola tradicijo vzgoje in izobraževanja nadaljuje še danes. Le da danes kot Šolski center Šentjur izvaja srednje poklicne, strokovne in višješolske izobraževalne programe, ki se nanašajo na pridelavo, predelavo, ponudbo hrane in varstvo narave.
V	srednji poklicni in strokovni šoli se dijaki izobražujejo v devetih različnih programih, in sicer naravovarstveni tehnik, živilsko-prehranski tehnik, kmetijskopodjetniški tehnik, mehanik kmetijskih in delovnih strojev, slaščičar, pek in pomočnik v biotehniki in oskrbi. Dijaki se lahko izobražujejo tudi v programih 3+2, živilsko-pre-hranski tehnik in kmetijskopodjetniški tehnik.
V	višji strokovni šoli se študenti izobražujejo po višješolskih študijskih programih upravljanje podeželja in krajine, živilstvo in prehrana, gostinstvo in turizem ter naravo-varstvo.
Pri uri sadjarstva
V povezavi z delom na posestvu
Vsi izobraževalni programi so posredno in neposredno povezani s šolskim posestvom. Trenutno obdelujemo sadovnjake, vinograd, njive, rastlinjak. Od teh površin predstavljata delež eko travniški sadovnjak in eko njiva. Pridelamo solato, grah, čebulo, krompir, paradižnik, papriko, blitvo, fižol, kumare, korenje, česen, ohrovt, zelje, rdečo peso, pšenico, jabolka, hruške, grozdje. Na eko posestvu pa repo, radič, fižol, bučke, korenje, kolerabo, por in zeleno.
Celotna pridelava in predelava živil v šoli sta povezani tudi s praktičnim poukom dijakov in praktičnim izobraževanjem
določenega dela študentov. Dijaki in študenti tako teoretično znanje konkretizirajo v praktičnih situacijah, pridobivajo nove praktične izkušnje, ideje o samozaposlitvi, pripravljajo predloge izboljšav in postajajo samostojnejši pri strokovnem delu.
Veseli smo, da se je v promocijo lokalne samooskrbe in ekološke pridelave vključila tudi lokalna skupnost občine Šentjur. Prepričani smo, da lahko kot izobraževalni zavod in pridelovalec ter predelovalec veliko doprinesemo k osvešča-nju potrošnikov o pomenu in nujnosti lokalno in ekološko pridelane hrane ter s tem k ohranjanju narave.
Promocijsko besedilo
IZOBRAŽEVANJE
35
Vprašanja bodočih dijakov
Vprašanj, ki jih zastavi-jobodoči dijaki na informativnih dnevih, je lahko seveda še več, izpostavljamo le 11 najpotrebnejših.
Ali je pouk v turnusih in kakšen je urnik? Razmislite, ali vam turnusni način ustreza, sploh če imate še popoldanske obveznosti. Povprašajte, kakšen urnik vas čaka: ali bo v njem veliko »lukenj«, kar spet podaljša pouk. Pozanimajte se, kdaj se zjutraj začne pouk, saj imajo šole pogosto tudi »nulte ure«, torej ure pred uradnim začetkom pouka.
Kako je s prehrano v šoli? Pozanimajte se, ali je v šoli
kuhinja, poglejte, kakšna je jedilnica. Preverite, kakšni so jedilniki in ali so v šoli avtomati z zdravimi prigrizki. V nekaterih šolah je tudi možnost kosil.
Imajo v šoli garderobo in telovadnico? Nekatere šole imajo sistem samostojnih omaric, ponekod te razdelijo med več dijakov, drugje imajo le garderobe. Nekatere šole imajo telovadnico, dijaki drugih imajo športno vzgojo v najbližji športni dvorani ali pa ure izvedejo glede na letni čas (pozimi plavanje, drsanje, spomladi in jeseni telovadba na najbližjem športnem igrišču).
Kakšne izvenšolske dejavnosti in obvezne izbirne vsebine ponuja šola? Pozanimajte se, katere dejavnosti so plačljive in katere brezplačne v okviru šole. Obvezne izbirne vsebine obsegajo ekskurzije, različne tabore (jezikovni, matematični, fizikalni ...), določene krožke.
Praksa: v poklicnih in tehniških programih morajo dijaki uspešno opraviti prakso. Vprašajte, ali si jo lahko izberete sami in ali jo morda lahko opravljate kar v domačem podjetju, če ga imajo starši. Ali v šoli pomagajo pri iskanju mest za delovno prakso ali se boste
morali znajti sami in poiskati delodajalca?
Tuji jeziki: že v prijavi boste morali izbrati tuji jezik, zato na informativnem dnevu vprašajte, med katerimi lahko izbirate. Drugi tuj jezik je ponavadi izbirni, zato se pozanimajte, med katerimi jeziki lahko izberete. Ponekod se učijo še tretji tuji jezik, večina šol pa ima tudi jezikovne krožke.
Ali šola izvaja peti predmet za maturo? Dijaki strokovnih šol preverite, ali lahko obiskujete pouk petega predmeta za opravljanje splošne mature v svoji šoli in če ne, kje v bližini ga lahko. Vam bo
šola pri tem pomagala ali se boste morali znajti sami?
Katere statuse lahko imajo dijaki? Če večji del prostega časa namenite dodatnim dejavnostim, vprašajte, kakšni so pogoji za pridobitev statusa športnika ali kulturnika. Vsi, ki se boste v šolo vozili vsak dan in imate slabe prometne povezave, preverite, ali je v šoli status vozača.
Kako uspešni so dijaki in kateri projekti so v šoli? Vprašajte, katerih tekmovanj se udeležujejo dijaki in kakšne uspehe dosegajo. Pomembno je še, v kakšne projekte je vključena
šola in ali vključujejo tudi sodelovanje z drugimi državami, morebitne izmenjave dijakov.
Kako je z omejitvijo vpisa in kakšen je osip? Vprašajte, kam se dijaki, ki jim je izbran izobraževalni program prete-žak, večinoma prepisujejo in ali jim šola pri tem pomaga. Povprašajte tudi o omejitvi vpisa v zadnjih letih.
Kako so v delo šole vključeni dijaki? Vprašajte, ali v šoli deluje dijaška skupnost, kaj je njena vloga, ali poskrbi za prireditve, kot so na primer »krst fazanov«, dijaške zabave ali različni koncerti.
IS
Vprašanja staršev
Starši zelo pogosto spremljajo učence na informativnih dnevih, zato lahko tudi sami o izbrani šoli izvedo marsikaj, kar bodo v naslednjih letih morali vedeti.
Kako pogosti so roditeljski sestanki in govorilne ure? Če boste redno hodili v šolo, boste bolje razumeli novopečenega dijaka, pravo-
časno boste izvedeli, ali ima v šoli morda težave.
Kako šola obvešča starše? Vprašajte, kako pogosto in v katerih primerih šola obvešča starše, je obveščanje redno ali šola sporoči ocene na koncu konference in ali je mogoč vpogleda v e-redovalnico.
Kakšni so stroški šolanja? Ob vpisu dijak dobi dijaško
izkaznico, v nekaterih šolah potrebujejo opremo za delo (orodje, zaščitno obleko, različne pripomočke ...), drugod so plačljive ekskurzije (povprašajte, kakšna je povprečna cena). Vprašajte še, ali imajo starši na začetku leta še kakšne dodatne stroške.
Kakšna je podpora dijakom? Dobro je vedeti, kakšno
pomoč ponuja šola, če ima dijak težave pri učenju. Če ima šola dober sistem podpore, skoraj gotovo ne bo potrebnih plačljivih inštrukcij.
Kakšna je varnost v šoli?
Vprašajte, ali ima šola varnostnika, če ga seveda sploh potrebuje. Ima izkušnje z nasilnimi dijaki in kako ukrepa v primeru medvrstniškega
nasilja? Razglejte se in preverite, da so označene evakua-cijske poti in ali so prostori in oprema vzdrževani (ali stopnice drsijo, so stoli polomljeni ...).
Kako je poskrbljeno za dijake s posebnimi potrebami in za nadarjene dijake? Dobro je vedeti, ali šola zagotavlja dijakom prilago-
ditve, ki jih določa odločba o usmerjanju. Vprašajte, kako je urejena prehrana v primeru različnih diet in ali se je mogoče dogovoriti za poseben jedilnik. Ob tem pa še, koliko poudarka daje šola delu z nadarjenimi dijaki in ali zanje oblikujejo poseben program.
IS
36
IZOBRAŽEVANJE
ZAKAJ SE JE DOBRO VPISATI NA ŠOLSKI CENTER VELENJE?
Ker se na Šolskem centru Velenje resnično trudimo za vsakega dijaka, se zavedamo pomena dobre opreme, zato vanjo veliko vlagamo, se lahko pohvalimo z veliko in sodobno opremljeno športno dvorano, fitnes dvorano, opremljenimi učilnicami z najsodobnejšo opremo in vrhunsko tehnološko opremljenim MIC.
Poleg opreme pa je seveda izrednega pomena tudi kvaliteten, sodobno zasnovan pouk. Šolski center Velenje je bil eden od prvih, ki sodeluje v procesih prenove v slovenskem prostoru. Prednost sodobnih in prenovljenih programov je v tem, da temeljijo na uporabnih znanjih, zaposlitvenih potrebah v prihodnosti, širokih možnostih nadaljnjega izobraževanja in razvijanju potencialov posameznika.
Šolski center Velenje tudi zelo dobro sodeluje s podjetji v naši regiji, saj imamo vzpostavljeno široko mrežo povezav gospodarstva in izobraževalnega sistema. Dijaki se že med šolskim letom v podjetjih praktično usposabljajo in ta-
ko že sami navežejo stike z delodajalci, ki tako neposredno vplivajo na kvaliteto njihove izobrazbe oz. usposobljenosti za delo. Hkrati pa skupaj s podjetjitvorimo vsebine odprtega dela kurikula. Zato so naši dijaki po končanem šolanju izredno zaposljlvi, saj so že pridobili določene delovne izkušnje.
Poudariti moramo zgledno sodelovanje s prevozniki in sofinanciranje prevozov iz drugih občin, skrb za varnost dijakov, skrb za zdravo toplo dijaško prehrano v novi moderni jedilnici Gaudeamus in jedilnici na MIC.
Šolanje blizu doma, možnost vključitve v različne projekte, izmenjave dijakov, praksa vtujini, številne strokovne ekskurzije, sodelovanje na tekmovanjih, možnost učenja več tujih jezikov (ang., nem., fra., špa., ita., rus.) so poleg truda za dobre odnose In sodelovanje tako med dijaki, dijaki in učitelji, starši in vsemi drugimi vpletenimi v šolske procese gotovo razlogi za vpis na Šolski center Velenje.
I. GIMNAZIJA /_V CELJU _
(ST***^®
Programi:
Splošna gimnazija
Klasična gimnazija
Športni oddelek
Umetniška gimnazija
Vzporedno glasbeno izobraževanje
v
CJL Želii uspefr)	¿rja/
Mag. Jani Prgič, predavatelj in ustanovitelj Svetovalno-izobraževalnega centra MI, je mednarodno certificiran NLP-tre-ner, ki je svoje znanje ter izkušnje s področja nevrolingvističnega programiranja pridobil v Veliki Britaniji.
V okviru programov sodeluje s šolami in podjetji, tako v Sloveniji kot v tujini, kjer pomaga skupinam in posameznikom pri dvigu kakovosti njihovega življenja in dela.
S programi, kot so NLP-Praktik, NLP-Moj-ster praktik in NLP-Coach, lahko posameznik ali skupina izboljša lastno komunikacijo, hkrati pa spodbuja doseganje odličnosti na vseh področjih svojega življenja.
Vsekakor je vredno izpostaviti program Življenje nad črto, ki je namenjen zdravljenju kolektivov v podjetjih. Namen programa je izboljšati medsebojne odno-
se, hkrati pa v kolektiv vključiti strokovno in globoko vsebino na zabaven način. »Takšen način komunikacije zmanjšuje konflikte med zaposlenimi, hkrati pa vodi v večjo uspešnost celotnega podjetja,« pravi Jani Prgič.
Mag. Jani Prgič ni le NLP-trener, ampak tudi trener pozitivne discipline in mediator. Program Pozitivna disciplina uči vzgojitelje, učitelje in starše, da vzgajajo otroke tako, da naredijo pravo stvar tudi takrat, ko jih nihče ne gleda.
Mag. Prgič verjame v to, da je potrebno kvalitetna znanja narediti čim bolj dostopna, zato se ves čas trudi svoje programe približati uporabnikom tudi z različnimi sofinanciranji in donacijami.
Svetovalno-izobraževalni center MI
www.center-mi.si in www.janiprgic.si
J
Vabimo k vpisu
Srednja zdravstvena šola Celje
Srednja zdravstvena šola Celje Ipavčeva 10, 3000 Celje
v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 201512016:
-	Zdravstvena nega (SSI, štiriletni program);
-	Zdravstvena nega (PTI, 3+2);
-	Bolničarfnegovalec (SPI, triletni program);
-	Kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program).
Izvajamo tečaje:
-	Zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka; NOVO
-	Maser/maserka;
■ Pediker/pedikerka; informativni dan za mladino in odrasle bo
-	Vizazist/vizazistka;
-	Maniker/manikerka.
v petek, 13. februarja 2015, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 14. februarja 2015, ob 9. uri.
Pridružite se nam na enodnevnih delavnicah s področja nege, dietne prehrane in kozmetike:
-	Pomoč pri premeščanju delno pomičnih in nepomičnih oseb;
-	Nega bolnika na domu;
-	Dietna kuhinja: Prehrana sladkornega bolnika;
-	Dietna kuhinja: Brezglutenska dieta;
-	Ličenje za vsak dan;
-	Nega rok in nohtov.
Izvajamo tudi postopke za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Pristopite k preverjanju in potrjevanju NPK in si pridobite poklic:
-	Zobozdravstveni asistent/zobozdravstvena asistentka; NOVO
-	Zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka; NOVO
-	Maser/maserka;
Dodatne informacije: 03 428 69 00
info@szsce.si, www.szsce.si
-	Vizažist/vizažistka;
-	Maniker/manikerka.
pouk s pomočjo interaktivnih tabel v
vseh učilnicah
pestra izbira tujih jezikov
pouk z naravnima govorcema nemščine
in angleščine
velik izbor izvenšolskih dejavnosti statusi za športnike, kulturnike, tekmovalce, zdravstveno ogrožene in druge aktivne dijake vaje v sodobno opremljenih laboratorijih sodelovalno okolje ekskurzije po vsej Evropi medpredmetno povezovanje raziskovalna dejavnost topla, ustvarjalna, spodbudna šola prosti brezžični (WiFi) dostop
Izobraževanje odraslih
Telefon: 03 428 65 57
E-pošta:
svetovalna@prvagim.si
Spletna stran: www.prvagim.si
Naslov: Kajuhova 2 3000 Celje
V Srednji zdravstveni šoli Celje izvajamo formalne izobraževalne programe s področja zdravstvene nege in kozmetike: program zdravstvena nega, program bol-ničar-negovalec in program kozmetični tehnik.
Zavedamo se, da je izobraževanje ob družinskih in službenih obveznostih še poseben izziv, zato poskušamo izobraževanje odraslih prilagoditi potrebam posameznika. Izvajamo ga na prilagojen način, po konzultacij-sko-izpitni metodi s svetovanjem in z mentorstvom (individualni izobraževalni model). Predavanj ni. Izobraževalno delo temelji na uvodnih predstavitvah predmetov, skupinskih in individualnih konzultacijah, govorilnih urah s
poskusnim ocenjevanjem ter na praktičnem pouku, ki je v celoti voden in poteka v naših učnih središčih - Splošni bolnišnici Celje in Domu Lipa Štore.
Prijave za vpis v formalne programe izobraževanja bomo zbirali od 2. marca do 19. junija v času uradnih ur. Šolnina za posamezen program je odvisna od predhodno pridobljene izobrazbe, zato jo določimo za vsakega posameznika posebej ob predložitvi vseh zahtevanih spričeval in drugih dokazil.
Tudi tečaje za pridobitev znanj za maserje, pedikerje, vizažiste, manikerje in zdravstvene reševalce izvajamo na profesionalen način. Udeležence seznanimo s teoretičnimi vsebinami, vendar prido-
bijo tudi kakovostno praktično znanje. Poleg daljših tečajev, ki omogočajo pridobitev poklica, izvajamo še enodnevne tečaje ličenja in manikire, namenjene vsakdanji negi, in enodnevne tečaje s področja dietne prehrane in nege. V tečaje vpisujemo celo šolsko leto.
V Srednji zdravstveni šoli Celje izvajamo tudi postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij maser, pediker, maniker in vi-zažist. Na novo izvajamo tudi preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij zobozdravstveni asistent in zdravstveni reševalec.
Mag. Jana Bervar, Izobraževanje odraslih Srednja zdravstvena šola Celje
IZOBRAŽEVANJE
37
Vprašanja bodočih študentov
Pred odhodom na informativni dan si je dobro pripraviti nekaj vprašanj. (Foto: arhiv NT, SHERPA)
Kot poudarja Gabrijela Fidler iz šolske svetovalne službe ŠC Velenje, je pred izbiro študijskega programa potreben res temeljit razmislek. Mladi si ne izbirajo le študija za naslednjih nekaj let, pač pa poklic, ki ga bodo kasneje opravljali. Že pred vpisom naj poiščejo čim več odgovorov, da bo tudi študij prijeten.
Sprejemni izpiti, dodatna znanja in omejitve: vprašajte, ali je sprejemni izpit plačljiv, koliko stane, kdaj in kako boste izvedeli rezultate in kako se pretvorijo v točke. Lahko izpit opravljate večkrat in koliko časa velja? Za vpis v nekatere programe so zahtevani še kakšni drugačni pogoji (obvezno predznanje jezika, točno določen predmet pri maturi ...), vprašajte, kakšni natančno so ti pogoji.
Koncesionirani in ne-koncesionirani študijski programi: preverite, kakšno stopnjo izobrazbe boste dosegli po zaključku študija in ali bo vaša izobrazba javno veljavna, s čim je primerljiva. Po-
zanimajte se, do kdaj ima študijski program veljavno akreditacijo, da boste med študijem brez skrbi.
Nabor izbirnih predmetov: večina študentov lahko že v prvem letniku izbere tudi izbirne predmete. Pozanimajte se, če lahko izbirate tudi med predmeti drugih fakultet, kako
je z zasedenostjo, saj se ponekod zanimivi izbirni predmeti zapolnijo že prvi dan možnega vpisa v višji letnik.
Čas in kraj predavanj: nekatere fakultete imajo predavanja na različnih lokacijah. Največkrat so te blizu ena drugi, vseeno pa se pozanimajte o tem. Pov-
prašajte, kakšen je okviren urnik predavanj, ali so ta do poznega večera in ali je vmes veliko »lukenj«. Na samostojnih fakultetah in višjih šolah še vprašajte, kje bodo predavanja v primeru majhnega števila vpisanih študentov oziroma ali se bodo sploh izvajala na enak način in v enakem obsegu.
Plačljivost študija: večina fakultet je brezplačnih, izjema so nekoncesionirani javni zavodi. Pred vpisom je treba poravnati stroške vpisa, sicer je študij brezplačen. Pozanimajte pa se, kakšni so drugi stroški (cene učbenikov, gradiv, dodatnega materiala), ali je veliko vaj in predavanj izven fakultete (dodatni stroški prevoza), ali je treba kupiti uniformo (predvsem višje šole), kakšna je članarina v knjižnici ... Če se boste vpisovali izredno, se pozanimajte o šolnini.
Pogoji za napredovanje:
pred vpisom v višji letnik mora študent izpolniti določene pogoje (izpiti pri določenih predmetih, praksa, minimalno število doseže-
nih kreditnih točk ECTS ...), zato se pozanimajte, kakšni so pogoji za ponavljanje letnika, če vam ne bo uspelo opraviti vseh obveznosti.
Možnost prepisa med študijskimi programi: vprašajte po primerljivem študijskem programu, če ne boste sprejeti ali če se vam kasneje zalomi in se boste želeli prepisati. Je treba opraviti kakšne diferencialne izpite? Če boste v prvem letniku študirali izredno, vprašajte, kakšna je možnost prepisa v redni študij in koliko študentom letno uspe tak prepis.
Karierni center: vse univerze v Sloveniji imajo svoje, vedno bolj razviti pa so tudi na fakultetah. Povprašajte po njem, saj je lahko dober most med študijem in bodočo zaposlitvijo, ponuja pa tudi številne aktivnosti.
Možnost zaposlitve: nič ne bo narobe, če vprašate, kakšno prihodnost ima študij ter kje se boste lahko zaposlili. Naj vam povedo konkretne primere, vprašajte tudi, ali je diplomantov »vašega« študija že veliko in ali lahko iščejo zaposlitev
tudi na drugih področjih.
Študentske izmenjave:
povprašajte, koliko študentov letno odide na izmenjavo, v katerih državah se izvaja vaš program oziroma v katere države lahko odidete, ker ima fakulteta podpisane bilateralne sporazume (določeni programi imajo bolj pestro izbiro kot drugi).
Tutorstvo: tutorji vam lahko močno olajšajo prvo leto na fakulteti, prav tako tudi tutorji profesorji, ki bodo pomagali z bolj »administrativnimi« informacijami. Vprašajte, ali ima vsak študent svojega tutor-ja, kakšna je njihova dosegljivost.
Praksa in pripravništvo: praksa je lahko v okviru izbrane fakultete ali v podjetjih, kjer delate zastonj ali pa ponekod študentom tudi plačajo opravljeno delo. To je lahko odskočna deska za nabiranje izkušenj in morebitno kasnejšo zaposlitev. Vprašajte, ali je pripravništvo po končanem študiju obvezno in ali je brezplačno ali plačano.
IS
Znanje za delo v gospodarstvu
Visoka šola za proizvodno inženirstvo s sedežem v Celju je začela delovati v letu 2010. Nastala je na pobudo gospodarstva, ki se že nekaj časa sooča s pomanjkanjem usposobljenih kadrov na področju tehniških ved. Študij traja tri leta, strokovni naziv, ki si ga pridobijo diplomanti, pa je diplomirani inženir strojništva.
Pogovarjali smo se z dekanom visoke šole, doc. dr. Gašperjem Gantarjem.
Šola izvaja visokošolski strokovni študijski program sodobno proizvodno inženirstvo. Na čem je pou-
VISOKA SOLA ZA PROIZVODNO
INŽENIRSTVO

darek?
Študenti pridobijo temeljna inženirska znanja, v tretjem letniku pa se z izbiro modula usmerijo v področji orodjar-stva in konstruiranja oziroma proizvodne logistike. Velik poudarek dajemo tudi poslovnim znanjem, tako da študente poskušamo naučiti, kako spremeniti odlične tehnične rešitve v finančni uspeh podjetij. Proizvodna podjetja so namreč ključni gospodarski temelj Slovenije. Večinoma delujejo kot podizvajalci končnih proizvajalcev, zato je pridobivanje prednosti na področju izdelovalnih tehnologij
wm
_
Znanje, ki ga boste l lahko uporabili!
ostani diplomirani inženir strojništva
Vabljeni k vpisu v visokošolski strokovni študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo
(izredni študij)
Informativni dnevi
13.	2. 2015 ob 16. uri,
14.	2. 2015 ob 10. uri,
v prostorih Visoke šole za proizvodno inženirstvo, Mariborska c. 2, Celje, 1. nadstropje.
Darko Čas, študent VŠPI: »Leta, ko sem bil študent VŠPI, je bilo obdobje pridobivanja tako teoretičnih kot praktičnih znanj s področja strojništva. Z zadovoljstvom lahko širim namen in prizadevanja visoke šole, da študente karseda pripravi na delo v posameznih podjetjih.
Kot ugotavljam, mi znanje izredno koristi v vseh segmentih poslovne kariere. Zaposlitvene možnosti so precejšnje. Študij omogoča širok nabor del in delovanje na različnih področjih.«
Kakovostno izobraževanje medicinskih sester na VZŠCE
in organizacije proizvodnje ključno za doseganje poslovnih uspehov.
Kje vidite prednosti visoke šole za proizvodno inže-nirstvo?
Študij je praktično naravnan in učinkovit. Izvajajo ga visokošolski učitelji z izkušnjami iz industrijskega okolja, kar je za študij na prvi stopnji izredno pomembno. Izvajamo ga v odlično opremljenih predavalnicah in laboratorijih. Tudi ankete med prvimi diplomanti kažejo, da so s študijem in pridobljenim znanjem zelo zadovoljni.
Kakšni so stroški študija?
Visoka šola za proizvodno inženirstvo izvaja samo izredni študij, ki je plačljiv in organizacijsko ter izvedbeno prilagojen zaposlenim študentom. Pri tem moram omeniti, da so stroški izrednega študija v domači regiji (šolnina) ob upoštevanju podatkov iz raziskave Eurostudent pravzaprav primerljivi s stroški rednega študija izven regije.
Promocijsko besedilo
V študijskem letu 2015/16 bo študij na Visoki zdravstveni šoli v Celju (VZŠCE) začela že sedma generacija študentov študijskega programa zdravstvene nege. Kakovosten študijski proces, odlične možnosti za praktično (klinično) usposabljanje študentov, dobre mednarodne povezave in razvojna usmerjenost utrjujejo položaj visoke šole kot pomembne izobraževalne in raziskovalne inštitucije v regijskem prostoru, pa tudi izven nje.
Zanimanje za študij na VZŠCE je že vse od ustanovitve veliko. Katere prednosti študija v primerjavi z ostalimi visokošolskimi zavodi, ki tudi delujejo na študijskem področju zdravstvene nege, prepoznavajo študenti? Dekan VZŠCE izr. prof. dr. Gorazd Voga pravi: »Smo mlada in razmeroma majhna šola, zato mnogo lažje spreminjamo način dela glede na nove zahteve in študijski proces prilagajamo potrebam študentom. Dobro razvita mreža zdravstvenih zavodov v širši regiji omogoča kakovostno klinično usposabljanje študentov pod vodstvom usposobljenih mentorjev. Nenazadnje pa smo z ustanovitvijo visoke šole možnost študija zdravstvene nege prostorsko približali študentom, ki so zaposleni in tako veliko lažje usklajujejo svoje službene, študijske in družinske obveznosti.«
Katere so razvojne usmeritve šole?
Visoka šola že nekaj časa usmerja svojo strokovno in ra-zvojno-raziskovalno dejavnost ter aktivnosti na področju vseži-vljenjskega učenja na področje paliativne oskrbe. Spodbujeni tudi z aktualnimi demografskimi trendi ter čedalje večjim pome-
nom, ki ga družba in stroka dajeta paliativni oskrbi, so se kot prvi v slovenskem prostoru odločili za razvoj podiplomskega magistrskega študijskega programa paliativne oskrbe. »Načrtujemo, da bo prvi vpis v študijski program možen v študijskem letu 2016/17,« pravi dr. Voga.
Šolo odlikuje tudi
mednarodno
povezovanje
Veseli so bili, da so bili kot eden izmed treh slovenskih vi-
I *
sokošolskih zavodov uspešni na razpisu Erasmus + Strateška partnerstva in da so pridobili mednarodni projekt z naslovom Healthy lifestyle for aging well, kjer aktivno sodelujejo s partnerskimi ustanovami s Finske, Portugalske in Poljske. Prva večja aktivnost v okviru projekta bo štirinajstdnevna mednarodna poletna šola, ki bo v organizaciji VZŠCE letos maja v Celju.
Promocijsko besedilo
VISOKA
ZDRAVSTVENA SOLAVCEUU
Postani diplomirana medicinsUIMpstra / diplomiranialPavstvemk
Vabljjnr k vpisu v visokošolski strokovni študijski program ZUravstvena nega (izredni študij).
Informativna dneva:
petek, 13. februar 2015 ob 16. uri,
,
■ sobota, 14. februar 2015, ob 10. uri
v prostorih Visoke zdravstvene šole, Mariborska c. 7, Celje
www.vzsce.si
.1 \ ■!
38
IZOBRAŽEVANJE
Prenovljeni študijski programi še bolj aktualni
Fakulteta za komercialne in poslovne vede (FKPV) s sedežem v Celju in z dislociranimi enotami v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Murski Soboti in Kranju ponuja možnost študija komerciale, turizma in poslovne informatike na dodiplomski in podiplomski ravni ter varnostnega menedžmenta na dodiplomski ravni. V desetletju uspešnega delovanja je na fakulteti študij končalo skoraj 3.500 študentov. Zdaj je obdobje, ko fakulteta prenavlja vse svoje študijske programe.
Poklici, za katere se izobražujejo študenti na FKPV, so tudi v današnji gospodarski situaciji zelo iskani, zato je tudi interes študentov za programa komerciala in poslovna informatika stabilen, zanimanje za program turizem pa se povečuje. Obstoječi študijski programi so praktično usmerjeni in za študente zelo privlačni. Večino predavanj izvajajo predavatelji iz gospodarske prakse, kar daje že tako sodobno zasnovanim progra-
www.fkpv.si
mom še večjo vrednost. Da bi bil študentom omogočen kar najbolj realen vpogled v dogajanje na njihovem strokovnem področju, so pogosto na predavanja vabljeni tudi gostje iz poslovne prakse, omogočijo pa jim tudi študijske obiske v podjetjih.
Podaljšali
akreditacije
programov
V letu 2014 sta FKPV obiskali zunanji strokovni skupini, od katerih je ena ocenjevala program komerciala in druga program turizem. »Veseli nas, da je strokovna komisija prepoznala nadstandardne materialne razmere v zavodu, kjer se program izvaja, dobro za-posljivost diplomantov, zelo dobro dostopnost učiteljev in še kaj. Seveda so pohvale zelo dobrodošle, a nas ne smejo prevzeti,« je poročilo komisije Nakvis, ki je presojala program komerciala, komentiral direktor FKPV Andrej Geršak. Na osnovi omenjenega poročila je Nakvis oktobra 2014 izdal odločbo o podaljšanju akreditacije dodiplomskega in podiplomskega programa komerciala za sedem let.
Postopna prenova
Skladno s priporočili in z usmeritvami zunanjih strokovnjakov ter na osnovi preteklih izkušenj in predlogov predavateljev in študentov programe postopoma prenavljajo. »Prenovljeni programi
bodo obdržali ključne prednosti obstoječih, a bodo še bolj aktualni in povezani s potrebami na trgu dela,« pojasnjuje dekanja FKPV izr. prof. dr. Marjana Merkač Skok, ki si nenehno prizadeva, da bi fakulteta izvajala čim več aplikativnih projektov, v katere bi
se vključevali tudi študenti. Do zdaj je bilo njeno prizadevanje zelo uspešno, saj so se v preteklem študijskem letu lahko študenti aktivno vključili v dva projekta. Projekt Po kreativni poti do praktičnega znanja jim je že med študijem omogočil, da so dobili stik s
prakso in reševali konkretne probleme podjetij. Mednarodni projekt Developing Skills for Future Jobs pa je zagotavljal pridobivanje kompe-tenc, ki sicer niso povezane z učnimi načrti predmetov, a jim je omogočil spoznavanje z dobrimi praksami doma in
v tujini ter spodbudil razvoj podjetniških, jezikovnih in informacijskih kompetenc vključenih študentov, ki so delali pri tem projektu celo leto. Oba projekta bodo predvidoma izvajali tudi letos.
Promocijsko besedilo
www.fkpv.si
INFORMATIVNI DNEVI
13. in 14. februar

Naložba v vašo prihodnost
OPERACIJO DEIN3FINAN3RAEVROPSKAUNIIA
Evro: skl socialni sklad
modra Številka • 080 20 26)
Visokošolski študijski programi prva stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika

Turizem
Varnostni menedžment
Magistrski študijski programi druga stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Doktorski študijski program tretja stopnja:
Poslovne vede
Operacijo razvoja novih študijskih programov Poslovna informatika in Turizem delno financira Evropska unija, in " " Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007-2013, razvojne prioritete 3:»Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva«.
Celje < Ljubljana < Maribor < Nova Gorica < Murska Sobota
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije international School for Social and Business Studies
Celje ■ Slovenia ■ Europe
Preveri na
www.mfdps.si
%
Hi
ODPIRAMO VRATA DO ZANIMIVIH POKLICEV!
Univerzitetni študijski program
EKONOMIJA V SODOBNI DRUŽBI
vodja marketinga finančni manager vodja projektov podjetnik
poslovni informatik kadrovski manager direktor
produktni vodja
računovodja
Brezplačni redni študiji
FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE UNIVERZA NA PRIMORSKEM
vpisuje v dodiplomske študijske programe 1. stopnje:
Enopredmetni univerzitetni študijski programi
GEOGRAFIJA, ITALIJANISTIKA, KULTURNA DEDIŠČINA, MEDIJSKI ŠTUDIJI, MEDKU LTURNO .JEZIKOVNO POSREDOVANJE, SLOVENISTIKA, ZGODOVINA
Dvopredmetni univerzitetni študijski programi
ANTROPOLOGIJA, ARHEOLOGIJA, GEOGRAFIJA, ZGODOVINA
Vabljeni na informativna dneva v petek, 13.2., in soboto, 14.2.!
Pram korak za iMpežtU) prihodnost!
Več info na www.fhs.upr.si, info@fhs.upr.si ali 05/66 37 741
IZOBRAŽEVANJE
39
Na Celjskem manj vpisnih mest za dijake
Osnovno šolo letos zaključuje nekaj manj kot 18 tisoč učencev, kar je 700 več kot lani. Zanje bo v srednjih šolah na voljo 23.650 oziroma 500 vpisnih mest več kot lani. Na Celjskem je razpisanih 3.222 mest, v primerjavi z lanskim razpisom pa je številka nekoliko nižja.
Po Sloveniji je razpisanih nekaj mest manj v programih nižjega poklicnega izobraževanja, 300 mest več je za srednje poklicno izobraževanje, 250 več za strokovno oziroma tehniško izobraževanje, pri gimnazijskih programih pa ostaja številka enaka lanski. Šole so sicer predlagale celo več kot
25 tisoč vpisnih mest, vendar jim v ministrstvu niso prisluhnili. Na Celjskem je v primerjavi z lani kar nekaj sprememb: tako so v Celju za po en oddelek zmanjšali vpise bodočih ekonomskih, kozmetičnih, gradbenih in logističnih tehnikov ter vpis v splošno gimnazijo na Gimnaziji Lava, v Velenju je
manj mest za gastronomsko turistične tehnike, zato pa je razpisan en oddelek več strojnih tehnikov. V Rogaški Slatini je tako kot lani razpisan oddelek steklarskih tehnikov, vendar lani zanj ni bilo niti enega prijavljenega dijaka. V ŠC Celje znova poskušajo s programom kle-par-krovec, vendar bodo pro-
gram izvedli le, če bo dovolj prijav in si bodo dijaki zagotovili individualne pogodbe za praktično usposabljanje.
A te številke zaenkrat še ne povedo veliko, saj bo dejansko število oddelkov po 1. septembru odvisno od števila
prijavljenih dijakov. Tam, kjer ne bo dovolj vpisanih, bo kakšen oddelek manj, v šolah, kjer je za posamezne programe zelo veliko zanimanja, pa lahko ministrstvo zaprosijo tudi za kakšen oddelek več.
IS
Vseživljenjski, medgeneracijski in prijazni za uporabnike
Ljudska univerza Šentjur je vodilni partner projekta, ki je nastal na pobudo Steklarne Rogaška. Lani je s petimi partnerji začela izvajati projekt Steklarstvo - izzivi prihodnosti v okviru programa Vseži-vljenjsko učenje, sektorski program Leonardo da Vinci, akcija Prenos inovacij.
V projektu so nastali novi poklicni standardi za steklo-pihalce in steklobrusilce, z začetkom leta pa se v pilotskem programu že usposabljajo prvi kandidati. Izvedbo projekta financira Evropska komisija.
Novost - sodelovanje z Gea Collegem
Ob večjem številu jezikovnih in računalniških izobraževanj ponujajo splošna neformalna izobraževanja za odrasle, krajše seminarje in delavnice,
izvajajo programe nacionalnih poklicnih kvalifikacij, programe za iskalce zaposlitve in številne druge. Pri tem je pomembna pestrost vsebin, v katerih posameznik najde kaj zase s pomočjo mentorjev, ki imajo predvsem posluh za ljudi.
Vse tiste, ki želijo informacije o študiju, ki je privlačen, koristen in lahko spremeni življenjsko pot, Ljudska univerza Šentjur vabi na informativni dan. Predstavitev študija na daljavo za višješolska programa ekonomist in poslovni sekretar (v pripravi so še trije novi programi) in jih izvaja Gea College, bo v petek, 13. februarja, in v sredo, 18. februarja 2015.
Medgeneracijski mozaik mladosti in izkušenj
Ljudska univerza Šentjur je s številnimi programi v zadnjih
Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v študijska programa I. stopnje:
Visokošolski strokovni študijski program Energetika
(I. bolonjska stopnja)
Univerzitetni študijski program Energetika
(I. bolonjska stopnja)
Informativna dneva:
v petek, 13. februarja, ob 10.00 in 15.00 ter v soboto, 14. februarja, ob 10.00,
v prostorih fakultete v Krškem in Velenju.
letih postala stičišče različnih generacij, od najmlajših do udeležencev, ki so v tretjem življenjskem obdobju. Zato ni naključje, da je bila v LU Šentjur okrogla miza o medgene-racijskem druženju. Udeleženci dogodka so bili iz različnih
ustanov in organizacij, a s skupnimi cilji - izboljšanje kakovosti življenja posameznikov in družin ter hkrati povečanje družbene povezanosti in socialne vključenosti vseh skupin prebivalstva.
Promocijsko besedilo
FAKULTETA ZA BMRGETKO
krško - velenje
GIMNAZIJA LAVA
Gimnazija Gimnazija -evropski oddelek Tehniška gimnazija
SREDNJA SOLA ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO
Logistični tehnik
Ustvarjalec modnih oblačil
Avtoservisni tehnik -PTI
Avtoserviser Avtokaroserist Frizer
Preoblikovalec tekstilij
Kozmetični tehnik -odrasli
www,sc-celje.si
SREDNJA SOLA ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA
Gradbeni tehnik Okoljevarstveni tehnik
Zidar
Tesar
Pečar - polagalec
keramičnih oblog
Izvajalec suhomontažne gradnje
Pomočnik pri tehnologiji gradnje
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Avtoservisni menedžment Gradbeništvo Mehatronika Strojništvo
SREDNJA SOLA ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO
Elektrotehnik Tehnik računalništva Kemijski tehnik
Elektrikar
SREDNJA SOLA ZA STROJNIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE
Strojni tehnik
Medijski tehnik
Tehnik mehatronike
Strojni tehnik - PTI
Tehnik mehatronike -PTI
Mehatronik operater
Oblikovalec kovin -orodjar
Instalater strojnih inštalacij
K le pa r-k rove c
Pomočnik v tehnoloških procesih

40
IZOBRAŽEVANJE
Štipendijska shema Savinjske regije
Gre za instrument sofinanciranja kadrovskih štipendij, ki temelji na partnerstvu države, delodajalcev, občin in nosilca projekta RASR, Razvojne agencije Savinjske regije, d. o. o..
Polovica denarja za štipendije je zagotovljena iz javnih sredstev (85-odstotna sredstva Evropskega socialnega sklada, 15-odstotna državna sredstva), polovico pa prispevajo delodajalci. V projekt so vključene tudi nekatere občine Savinjske regije (Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Prebold, Podčetrtek, Polzela, Rogatec, Rogaška Slatina, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec), ki v 25 odstotkih krijejo obveznost delodajalca.
Namen
Namen Regijske štipendijske sheme Savinjske regije
je v čim večji meri uskladiti
izbiro poklica dijakov in študentov s kadrovskimi potrebami delodajalcev, povečanje možnosti kadrovskega štipendiranja, ki omogoča po končanem šolanju takojšnjo in ustrezno zaposlitev, zaposlovanje v domači regiji ter zvišanje izobrazbene ravni prebivalstva v regiji.
Osnovni cilj
Cilj štipendijske sheme je šolanje za potrebe gospodarstva in preprečitev bega možganov iz regije. Štipendije se tako podeljujejo za konkretna delovna mesta, in sicer za celotno ali preostalo dobo šolanja štipendista po izobraževalnem programu.
Do sedaj smo skrbno in načrtno preko Regijske štipendijske sheme Savinjske regije podelili 559 štipendij. Te omogočajo dijakom in študentom kvalitetno izobraževanje in po končanem šolanju prvo zaposlitev.
Podjetno v svet podjetništva 2014
V Razvojni agenciji Savinjske regije d.o.o. smo v letu 2013 začeli izvajati nacionalni projekt Podjetno v svet podjetništva (PVSP). V letu 2013 in 2014 se je 40 mladih, ki so se prijavili na javni poziv z najboljšimi poslovnimi idejami, podjetniško usposabljalo štiri mesece.
Udeleženci med usposabljanjem oblikujejo svoj poslovni načrt, v katerem preverjajo in nadgrajujejo svojo poslovno idejo.
Mladi svoje podjetniške ideje razvijajo ob strokovnem vodstvu in mentorstvu strokovnjakov z izkušnjami iz podjetništva in gospodarstva ter raziskovalnih in izobraževalnih institucij.
Namen projekta PVSP
Namen projekta je podjetniško usposabljanje mladih visoko izobraženih brezposelnih oseb iz Savinjske regije, da se bodo po zaključku projekta lahko samozaposlile, in sicer v lastnem podjetju ali pri drugem delodajalcu.
Vključitev v projekt za udeležence pomeni možnost, da s strokovno pomočjo mentorjev in dodatnim usposabljanjem v okviru operacije pridobijo ustrezna znanja in veščine, ki
ANGLEŠČINA ZA OTROKE
od 3 mesecev do 19 let ^ učenje po naravni metodi
Vpis v februarju!
www.helendoron.si celje@helendoron.com
070 600 100
Med generacijama, ki letos zaključujeta osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, je v Savinjski regiji letos zelo majhna razlika. Devetošol-cev je 2.373, iz srednjih šol pa bo junija odšlo 2.363 maturantov. Del te generacije bo nadaljeval študij na višjih in visokih šolah ter fakultetah. Za vpis v višješolske študijske programe še ni znano število razpisanih mest, v visokošolskih zavodih Savinjske regije (visokošolski strokovni in univerzitetni programi 1. stopnje) jim ponujajo 617 vpisnih mest za redni študij in 610 za izredni študij.
so potrebne za identifi kacijo podjetniške ideje, za njen razvoj in izvedbo v praksi.
Vključitev v operacijo za vsakega izmed izbranih udeležencev pomeni tudi obvezo, da se s polno odgovornostjo posveti uresničitvi svoje poslovne ideje.
Doseganje ciljev
Pod okriljem projekta PVSP je doslej vrata odprlo 18 novih samostojnih podjetij, dve družbi z omejeno odgovornostjo in en zavod. Zaposlitev pri drugem delodajalcu je do sedaj našlo sedem sodelujočih v projektu.
Trenutno se pri nas usposablja deset mladih bodočih podjetnikov, ki zbirajo pogum, da se preizkusijo tudi na trgu.
Izvajanje usposabljanja brezposelnih mladih omogočata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Promocijsko besedilo
Učenci in dijaki naj na informativnih dnevih čim več sprašujejo, saj so predstavitve namenjene njim. Naj bodo pogumni in se pozanimajo o čim več rečeh. So pa informativni dnevi hkrati priložnost, da izbrano šolo svojega otroka spoznajo tudi starši. Nobeno vprašanje ni neumno ali nesmiselno, odgovori pa bodo zagotovo zanimali tudi druge in ne le tistega, ki bo zastavil vprašanje.
ABITURA
šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje!
višja strokovna šola
•	inženir varovanja
•	poslovni sekretar
•	ekonomist
•	velnes novo!
telefon: 03 428 55 32
seminarji, delavnice, tečaji
najem predavalnic
www.abitura.si
Ni še prepozno za pridobitev novega znanja
Na UPI - ljudski univerzi Žalec ste dobrodošli vsi -tisti, ki želite pridobiti formalno izobrazbo, kot tudi vsi ostali, ki iščete znanje za svojo osebnostno rast, hobi ... Še vedno se lahko vpišete v enega od devetih srednješolskih programov, med katerimi sta še posebej aktualna poklicna tečaja predšolska vzgoja in tehnik računalništva. Za vse, ki se boste vpisali še v februarju, so pripravili zares ugodno ponudbo, ki jo najdete na www.upi.si.
Trenutno na UPI Žalec vpisujejo v jezikovne in računalniške tečaje, v priprave za NPK za socialnega oskrbovalca, oblikovalca in izdelovalca spletnih strani ter za usposabljanje za knjigovodska dela. Prijave v omenjene tečaje zbirajo do 13. februarja.
Na UPI Žalec so januarja 2015 pričeli izvajati projekta na področju programov spodbujanja medkulturnega dialoga z državljani tretjih držav - Vklopi se. V okviru projekta bodo v sodelovanju z Radiem Celjem in državljani tretjih držav pripravili pet radijskih oddaj o medkulturnem dialogu, izvedli pet kuharskih delavnic v Celju in zaključno prireditev ob svetovnem dnevu medkulturnega dialoga v maju. Udeležba v
vseh aktivnostih je brezplačna, za sodelovanje v projektu pa se obrnite na Tino Baloh (03 713 35 71, tina.baloh@upi.si).
Projekt sofinancirata Evrop-
ska unija iz Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav in Ministrstvo RS za notranje zadeve.
Promocijsko besedilo
Po znanje na UPI Zalec
Srednješolski Programi
Brezplačna Osnovna Šola pa Odrasle
TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), PREDSOLSKA VZLOJA (ssi In poklicni tečaj), EKONOMSKA GIMNAZIJA, MATURITETNI TEČAJ, EKONOMSKI TEHNIK (ssi), ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TIHNIK(pti),OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR, ELEKTRIKAR, LASTRONOMSKO TURISTIČNI TEHNIK (ssi),TRLOVEC
- Jezikovni Tečaji
.:;-a Računalniški Tečaji / Usposabljanja in Tečaji ha Prosti Čas
Informiranje in Svetovanje pa Izobraževanje in Poklic
	
UPI UeDnAUNMERVŽdLeC	
	lu-zalec@upi.si
PODLISTEK / BUKVARNA
41
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
#
amra
www.kamra.si
Pust v Savinjski regiji m
Pustna dediščina in tradicija sta na Slovenskem skoraj tako pestri, kot je dežela. Malodane je imela vsaka vas nekoč svoj način pustnega šemljenja in šegavosti. Med pustnimi šegami je veliko takšnih, ki so bile nekoč povezane s prehodom v novo rodno obdobje oziroma nov koledarski cikel prehoda iz zime v pomlad. Tega so naši predniki vedno praznovali tako, da so se našemili. Menili so namreč, da bodo tako bliže duhovom, ki oživljajo naravo in prinašajo rodovitnost. Sčasoma se je večina teh navad zavedno izgubila, le v nekaterih krajih so se stare navade razvijale in se ohranile do danes.
V Savinjski regiji gre za skupek različnih načinov pustnega praznovanja, ki je ponekod še vedno močno prepleten z lokalno identiteto. Pojavnost te je geografsko zastopana tako, da njen vpliv raste sorazmerno z oddaljenostjo od Celja. Medtem ko lahko v Celju opažamo povsem sodobno splošno znano karnevalsko dogajanje s povorko, v Mozirju močno temelji na tradiciji in lokalni dediščini. Žalec je po svojem pustnem dogajanju bolj podoben Celju, na Vranskem pa ga tako kot v Mozirju povezujejo z lokalno kulturno dediščino in zgodovinskim spominom.
Celjski karneval
Pustna povorka ali karneval, kot mu pravimo, je skupna lastnost vseh omenjenih mest. Danes je to poleg različnih maškarad, ki jih organizirajo gostilne in lokali, osrednja predstavitev pustnih šem. Hkrati pomeni sprehod pustnih šem skozi mesto simbolni prehod iz zimskega v pomladni čas, ki kliče k prebujanju iz spanja vse življenje. Še pred časom je bilo v navadi, da so pustne šeme hodile od hiše do hiše in voščile dobro letino. Navada je bila bolj razširjena na podeželju, a tudi v mestih ni bila tuja. Danes le še v redkih krajih hodijo po hišah voščit »mastnega pusta«, a še to bolj otroci, ki dobijo na takšen način kakšno sladkarijo. Razkazovanje pustnih šem je predvsem v mestih osredotočeno na pustni karneval.
Pustno dogajanje v Celju je bilo vse od konca 19. stoletja eno osrednjih zimskih prazničnih dogajanj. Elitne pustne plese in maškarade so organizirala tako slovenska (Sokoli) kot tudi nemška društva. Tudi v prvi polovici 20. stoletja so bili v domeni posameznega dogajanja predvsem maška-rade in pustni plesi, čeprav so posamezna društva že organizirala mestne povorke,
ki so se ponavadi končale z nagrajevanjem najlepših mask. Za to, da je bilo pustno dogajanje karseda pestro, so poskrbeli tudi hoteli in gostilne v mestu. Po drugi svetovni vojni je pestro pustno vzdušje začelo počasi upadati, čeprav sta olepševalno in turistično društvo še naprej organizirala pu-stovanja v Celju. Konec 80. let in na začetku 90. je bilo pustovanje organizirano le še v posameznih prostorih mestnih gostiln. Se je pa v središču mesta bolj kot pustna povorka ohranil pokop pusta, za katerega je poskrbelo Delavsko prosvetno društvo Svoboda iz Zagrada. Konec 90. let je pustovanje na celjskih ulicah obnovil Radio Celje, ki je začel javno spodbujati ljudi k množični maškaradi v mestu. Ob pomoči turističnega društva in Mestne občine Celje je pustna povorka v Celju spet začela dobivati karnevalsko podobo. Najprej je bila na Glavnem trgu, a so jo že leta 1997 prestavili v Prešernovo ulico pred Muzej novejše zgodovine Celje.
Pustni karneval je torej zadnjih osemnajst let ponovno osrednja pustna prireditev v Celju. Na njem se vsako leto predstavijo različne ma-skirane skupine in posamezniki. Tako je na celjskem
Pokop pusta na Glavnem trgu v 80. letih prejšnjega stoletja. (Foto: arhiv Srečka Mastnaka)
Pustna povorka v Prešernovi ulici v 90. letih. (Foto: Arhiv MNZC)
pustnem karnevalu mogoče opaziti različne filmske junake in domišljijske like, ki jih radi izberejo predvsem najmlajši, ne manjkajo seveda povsod prisotni kurenti, močno pa izstopajo skupin-
ske maske, ki prikazujejo aktualno družbeno problematiko. Slednje so postale nekakšen sodobni vzvod in medij za kritiko trenutnega družbenopolitičnega stanja. Pustno dogajanje se vsako
leto konča na pepelnično sredo s pokopom pusta, ki ga že vsa leta organizira KUD DPD Svoboda Zagrad.
SEBASTJAN WEBER Muzej novejše zgodovine Celje
Simon Singh, Edzard Ernst: Zdravilo ali slepilo?
Ko postanejo cena in stranski učinki placeba
Podnaslov knjige postavlja alternativno medicino na zatožno klop. Kakršnokoli mnenje imate o uradni medicini, nam zgodovina te relativno mlade znanstvene vede potrjuje, da so ljudje pred stoletji v nekaterih primerih ozdraveli kljub zdra-viteljskim posegom in ne zaradi njih. Za primer avtorja knjige v uvodu postrežeta zgodbo velikana ameriške zgodovine Georga Washing-tona. 13. decembra 1799 se je najpomembnejši človek v državi zbudil s simptomi prehlada ...
Sedeminšestdesetletni bivši predsednik se ob smrkanje in
boleče grlo ne bi niti obregnil. Nenazadnje je v življenju prebolel koze, tuberkulozo, malarijo, pljučnico in maligni tvor na kolku ter po čudežu preživel bitko pri Monongaheli, ko sta pod njim padla dva konja in je njegovo uniformo preluknjalo šest krogel iz mušket. Po ironiji usode ga je nazadnje ubil navaden prehlad. Cvet najpomembnejših zdravnikov v državi mu je namreč poskušal pomagati z najbolj uveljavljeno metodo, o kateri so v Evropi predavali na vseh spodobnih univerzah. S puščanjem krvi. Ko je 192 centimetrov visok mož v manj kot 24 urah izgubil več kot polovico krvi, je
O avtorju
Simon Singh je doktor fizike in avtor sintetičnih poljudnoznanstvenih ter tudi v slovenščino prevedenih del, kot sta Knjiga šifer in Veliki pok. Edzard Ernst pa je doktor medicine, raziskovalec komplementarne in alternativne medicine ter predavatelj na prestižnih svetovnih univerzah.
bila smrt neizbežna. Preden je uradna medicina sprejela prakso puščanja krvi kot škodljivo in nesmiselno zapuščino stare Grčije, je preteklo še veliko vode in črnila. A na koncu je postalo kritični masi zdravnikov jasno, da medicina potrebuje za učinkovito potrjevanje pozitivnih ali negativnih zdravniških praks učinkovito in sistematično metodo. Nekaj, kar bo preseglo zgolj izkušnje in občutek posameznega zdravnika, ko je izid bolj odvisen od sreče kot sposobnosti. Z uvajanjem eksperimentov tako imenovanih dvojno slepih študij, ko niti zdravnik niti bolnik ne vesta, ali spadata v kontrolno
ali eksperimentalno skupino, se je začela doba moderne medicine.
S tem znanstvenim pristopom krovnih pregledov različnih študij se avtorja lotevata pregleda najbolj razširjenih alternativnih zdravilskih praks. V kazalu se tako zvrstijo resnica o akupunkturi, homeo-patiji, kiropraktiki in zeliščni medicini. V dodatku sledijo še pregledi tehnik vse od meditacije, polaganja čaš, kristalo-terapije do vstavljanja ušesnih svečk. Neodvisne študije, ki jih je za vsako od naštetih področij veliko, so neizprosne. Alternativna medicina očitno deluje zgolj na podlagi prepričanja
oziroma t. i. učinka placeba. Placebo oziroma osebna naravnanost, prepričanje duha, je dokazano eden najbolj zdravilnih pristopov. Deluje tudi v uradni medicini. Le da je v tem primeru bolnik deležen tudi resnične dobrobiti posameznega zdravstvenega postopka ali učinkovine. Zelo razširjena homeopatija na primer sloni na principu, da se energetski potencial oziroma moč zdravila povečujeta z razredčenostjo pripravka. V končnem pripravku tako večinoma ni niti molekule izvorne učinkovine. Skrajno obliko homeopatske-ga zdravljenja dobro opiše šala, ki pravi, da če pozabite
vzeti homeopatski pripravek, lahko umrete od predoziranja. Večina alternativnih praks je sicer neškodljivih in sloni na nedokazanem energetskem delovanju. V primerih kiro-praktike pa so zaradi nestrokovne manipulacije vratu in skeleta zabeleženi tudi smrtni primeri zaradi možganske kapi. Znanstveno dokazane učinke ima tako bolj ali manj le zeliščna medicina. Avtorja izpostavljata tezo, da je veliko pristopov, če že ne škodljivih, vsaj neetičnih. V tem poslu se namreč vrti preveč denarja in dogaja preveč manipulacij, da bi bilo vredno podpirati zaroto molka zgolj zaradi množičnega učinka placeba. Seveda nobena zgodba ni črno-bela in tudi uradna medicina s trdnim zaledjem farmacevtskega lobi-ja ni suho zlato. Premislek ob branju knjige nas napelje predvsem na to, da odgovornosti za lastno zdravje ne moremo prelagati na nikogar.
SAŠKA T. OCVIRK
ht tm
95.1 j 95.9 j 100.3 | 90.6 MHz
ZVOČne slike kultu re www.radiocelje.com
VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 radio cel ie
42
SLEDI ČASA
novi tednik
Št. 5,5. februar2015
UREDNIŠKI OBRISI
Ko gledamo nazaj, je vse lepše
Obdobje sprememb v družbi in časopisu
»Dobro vem, da od spominov bolj otožno se živi ...« je v pesmi Sladka kot med zapisala priljubljena skupina Mi2. Ne bi se mogel bolj strinjati in tudi zato sem le zelo nerad sedel za računalnik, da bi na povabilo uredništva, v katerem sem preživel debelih in pogosto lepih, a tudi otožnih 39 let, zapisal nekaj vrstic spominov na 18 let, kolikor sem jih oddelal kot odgovorni urednik Novega tednika.
Ti spomini pač ne bodo prispevali k objektivnejši in resnejši umestitvi tega osrednjega regionalnega časopisa v čas in prostor, tudi ne bodo povedali o njegovem vplivu in pomenu ... Bodo le otožni spomini na leta dela, nepogrešljive sodelavce, vsakdanje bitke za preživetje, neomajno željo in voljo, da bi prispevali k splošnemu vedenju o tem, kaj se dogaja in kaj nas še čaka - kot časopis, kot nekakšen kronist dogajanja, kot opazovalec in (ne tako redko) tudi usmerjevalec splošnega družbenega razvoja.
V svinčenih časih
Odgovorni urednik Novega tednika sem postal leta 1982, torej še globoko v svinčenih časih, kot jim tako radi porečejo dandanes. Zgodilo se je nepričakovano. Mojega predhodnika in dobrega prijatelja Draga Medveda je prav po partijsko »rekvirirala« partija. Dobesedno moral je postati predsednik občinske SZDL - ene od soustanoviteljic Novega tednika. Kadrovsko luknjo so takrat odgovorni zapolnili z menoj, 31-letnikom z diplomo iz novinarstva in uredniškimi izkušnjami. Pred »napredovanjem« v odgovornega urednika Novega tednika sem namreč najbolj srečnih in pravljičnih sedem let vodil uredništvo Radia Celje. Zelo nerad sem ga zapustil, saj sem po duši, kot pravijo
v hiši, radijec. A vseeno je bil zame Novi tednik več kot le delovni izziv. Domišljal sem si, da vidim možnosti za še bolj prodoren in bralcem še bližji časopis. Prvo nalogo sem si zastavil dokaj ambiciozno - zdelo se mi je namreč, da rabi časopis pravo notranjo strukturo, organizacijo, ki bralca ne bo več begala. Da bo lahko, že ko bo v roke vzel časopis, vedel, kje lahko kaj najde. In ves čas sem se zavedal, da teme, ki so se novinarjem in politikom dozdevale najpomembnejše, za branost časopisa ne pomenijo prav veliko. Pomembna so bila dejstva, ki jih ljudje v lokalnem okolju od »svojega« časopisa pričakujejo. To pa so bila - matični podatki, pisma bralcev, TV-spored ... Časopisu, kakršnega sem prevzel, je manjkalo še marsikaj. V prvi vrsti mnenjske rubrike in - z današnjega vidika zelo čudno, a v tistih časih brez interneta in pravih priročnikov - nasveti.
V prvih letih sem poskrbel, da se je povečal časopisni prostor za pisma bralcev in nasvete. Kaj vse smo svetovali ... Od kmetijskih nasvetov, do katerih smo se v uredništvu obnašali kar malo mačehovsko, do modnih, ki jih je pripravljala žal toliko prezgodaj preminula Staša Gorenšek, in kuharskih ter ... kdo bi se spomnil vseh.
Odziv bralcev je bil odličen. Naklada je začela rasti in ker je bil prav prihodek od prodaje časopisa ključen, smo si kaj kmalu ob razumevanje takratnega direktorja Borisa Rosine lahko privoščili kadrovske okrepitve.
Brez pritiskov »od zgoraj«
Za razumevanje takratnih razmer in vloge Novega tednika je treba vedeti kar nekaj reči. Bili so namreč povsem drugačni časi. Razkošje je bilo na primer že to, da smo s pomo-
Branko Stamejčič je bil odgovorni urednik Novega tednika kar 18 let, od leta 1982 do leta 2000. (Foto: SHERPA, arhiv NT)
čjo Ljudske tehnike celjskega PTT in ob podpori takratnega direktorja Janeza Grila dobili telefonsko centralo. Hočem zapisati, da v tistih časih ni bilo mobilnih telefonov, ni bilo računalnikov, kar je za marsikoga nepojmljivo, tudi političnih pritiskov na pisanje tednika ni bilo. Z eno izjemo. Medobčinskega partijskega sekretarja Janeza Zahrastnika, ki je bil »bog in batina« od (rodnih) Radeč do Pohorja in od Logarske doline do Bistrice ob Sotli, je močno razkuril sosedski spor, o katerem je pisala Marjela Agrež. Nesrečna hruška (ali je bila morda jablana?) je razvila svoje veje in te so z dvorišča nekega občana, ki je rad zahajal v cerkev tudi v časih, ko to ni bilo najbolj »in«, segle na vrt krajevnega partijskega sekretarja. O neumnem sporu smo seveda zvesto poročali, a ko je to izvedel omenjeni Zahrastnik, sem moral na »spoved«. Nesrečna hruška (ali jablana?) je bila povod za edino »politično« interven-co, ki sem jo doživel v svojih skupnih
25 uredniških letih. Partijski mogotec je skušal objavo preprečiti, jaz pa sem zatrmaril. O nesrečni hruški (ali jablani?) smo vseeno poročali, jaz pa sem ostal urednik.
Zakaj pišem o tej nesrečni in od vseh pozabljeni epizodi? Zato ker je v javnosti veljalo, da smo »režimski«, da smo torej nekakšna podaljšana roka partije. A to nismo bili, vsaj zavestno ne. Naj ob tem dodam anekdoto našega takratnega sekretarja hišne partijske celice Jureta Krašovca. Ko je izbruhnila razvpita gospodarska reforma Milke Planinc, nas je Jure sklical na sestanek in nam zabičal: »Ne pozabite, reforma mora uspeti, pa naj stane kar in kolikor hoče ...!«
Tehnološka revolucija
V času, ko sem urejal Novi tednik, se je začela revolucija na mnogih ravneh. V zavedanju in zavesti, najbolj pa v tehniki in tehnologiji. Časopis, ki so ga tiskali v Delovi tiskarni v Ljubljani, je takrat nastajal tako, da so novinarji svoja besedila napisali na pisalni stroj. Uredniki smo jih popravili, uredili, včasih razrezali s škarjami in novonastale prispevke kar po odstavkih na novo zlepili. Tako nastalo gradivo smo, potem ko ga je v t. i. zrcalo zrisal tehnični urednik, poslali z avtobusom v Ljubljano. Tam so mojstri stavci vsa besedila pretip-kali na črkostavnih strojih in nastale matrice vlili v svinec. Tega so potem tehniki zložili v stolpce in strani in šele nato je šlo gradivo v tisk. Dolg, zamuden proces, ki je mnogokrat škodoval aktualnosti časopisa.
No, razvoj je tu kmalu začel prinašati napredek. Svinec je kaj hitro »odpadel«, prešli smo na t. i. fotosta-vek. Ki pa tudi še ni prinesel veliko večjega napredka. Poslane tekste so v Ljubljani še vedno pretipkavali, le da so od takrat to počele tipkarice, nastale stolpce in časopis pa so nato na osnovi zrcala, ki ga je pripravil naš tehnični urednik Franjo Bogadi, zlepili na formate strani Novega tednika, jih preslikali in negativ prenesli na cinkove plošče, ki so šle v tiskarno.
Pravo revolucijo je za hišo in za Novi tednik pomenila uvedba računalnikov, za kar je zaslužen takratni odličen direktor in prodorni poslovnež Jože Cerovšek. Kupili smo prve tri računalnike in to je spremenilo ves potek dela. Novinarji so svoje prispevke še vedno pisali na pisalne stroje, le da so jih po uredniških
popravkih morali napisati še enkrat - na računalnik. Napisana besedila je nato tehnični urednik zrisal v zrcalo, na avtobus in v ljubljansko tiskarno pa sta romala le še disketa z digitalnim računalniškim zapisom novinarskih besedil in zrcalo.
Od tu naprej je bil le še korak. Prihajali so novi in novi računalniki, kmalu povezani v hišno mrežo, novinarska besedila pa so računalni-čarji in tehnični urednik sestavljali v celotne strani časopisa. In nič več ni bilo avtobusov in prevozov gradiva v Ljubljano. Zaključene strani so kar po medmrežju romale v ljubljansko tiskarno in v tisk. To je bil bliskovit napredek in zlasti korak k aktualnosti časopisa.
Prihajale so tudi barve. Prej zgolj črno-bel časopis je postajal postopoma pisan. Najprej zgolj osem in kasneje šestnajst strani v barvah je tudi na simbolni ravni najavilo tranzicijo.
Leta demokratizacije
Za resno analizo pomena Novega tednika v prostoru celjskega območja, torej v takratnih osmih občinah, ki so segale od Logarske doline do Bistrice ob Sotli in od Slovenskih Konjic do Radeč, so, menim, najpomembnejša leta demokratizacije družbe v Sloveniji. V zraku je bilo mogoče čutiti sproščenost. Česar si še nekaj let prej ne bi drznil napisati nihče od sicer odličnih novinarjev v hiši, je nenadoma postalo samoumevno. A ne zgolj zato, ker se novinarji niso imeli več česa bati - bolj zato, ker so ob svojem delu tudi vse več izvedeli. Kar naenkrat nismo bili več zgolj enostransko obveščeni. Informacij nismo nabirali več le ob rednih obiskih na takratnih DPO (družbenopolitičnih organizacijah - SZDL, ZSMS, ZKS, sindikatih .). Začele so prihajati tudi od drugod. Kot da so se tudi ljudje, navadni državljani, v tem pišu prihajajočih sprememb začeli obnašati drugače. Več so povedali, povedali so tudi drugače. In mi smo to beležili. Ker posledic ni bilo, je bilo tudi tovrstnih informacij vse več in več ... Tako je Novi tednik prvi v Sloveniji še globoko v socialističnih časih objavil feljton Romana Leljaka Teharske žrtve. In s tem podrl dotedanje tabuje in tudi nakladne rekorde.
Za vodstvo hiše je bil ta čas zlata jama. Odpirati so se začele tržne priložnosti, ki sta jih takratni direktor Jože Cerovšek in njegov pomočnik
OVI TEDNIK
trtlkj 14 • ItH XliK • CMM 73M m m nun jc «lamo okhnh murnu
I »Prva runda« TJ obdolžencem
jijinji w u»TČ-nI«!' tfEÜÜ!i
Zgodnji A krompir ^ v zemlji •
Vsi predsednikovi glasovalci
tttrmOer 1990 • iterll*J M • lelo XM • cena 12 šlturlet
l/lleko mora biti pošteno p
Izvozni prvaki
Pet peklenskih dni
ElfeS
Sar
ačano
la Celjskem so vzbrstele. ob morju pi
pku zaduhtele
Naslovnica Novega tednika z začetka novembra 1982
Fotografija na naslovnici aprila 1989 je opozarjala na akcijo 100
kmečkih žensk na morje.
Novembrska popoplavna številka leta 1990
novi tednik
Št. 5,5. februar2015
Boris Rosina znala zaznati in jih tudi izkoristiti. Vse bolj je postajalo jasno, da za časopis t. i. družbeno financiranje ni več edina pot. Oglasi v časopisu so postajali tržno naravnani in ne več »diktirani« v smislu »pomagajmo časopisu, da preživi«.
Za vedenje bralcev moram pojasniti, kako se je Novi tednik takrat financiral. Del prihodkov je zbral sam s prodajo oglasnega prostora in prodajo časopisa. Vse bolj skop del finančne pogače so mu rezali soustanovitelji -osem takratnih občinskih organizacij SZDL, ki so bile na osnovi sklenjene
se je krepko začel večati delež prihodkov od oglasov. In prav zato smo tranzicijo, prehod iz socialističnega sistema v tržnega, prehod iz Delo-vega tozda v samostojno tržno naravnano podjetje, preživeli dokaj udobno. To, česar so se v prvih letih po osamosvojitvi Slovenije v drugih medijih morali šele naučiti, smo mi že znali. Prav zato so bila prva leta samostojnosti, od avgusta 1991, tudi za Novi tednik »zlata«. Naklada časopisa je bila stabilna, število naročnikov blizu deset tisoč, obseg pa je bil za naše apetite preskromen.
Ko pišem o prilogah, je bila prva resnejša k bralcem usmerjena - Petica. V uredništvu smo si jo zamislili kot peto (tednik je v poprečju izhajal štirikrat mesečno) izdajo. Kot nekakšno revijo, v kateri smo začeli objavljati tudi vsebinsko na eno temo usmerjene novinarske prispevke. Prva Petica je izšla leta 1992, nato jih je sledilo, kdo ve koliko. Tednikova »revija« je med bralce prinesla nove vsebine, sprva kot nadomestilo za z oglasi izgubljen prostor v časopisu, kasneje so sledile tudi temat-
|SAVIN7SKI VESTNIK
, , ——	— mre 5*« ii. Nof*wM» m*
I UTO ru iTTV iS
. .	iii. poriiídta fcoBfcrertta «ne*lo C«if«
"ÄS" L demokratizacijo in decentralizacijo ""I	državne uprave
tmo u.e.nülli HU«».o «*«"> ■ To.»i«e-ael>«em
družbene pogodbe soustanoviteljice območnega glasila. Koliko (jalovega) časa smo v uredništvu porabili za vsakoletne obiske in prepričevanja odgovornih komisij za informiranje pri občinskih SZDL, da smo jih prepričevali o pomenu skupnega območnega časopisa ... Kaj vse smo počeli - od mukotrpnega sestavljanja statistik o tem, koliko je Novi tednik namenil prostora poročanju prav iz teh občin, do dolgoveznih sestankov, na katerih so nam nenehno dopovedovali, da to ni dovolj, in do pravih prosjačenj za denar, potreben za izdajanje časopisa.
Toda tudi to je bilo po svoje, gledano nazaj, dobro. Kmalu smo spoznali, da je politika mačeha in da se nanjo ni pametno preveč zanašati. Ob spretnih marketinških potezah
Z uredniškega vidika je vse preveč prostora »požrl« prostor za oglaševalce. Tudi zato so se začele rojevati priloge.
Od prilog do knjig
Priloge časopisa so bile v časnikarstvu vedno nekakšen bonus za bralce. Darilo, če hočete. Tudi s prilogami Novega tednika ni bilo dosti drugače. Omislili smo si jih še globoko v svinčenih časih, v časih samoupravnih interesnih skupnosti (SIS). Po dogovorih s soustanovitelji (SZDL) smo začeli pripravljati priloge časopisa, ki so bile gradivo za seje SIS. Takrat je z vnaprej odkupljenim delom naklade Novi tednik podrl vse nakladne rekorde. Delegatov, ki so ob časopisu dobili tudi gradivo za svoje seje, je bilo pač ogromno.
EpMun (tfovmu I
■W" « ■
jjvinOtchka
NK» *
ßtm «iMfca

-NIRC-
s;
(. \ L A
I VtllM 1/BIU ÍIN«IHI\MOttlH H USNIFMHIAKN
Sramotna ocena premoženja
oía tema no «rani 1
MOS

tt» «o»«.!. «Hipi l Mn «Ho «trtmj« up. m «ml 1 i« ?
TEMA TEDNA
)o»n mki uralt i darovi Ponudbo in (on; mlinov, ilnlmlnk in udov Srnin 19
j GOSPODARSTVO I
¿odovoljitvo v Kovinotohni Slioo 6
3
VROČA tema
- 11» m
1110 sit
nu isasr
HUÍ® i730sji p ihm sli ¡«»UA i ooo str inoi »im su •
«ne* ^M
"UBLIKUM
I
Prišla, rodila, izginila
N*omo bili Balkon. Slroo7. Numlultna plota (oljskega /upana in tajnika. Stran 10
INTERVJU
Velenjski ¡upan Srečko Meh o prainiku metla L priložnosti Stran S
REPORTAŽA
Vrni, moji, najini otroci, (eljonko Morijo Vojsenbah frlmrio mnogo otrok, Stran 16
Sport j
laiko bo hit Stron 15 zavarovalnica triglav, d.d. —- • ^ 'In ^hrüuk O
Odkupujemo prtratUMlj«ft> delnice
*•** "*r rniunnw
Stnm32.
QLASllO OSVOBOWLNÉ FRONTE
MESTA CELJA, OKRAJA CCUt-OKOLtCe IN OK-BAtA ŠOŠTANJA
"roamBNA ímra*A ' tar

»Žal je prostor za ta prispevek omejen in 18 let ni preprosto stlačiti na pet računalniških strani. Tudi zato v tem zapisu manjkajo številni dogodki, od uspešnih akcij, kot so bile 100 kmečkih žensk na morje, leteča uredništva, obiski porodnišnice, izvedba številnih press centrov tudi za zunanje naročnike ... Manjka zapis o Tednu domačega filma, ki smo ga tako uspešno organizirali... Manjkajo imena sodelavcev, odličnih novinarjev, od katerih jih je v uredništvu iz »mojih« časov le še peščica, številni pa so še vedno zelo uspešni v drugih medijih. Morda bo kdaj priložnost še za te spomine...«
K

, NOB «Orion» » HKKMl pn »»» I n¿rü«Ww»r* bo l*U» wUmvM
¿«tf!iarar^^rsrSS
' ^¿tr-juV CK IMS
, , i^-«™»*™ I- MM, vuu,-.... -JU .'I K'—' r« . It» .«VW»«» rrtttl^"®" *	t^f. in
PoHlttno poroiilo
S j _______t- uJ-	1--U. i» «M	Stfl
OTb* U«»
, nStrr"M*¡"|
^¿TlS» m
>A. u, "V*-*"' divl» mil««» k<
n Hann « s™*"" J vrtkJM «»«J»* .'
SaSfcl •* te"««1' ""l* »»«W»
HB w^^o
- .luMUL li * M, Hm ..in MH
OJ> Mliilrid«"«H otMniri Ohlobiskr «ociolálíín« fcolorife
Naslovnica v celoti v barvah
ske - od rokometne do sejemske (ob vsakoletnem Mednarodnem obrtnem sejmu), od turistične do božično-no-voletne ... A tudi to uredništvu še ni bilo dovolj. Ker je sedež Novega tednika v Celju, smo prav v tem tretjem največjem slovenskem mestu iskali še nove tržne in za bralce zanimive priložnosti. Izdajati smo začeli še en časopis, bržkone že od vseh pozabljeni Novi Ce-Ce. To je bil prvi poskus mestnega časopisa, ki se med bralci ni prijel. Vrstile so se tudi knjižne izdaje, kot krona vseh je bila tržno izjemno uspešna in med bralci hvaležno sprejeta serija Kuharskih bukev.
Konec debelih krav
Nenadoma je bilo let debelih krav, med katerimi smo iskali nove tržne priložnosti tudi z novimi edicijami, konec. Naklada je začela upadati, tudi število naročnikov je začelo usihati. Nikoli nismo našli odgovora - zakaj? So nas v letih tranzicije od tako želene svobode bralci začeli enačiti s pokopanim režimom? Smo v uredniški politiki začeli delati napake? Je novodobna kriza preveč stisnila krog ljudi, ki so bili vselej zvesti Novemu tedniku?
Ne vem. Vem le, da se nam je zaradi enega samega teksta zrušil tudi dotlej tako uspešen tržni pristop. Naš športni novinar Željko Zule je ob prvih uspehih celjskih rokometašev kritično ocenil njihov nastop proti slavni ekipi Barcelone. V enem najbolj objektivnih in korektnih besedil je natančno zapisal vse, kar je bilo v igri Celjanov narobe - in s tem v bes spravil glavnega pokrovitelja kluba in največjega oglaševalca Novega tednika. Ukrep? Pivovarna je zaprla oglaševalsko pi-pico in potem je šlo le še navzdol. Če me kot takratnega urednika kdorkoli vpraša, ali bi Zuletovo analizo tekme objavil še enkrat, je odgovor - da. Resnice nekateri pač niso hoteli videti takšne, kot je bila. A Novi tednik jo je videl - in jo objavil.
Posledica padca prihodkov zaradi priprte pipice je bila razrešitev direktorja Jožeta Cerovška. Moja epizoda s prevzemom direktorskega položaja pa se je zaradi moje popolne poslovne nesposobnosti končala devet mesecev kasneje. Zatem sem v hiši preživel še nekaj zelo srečnih novinarskih let, zdaj pa sem prav tako srečno upokojen. A še vedno dobro vem, kot poje skupina Mi2, da je pri spominih pač tako, »da za nazaj izgleda vedno vse bolj lepo ...«
Naslovnica številke Savinjski vestnik
Vsebino številke Celjskega tednika si lahko preberete na
Prva številka www.dlib.si Savinjskega vestnika,
11. november 1950:
Nekaj naslovov:
Z demokratizacijo in decentralizacijo državne uprave smo uresničili Marxovo načelo »Tovarne delavcem«
Poklanjati moramo večjo pozornost pravi vzgoji kandidatov in članov Partije
Socializem mora dati več svobode in osebne iniciative
Frontovci mesta Celja so se volitev v frontne odbore udeležili 97,48 %
Tako se ne pometa pločnikov
Savinjski vestnik za več »sotrudnikov«
Zgodovina Novega tednika (5. del)
Leto 1950 se je v zgodovino Celjskega tednika zapisalo še z enim pomembnim dogodkom. Uredništvo je 11. novembra obvestilo »vse naročnike in čitatelje«, da se njihov list ne imenuje več Celjski tednik, ampak Savinjski vestnik.
»Spremembo smo izvršili zato, ker je tednik glasilo Osvobodilne fronte treh okrajev, ne pa samo mesta Celja ter je pričakovati, da se bo list predvsem z novim letom razširil in dobil več sotru-dnikov in naročnikov tudi iz okrajev Celje-okolice in Šoštanja. Iz teh razlogov, zlasti pa upoštevajoč želje naših sodelavcev in naročnikov iz okolice Celja in Šoštanja, smo spremenili naziv lista ter smo uverjeni, da se bodo s tem strinjali tudi ostali naročniki našega lista«, je bilo zapisano v dopisu uredništva.
www.kamra.si
44
ŽIVALSKI SVET
Skodrana kepa družinske sreče
Nekdanji šentjurski podžupan Cveto Erjavec in njegova Aja
Če kdaj, se v ljubezni in prijateljstvu človek hitro naje zarečenega kruha. Ko so Erjavčevi iz Šentjurja začeli razmišljati o nakupu psa, je bilo vsaj Cvetu jasno, da žival ne sodi v hišo, da bodo stvari temeljito premislili, da bodo leglo šli samo pogledat ... A jih je psička Aja že ob prvem srečanju povsem razorožila. In danes je družinska članica, brez katere si nihče pri hiši ne zna več predstavljati življenja.
Ob prihodu nas Aja sicer dobrodušno, a nekoliko nezaupljivo pozdravi. Glede na to, da sta njena lastnika gostoljubno prijazna, očitno ni razloga za preplah, ampak naj se ve, da ima hiša čuvaja, nam pokaže ob prvem stiku. Psička Ariela zdaj že poldrugo leto živi pri svoji družini v Šentjurju, ki jo je iz njenega aristokratskega rodovniškega imena preimenovala v bolj priljudno Ajo. »Jaz sem kuharica, Cveto je gospodar, Uroš pa je lastnik,« gostiteljica Irena v smehu pojasni, kako jim je psička razdelila vloge.
S psi sta Erjavčeva povezana že od otroštva. »Vedno smo imeli pse in veliko lepih zgodb je povezanih z njimi. Pred več kot tridesetimi leti smo ga kupili tudi sinu Urošu, vendar ga je imel pri babici. Vedno smo sanjali, da bomo, ko bomo enkrat v svoji hiši, imeli psa,« pripoveduje Cveto, nekdanji šentjurski podžupan in predsednik mestne skupnosti. In pred nekaj leti se jim je želja uresničila.
Ljubezen na prvi pogled
Težje so se zedinili le o tem, kakšen naj bi ta kuža sploh bil. Irena bi si želela manjšega, primernega za v stanovanje. Za Cveta mini-
LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI
»Čez dan je zelo prijetna družabnica, ampak ko pride domov Uroš, je vsa njegova. Zares mirno zaspi šele takrat, ko smo vsi doma,« o novi družinski članici pripovedujeta Erjavčeva.
V leglu so bili še trije kužki, ki nas niti pogledali niso. Z Ajo pa je bilo drugače,« so vsi sklepi o tem, da je obisk samo informativen, v trenutku padli v vodo. Tako se je tri mesece stara Aja preselila v Šentjur.
Mirna, ko ima vse svoje doma
Erjavčeva vdano priznata, da ju psička včasih vrti okrog tačke, a kaj, ko vsem prinaša toliko veselja, da ji človek res ne more zameriti. Lepo vzgojena mirno čuva hišo, tudi če je slučajno sama doma, se pa povsem razneži ob otrocih, ki jih obožuje. Da bi jo kam popihala, ji ne pade na pamet. Pred drevescem na trati leži tako dolgo, da je vsa družina doma. Še
posebej vztrajno in težko ob večerih pričakuje sina Uroša, s katerim sta velika prijatelja. Ko je doma on, se gladko preseli nadstropje višje v njegovo stanovanje. Zgodaj zjutraj, ko odide v službo, se spet preseli v svoj stol pri Ireni in Cvetu. Živahna, kot je, ju seveda prav rada sprehodi čez Šentjur in kadar ju popelje mimo slaščičarne, si izprosi tudi kepico sladoleda. Ampak niti ta ne odtehta pasje sreče ob sveže zapadlem snegu. »Vedno se je lepo vrniti domov, ker nas je Aja tako zelo vesela,« zaključi Cveto. Pri tem se Aja zares umiri in zaspi šele takrat, ko so vsi njeni ljudje na varnem pod domačo streho.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Cveto Eijavec ohranja mladostnost in veselje do življenja tudi s psičko Ajo.
»Seveda nas sprehaja. Tudi v tem smislu, da doseže točno tisto, kar si zamisli. Vendar je, roko na srce, v hišo prinesla toliko topline, zadovoljstva in veselja, da ji tega prav nihče ne zameri,« širokogrudno prizna Cveto Erjavec.
aturni »baterijski« pes sploh ni pravi pes. Po naključju so naleteli na prve informacije o pasmi romanski vodni pes, ki je bila odgovor na vse. Na prvi pogled je sicer še najbolj podoben kakšnemu kodru, a so si sorodni le od daleč. »Pasma izhaja iz srednje Italije. Že Etruščani so jih vzgajali za vodne prinašalce. Imajo namreč tudi plavalno kožico. Kasneje so jih uporabljali za lov na tartufe. Če sklepamo po
Aji, ljubezen do vode še vedno ostaja v genih,« pripoveduje Cveto. Glede na to, da je pes relativno visokorasel in hkrati ne pušča dlak ter ne smrdi, tudi ko je moker, se je zdela pasma idealna izbira. A najbližje leglo na Reki se je zdelo povsem nedosegljivo. Potem so odkrili prvo leglo pri nas, pri vzrediteljih v Novem mestu. »Samo pogledat smo šli. Potem je Aja prišla naravnost k Cvetu in mu sedla k nogam.
Aja zna prinesti žogo, pozdraviti s tačko, dati prostor, priteči na ukaz in še veliko drugega. A z leti ugotavlja, da ji vsega tudi ni nujno treba. Še sreča, da svojega gospodarja kljub vsemu tako rada razveseli.
PARILO
ZA NAROČNIKE
ZARADI IZREDNEGA ZANIMANJA TUDI V FEBRUARJU!
novi tednik
www.novitednik.com tednik@nt-rc.si
Izgubljeni Ron
Nemškega ovčarja na fotografiji že nekaj časa pogrešajo v okolici Šentjurja. Okrog vratu ima kovinsko ovratnico z modrim obeskom, sliši na ime Ron, je zelo igriv in prijazen. Če ste ga videli, lastniki prosijo za informacijo na telefonsko številko 041 969 423. Najditelja čaka nagrada!
AKCIJA
45
NIJZ
Nacionalni inštitut za javno zdravje
TOPFIT
center za zdravje in rekreacijo
»Obrnili« smo prvo stotico!
Tokrat o pravilni sestavi jedilnika
Po enem mesecu akcije (S) hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje so tu spet novi vzpodbudni podatki. Do zdaj so sodelujoči v akciji shujšali že za 97 kilogramov! Pravzaprav se ne bomo zmotili, če rečemo, da so izgubili že sto kilogramov. Dve udeleženki sta namreč v torek izjemoma manjkali na srečanju, tako da njune izgube teže v zadnjem tednu nismo zabeležili. Če predvidevamo, da je vsaka shujšala še za poldrugi kilogram, je »stotica« tukaj.
Na torkovi delavnici so se udeleženci akcije učili pravilno sestaviti jedilnik in pri tem upoštevati energijske vrednosti živil. Izvedeli so tudi, da so energijske potrebe človekovega telesa - ko človek ne raste več - drugačne kot v otroštvu ali mladosti.
Sestava »zdravega krožnika«
Zelo zanimiv je bil predvsem prikaz »zdravega krožnika«. Na njem bi moralo biti 40 odstotkov škrobne priloge, 40 odstotkov zelenjave in le petina mesa. Ob tem pa še solata na posebnem krožniku, seveda. Tako naj bi bil sestavljen zdrav dnevni topel obrok. A Slovenci smo zapriseženi mesojedci, zato je razumljivo, da si veliko odvečne teže naberemo ravno zaradi večje
količine mesa, ki ga praviloma uživamo vsak dan. Tudi to ni dobro. Kakšen dan v tednu bi lahko preživeli brez mesa, vsaj dvakrat tedensko pa bi si morali privoščiti ribe.
Zdravo hujšanje med drugim pomeni tudi izogibanje juham iz vrečk, majonezi, ga-ziranim pijačam, prelivom za solate in trdim margarinam. Ko se proces hujšanja spremeni v zdrav način življenja, je treba uživati posneto mleko, manj mastne mlečne izdelke, puste vrste mesa, polnovredna živila ter večkrat na dan tudi sadje in zelenjavo.
Jejmo malo, a večkrat
Dnevno prehranjevanje naj bo, če le lahko, sestavljeno iz petih obrokov. Od tega bi moral zajtrk vsebovati 25 odstotkov hrane, ki jo v dnevu zaužijemo, kosilo 35 odstotkov, večerja pa le 20 odstotkov. Preostalo petino vnesemo v telo z dopoldansko in popoldansko malico.
O pravilni sestavi jedilnika je v torek udeležencem akcije predavala Tatjana Škornik Tovornik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Prihodnji teden gremo skupaj med trgovske police, kjer se bomo učili pravilnega nakupovanja in izbire zdrave hrane.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
ODLOČEN SEM
4
Predano in ■ VV
\L.«v
Marko Vrbnjak iz
Štor tokrat prvič hujša s strokovno podporo. Leta 1998 je shujšal kar za 30 kilogramov, a takrat se je hujšanja lotil sam. Zdaj je, po vseh dosedanjih delavnicah, že spoznal, da takratni način izgubljanja teže ni bil najbolj zdrav. »Takrat sem kilograme izgubljal počasneje kot zdaj v akciji, v kateri se bolj držimo strokovnih nasvetov. Zdaj vidim, da je gibanje pomembno. Da res lahko nekdo shujša brez gibanja, a se zatem hitreje zredi nazaj,« pravi Vrbnjak. V enem mesecu je shujšal že za več kot 7 kilogramov. »Drugo leto bom dopolnil 50 let in rad bi spremenil življenjski slog. Želim si, da bi teža >padla< na dvomestno številko. Sem kar vztrajen in odločen, zato vem, da mi bo uspelo. Rad sicer kuham za družino in prijatelje, ampak se vseeno držim pravil. Malo pojem, potem pa gledam, kako drugi jedo ...« se je nasmejal Vrbnjak. Ni, kaj, zanimiv način razmišljanja.
'»»■j-----
* ""'"im •r,:i:., ,,
10 RiJidr,
Za telo je zelo pomembno, da dnevno s pitjem dobi dovolj veliko količino vode. Glede na to, da imajo udeleženci akcije skoraj vsi pri sebi plastenko z vodo že med predavanji, verjamemo, da se tega nasveta držijo tudi doma.
Slika, ki jo je pokazala Tatjana Škornik Tovornik, bi morala spodbuditi k razmišljanju vse, ne le tiste, ki hujšajo. Pravilno sestavljen obrok bi namreč odgnal stran marsikakšno nevšečnost pri zdravju.
Glede na dosedanja predavanja morajo imeti udeleženci akcije prehransko piramido že v »malem prstu«.
Osebi A in B na skrajni levi naj se zgledujeta po osebi C na desni, ki pridno izvaja vajo pravilno. No ... dokaj pravilno.
46
RAZVEDRILO
Tečaj
V uredništvu smo imeli pet minut za teorijo samoupravljanja. Jerica Potočnik je pri pisanju portreta na glas preverjala, če prav misli, kaj pomeni beseda tozd (temeljna organizacija združenega dela). Seveda kot predstavnica generacije, ki se ji ne sanja, kaj je zamudila, ker se je »prepozno« rodila, pač ne more poznati takratnega izrazoslovja in še v šoli ni imela predmeta o samoupravljanju. Starejši kolega Brane Jeranko ji je hitro razložil, kako in kaj. »Vzela« sta tudi izraz sozd (sestavljena organizacija združenega dela). Jerica: »A to bi bila današnja multinacionalka?« No, očitno je vse razumela.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
ANEKDOTE
Čeprav ni bil nadarjen za glasbo, je fizik Albert Einstein (1879-1955) rad igral violino z znanimi orkestri. Nekoč je dirigent, ki ga je razjezilo fizikovo napačno štetje taktov, zakričal: »Einstein, nauči se šteti!«
Francoski astronom, fizik in matematik Pierre-Simon Laplace (1749-1827) je pogosto uporabljal frazo »kot je očitno«. Prevajalec njegovega dela je nekoč ugotovil, da je ob vsaki opombi »kot je očitno« potreboval cele ure mukotrpnega dela, da bi razumel, o čem avtor piše. Uporabo te fraze je pojasnil Laplaceov pomočnik. Menda je znanstvenik pripravljal za tisk svoje znano delo Nebesna mehanika in včasih niti sam ni mogel razumeti, na kakšen način je prišel do rešitve. Toda ko je le prišel do zadovoljivega zaključka, je vesel takoj vnesel svojo frazo.

Ljudje ne jočejo zato, ker bi bili slabiči, pač pa zato, ker so bili predolgo močni. (Johnny Depp)
Spraševali smo vas, kako se imenuje rubrika, ki v Novem tedniku povzema štiri osrednje dogodke minulega tedna v Sloveniji.
Pravilnega odgovora, ki se glasi Teden naokoli, žal nismo prejeli.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Katera akcija se je začela v tej številki časopisa in bo trajala nekaj mescev?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 10. februarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
Ljubezen
»Prve mesece po poroki si mi vedno prepustil večji kos mesa,« se pritožuje žena. »Vidim, da me nimaš več tako rad.«
»Neumnost, seveda te še vedno ljubim, samo zdaj kuhaš veliko bolje kot prve mesece.«
Nevihta
Pepe je že od poldneva v gostilni. Zunaj se mrači. »Pepe, bliža se nevihta,« mu reče gostilničarka.
»Kakšna nevihta, ko pa je bilo cel dan sonce in je čisto jasno!«
»Tvoja žena se bliža ...« odvrne gostilničarka.
Šali nam je poslala bralka Milka Selič iz Gorice pri Slivnici.
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Ničesar ne razumem več
Sem samo ženska ...
Nikoli ne berem navodil. Pritiskam na vse gumbke, dokler mi enkrat ne »rata«.
Alkohola ne pijem (skoraj nikoli), da bi »bila na obratih«, to mi uspeva tudi brez njega.
Če bi bila ptica, bi točno vedela, koga najprej »posrati«.
Ne menjujem razpoloženj. Sem samo emocionalno fleksibilnejša.
Nimam napak, to so moji specialni efekti.
Oprostiti in pozabiti? Ne bo šlo! Nisem niti Jezus niti blizu Alzheimerja.
Ženske smo angeli. Če nam nekdo zlomi krila, letimo naprej, a na metli.
Na mojem nagrobniku bo pisalo: »Kaj buljiš? Normalno, da bi raje kot tukaj ležala na plaži!«
Do smrti
Nekaj mesecev po moževi smrti umre še žena in pride v nebesa. Ko zagleda moža, veselo steče k njemu: »Ljubi, kako sem vesela, da sva spet skupaj!«
»Izgini! Pri poroki je bilo jasno povedano: dokler vaju smrt ne loči.«
Obremenjen
»O, mlada gospodična. Vedno, ko vas vidim, kako se sme-jite, vas želim povabiti k sebi.«
»Ste samski?«
»Ne, zobozdravnik sem.«
Ni razumel
Ona: »Če sem se bala teme ali me je zeblo, me je mama vedno objela, stisnila k sebi in me poljubila.«
Mož ves zaspan nejevoljno: »Pa ti res nisi normalna! Zdaj, sredi noči, naj te peljem k mami?«
Bolje mu je
»Si slišal, da je Bogdana zapustila žena?«
»Res? In kako je prenesel?«
»Zdaj je že precej bolje, prvi teden pa se mu je skoraj zmešalo od veselja.«
Ker smo se v tej številki časopisa razpisali o slovničnih napakah, ki jih najdemo v različnih obvestilih podjetij (skratka in zdolga vsespo-vsod), ne morem mimo tega, da se mi pravzaprav ne bi zdele smešne. Čeprav roko na srce - veste, mi nismo nič drugačni. Še dobro, da imamo pri časopisu lektorico, na katero preložimo vse svoje luknje v znanju. Ker ona bo pa že popravila tisto, kar ga mi »pobiksamo«. A ne samo pravopisne napake, ampak tudi tiste besede, ki jih ne znamo pravilno slovensko opredeliti ali zanje najti pravih izrazov - ona jih uspešno najde. Ampak to je služba. Zato se lahko opreš na lektorja. In v zasebnem življenju? Ne moreš.
Zakaj to pišem? Ravno te dni sem se selila. K temu spadajo seveda tudi vsa dela, ki jih moraš opraviti v novem stanovanju. Tu mi pomagajo prijatelji, ki obvladajo gradbeni žargon, ki sem se ga te dni dodobra naučila. Poleg tega govorijo še v narečju. Ni hujšega! Ampak se ne dam. Sem zategla ženska in tudi samouk. F tem smislu, da kar veliko dela in opravil, ki selitvi pritičejo, opravim sama. Tudi kaj po žensko »pošaraufam« (in »odšara-ufam«, ko ugotovim, da sem pohištvo narobe sestavila) ali pomagam prijateljem, ki mi popravljajo v stanovanju. No, v glavnem in ramenskem, da nadaljujem tisto, kar želim »pofunflati«. Tako so me kolegi, ki so mi selili opremo, vprašali, če imam slučajno kakšne »gurtne«. S to besedo se je začelo! Preiskala sem celo stanovanje, na koncu sem jih vprašala, kaj sploh iščem, saj izraza nisem poznala. To je pas! Z njim si pač pomagajo pri prenosu težkih stvari. Tudi za »dih-tunge« nisem vedela, kaj so, dokler me kolega ni poučil, da so to tesnila, ki sem jih pri čiščenju sifona ponesreči po žensko splaknila v straniščno školjko. Potem so me poslali po nek dodatek za žarnico, za katerega sem poimenovanje tako ali tako pozabila, ko sem prišla v trgovino. Tam
REŠITEV SUDOKU 137
3	5	7	8	4	1	6	2	9
8	9	6	2	3	7	4	5	1
4	2	1	9	6	5	3	8	7
9	4	5	7	8	3	1	6	2
2	1	8	6	9	4	5	7	3
7	6	3	1	5	2	8	9	4
5	3	9	4	2	8	7	1	6
1	8	2	3	7	6	9	4	5
6	7	4	5	1	9	2	3	8
sem zaposlenemu razlagala, da iščem vrat. Zatem ko me je zabodeno pogledal in vprašal, če slučajno morda iščem grlo za žarnico, sem izstrelila, da sem vedela, da gre za izraz, ki je povezan z dihali. dihali.
Naslednji besedni udarci, ki sem jih dobila, so bili »dro-tpiršna«, »hebl« in »majzl«. Ddd?! Drot... kaj? Je to sirko-va krtača? Menda. Za »hebl« mi pa še danes ni jasno, kaj pomeni, in za »majzl« tudi ne. Pa menda, da imam po steni neke »kupferle«. To tudi ne vem, kaj pomeni, a bom še raziskala. Omenil jih je kolega, ko je stal na »ša-mrlu« in med vrtanjem po steni dejal še, da je doživel »kurcšlus«. To mora biti kar hudo, sem si mislila. Uboga njegova žena, da ima za partnerja takšnega »gelipterja«! No, ko mi je še rekel, da bom morala še pri »tirštoku« nekaj »štuklati«, sem si začela te izraze zapisovati, ker jih nisem uspela sproti razumeti. »Unterhund«, vam rečem.
Ti izrazi so resnično nemogoči! Pri razumevanju nekaterih še gre. Ker nekako povežeš pomen besed. Kot sem to, da ima kolega verjetno težave s prostato, ker je doživel »kurcšlus«. Tudi za »fukcoto« ali »geld-tašno« vem, kaj pomenita. Nekatere besede pa so neverjetne. Tudi tiste ta prave, ne narečne ali pogovorne. Še danes mi ni jasno, zakaj se analginu ne reče oralgin, saj ga vzameš oralno in ne analno! Ali pa zakaj se nekdo pritihotapi, če pa se ne more odglasnotapiti? S temi čudnimi besedami se nikoli ne konča. Še v politiki je tako. Ste opazili na primer, kako politiki vsake toliko časa v svoj besednjak vnesejo neko besedo, ki jo potem vsi kot po tekočem traku uporabljajo, čeprav je ne znajo dobro niti pojasniti? Zadnja takšna je deležnik. Deležniki v javnem sektorju, deležniki pri podpisu pogodb, deležniki pri projektih, deležniki pri dobičku... Piko na i mi je včeraj dala še prodajalka v trgovini. Za sendvič in sok mi je izdala račun in dejala: »To bo pa en everpetinštirideset«. En ever?!
Hm, morda pa kot ženska nisem za gradbena in selitvena dela. Vse bolj imam občutek, da verjetno res spadam s »fertuhom« za »šporhet«. Tam vsaj gospodinjske izraze poznam. Z »emparjem« pripravljam »arašpajz«, »esihflajš«, »kiblflajš« in »aufšnite«!
ŠPUKFELNA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
AVTOR TIA
HONORARNI DELAVEC (POG.)
DOLGOTRAJNO, PUSTOLOVSKO POTOVANJE (EKSPR.)
ABORTUS
TANTAL GOSTOTA
Imate kaj izkušenj s plastičnimi operacijami? - Ne, raje imam kovinske operacije. Noži se ...
Sprašujem se, kaj je pravkar...
DIRIGENT KUNEJ
MOZO-LJAVOST NEKD. SL. SMUČAR (MITJA)
KDOR NOSI OČALA
PREBIVALKE CAENA
18
ŽENSKA, KI SPREJEMA GOSTE IN NUDI INFORMACIJE
PERNATA ŽIVAL
NEMŠKI PESNIK (HEINRICH)
4. IN 16. ČRKA
NEMŠKO MESTO
ZBIRALIŠČE NERABNIH PREDMETOV
SL. IGRALEC (DARE)
SLOVENSKA POKRAJINA
KRAJ OB SOČI
DRŽAVA V JZ AZIJI
KIM NOVAK
KARTAŽAN-SKI VOJSKOVODJA VEZNIK
AFRIŠKI VELETOK
ITALIJANSKO MESTO LOVEC NA KUNE
VULKANSKA KAMNINA
KAR JE SKAŽENO
KRAJ PRI DOMŽALAH 19
OSAMLJENA VZPETINA NA RAVNINI
22
NAJVEČJA CELINA
KREPEK ČLOVEK (EKSPR.)
NEM. KNJIZ.
SEIDEL EVROPSKA OTOŠKA
drŽava
šolski
RED
MESTO NA HRVAŠKEM
PERIODIČNO IZHAJAJOČA PUBLIKACIJA
IGRALKA KACJAN AMERIŠKI PRODUCENT SPELLING
IZRAELSKI OČAK
PRODAJNO
BLAGO NARODNO-OSVOBODILNI BOJ
TRIPRSTI LENIVEC
POJEM KIT. FILOZ.
DANSKA ZNAMKA IGRAČ
PREŠERNOVA PESEM
ŽENSKA, KI PIŠE ZAPISNIK
BREZPRAVNO LJUDSTVO
NENASIČEN OGLJIKOVODIK
CELJE NASELJE
KRAJEVNA SKUPNOST
MAJHEN ZOB
20
ENA SAMA
ČRKOPIS, KI GA UPORABLJAMO
AVSTRIJSKI SLIKAR (HANS)
NESTROKOVNJAK
15
ie
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za obisk planeta savn v Športnem in wellness centru Galactica v Velenju
2.	nagrada: bon za dve pici v Piceriji Verona v Celju
3.	nagrada: bon za malico v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 10. februarja 2015.
Rešitev nagradne križanke iz št. 4
Vodoravno: SMRKOLIN, ARTIČOKA, LZ, LIGAŠ, ULNA, IRA, TOR, OKOV, KAVS, STAŠ, PRVOTA, ODPIRALEC, RV, GIPS, RODOVINA, ENKA, AKTER, KAROL, POOL, TRENTA, RAJA, IST, ZIBKA, KSI, KI, STAVEK, SLANA, KAS, LIV, UTI-RALEC, KOSTNINA, OPAST, OPAL, HALS, MILKA, KORALE, KOPER, AT, UL, UTOPIST, KAKI, LEO, KARO, MILENA,
i	2	s	4	5	B	7	B
9	iO	ii	12	is	14	15	1B
i?	iB	i9	2O	2i	22		
Ona: S partnerjem se bosta odločila za precej ekstrava-gantno idejo, ki bo na vajino začudenje naletela na izredno pozitiven odziv okolice. Očitno se vaše ideje primejo celo bolje, kot pričakujete.
On: Žilica vam ne bo dala miru, vse dokler ne boste poskusili prepovedanega sadu. Pričakujete lahko veliko odmevnost glede svoje ideje, a njena uresničitev bo odvisna predvsem od vas.
Ona: Z obilno mero domišljije vam bo uspelo rešiti precej zapleteno poslovno situacijo, nad katero so že skoraj vsi povsem obupali. Dokazali boste svojo pravo vrednost in si s tem odprli marsikatera vrata.
On: Obujanje spominov je resda prijetno, vendar ni treba z ničemer pretiravati, kajti kolesa časa se ne da zavrteti nazaj. Posvetite se raje življenju v sedanjosti, čaka vas prijetno presenečenje.
Ona: Prišel je čas, da se do popolnosti posvetite poslovnemu življenju, saj je pred vami obdobje, ko vam bo šlo vse kot po maslu. Nekdo vas bo prosil za pomoč, zato ga nikar ne zavrnite.
On: Odpravili se boste na potep po bližnji okolici in srečali marsikoga, s katerim ste v zadnjem času izgubili stik. Nenazadnje vam bo pot prekrižala tudi prijateljica, ki vam je več kot všeč.
kzzi
Ona: Izredno ugoden teden za resne odločitve v ljubezenskih odnosih. Posvetite se partnerju, kajti to bo najboljša naložba za prihodnost, ki vama bo prinesla veliko več, kot sta mislila na začetku.
On: Priznanje, ki ga boste dobili od nadrejenih, vam bo pošteno dvignilo samozavest, tako da boste »nabiti« z energijo. Uporabite jo za kaj koristnega, četudi le na ljubezenskem področju.
DVOJČKA " S™LEC »
Ona: Vse je odvisno predvsem od vas, saj lahko le sami spremenite dosedanji način življenja. Čaka vas prijetno presenečenje v ljubezni, ki se ga splača izkoristiti. Nekdo še vedno čaka - toda kako dolgo še?
On: Po napornih dnevih se vam obeta prijetna sprostitev, ki vam bo prinesla veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Spoznali boste osebo, ki bo v vašem življenju imela nadvse pomembno in tudi prijetno vlogo.
Ona: Ne boste mogli verjeti, kako se bodo začele stvari odvijati kar same od sebe in to predvsem v vašo korist. Nikar ne bodite skromni: vse skupaj je le sad vašega trdega dela, ki ga marsikdo vse premalo ceni.
On: Nekdo vas bo skušal prijetno presenetiti, toda vi boste vse skupaj že vedeli. A vseeno se boste prav imenitno zabavali. In nikar pri tem ne pozabite na prijatelje, saj bo tako še veliko bolj zanimivo...
Ona: Nikar preveč ne hitite, saj se lahko pri tem izgubite. Vzemite si raje malo več časa zase in za partnerja, ki ga že skoraj preveč zanemarjate. To vam bo vsekakor povrnil na najlepši možni način.
On: Poslovne ovire vam bodo dodobra skazile delovni načrt. Toda nikar se ne vdajte malodušju, ampak držite glavo pokonci. Odidite raje v naravo in se sprostite, za posle boste poskrbeli kdaj drugič.
KOZOROG
Ona: Uspelo vam bo poglobiti odnos s partnerjem in s tem premagati težave, ki so vaju zadnje čase vse preveč razdvajale. Še najbolje bo, da se čim prej odpravita na skupen dopust, saj ga oba že pošteno potrebujeta.
On: Prej bi bilo mogoče omajati skalo kot trmo vaše partnerke. Poskusite z majhno zvijačo in uspelo vam bo. Tudi partnerka ne bo imela prav nič proti, saj bo takšna sprememba v vajino življenje vnesla novo svežino.
INBUS, ARTIČE, ALO, STEROID, ACETILEN, TATARKA, RAKOVICA.
Geslo: Najkrajši mesec v letu
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za obisk planeta savn v Športnem in wellness centru Galactica v Velenju, prejme: Luka Rehar, Pod smrekami 7, 3311 Šempeter.
2.	nagrado, bon za brezplačno striženje v frizerskem salonu Fantazija v Celju, prejme: Marjana Omerzu, Draža vas 19, 3215 Loče.
3.	nagrado, bon za malico v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Darinka Mohorko, Loka 134, 3223 Loka pri Žusmu.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: Vaša ljubezen pomeni nekomu veliko več, kot ste si predstavljali. Zato se nikar ne igrajte z nagajivimi pogledi, ampak raje premislite, ali ne boste s tem naredili več škode kot pa koristi.
On: Tudi osvojitev ljubljene osebe je neke vrste posel, pri katerem morate v pravem trenutku storiti pravo potezo. Potrudite se in spoznali boste tudi tisti del, ki vam je bil do zdaj zakrit in docela nedosegljiv. Časi se spreminjajo ...
DEVICA
Ona: Pokazala se bo možnost za potovanje, ki si ga že dolgo zelo želite. Toda najti bo treba tudi pravo družbo, ki je za kaj takšnega enostavno nepogrešljiva. Pri tem ne boste imeli kdove kakšnih težav.
On: S partnerko se boste podali na dokaj neraziskana ljubezenska področja, ki so več kot mamljiva. In dlje kot boste šli - lepše vam bo ... Toda vseeno bo treba paziti, da vas ne bo preveč zaneslo.
VODNAR
Ona: Stari znanec vas bo spomnil na obljubo, na katero ste pozabili. Zdaj je prišel čas za izpolnitev, zato ne bi bilo dobro, če bi se poskušali izmikati. Nenazadnje boste imeli koristi tudi sami.
On: Skrajni čas je že, da se zberete in razčistite odnos z okolico, saj sami vidite, da tako ne gre več naprej. Le zakaj bi si povzročali nepotrebne težave, ko se vse da rešiti na miren način. Lepa beseda lepo mesto najde.
Ona: Pri delu se vam bo končno nasmehnila sreča in uspeli boste uresničiti dolgo načrtovano dejanje. Izkoristili boste prav vse, kar vam bo v prid, in si s tem v obilni meri zagotovili prednost pred tekmeci.
On: Navada, ki vam je prijateljica sicer ne očita, je stvar, ob kateri bi se morali vsaj malo zamisliti. Nekdo vam sicer veliko pomeni, vendar ne toliko, da bi zaradi njega razdirali stara prijateljstva.
4
7
Q
3
5
SMERNICE
14
17
12
11
21
48
RUMENA STRAN
Skopi pri besedah, močni pri dejanjih
Novi župan šmarske občine Stanko Šket se je v volilni kampanji zavezal, da bo redno skliceval gospodarstvenike iz svojega kraja. Na prvem srečanju so bili podjetniki bolj skopi z besedami, morda so moč hranili za akcijo.
TV, foto: SHERPA
Direktor uspešnega podjetja MOS Servis Peter Volovšek (drugi z desne) in direktor Kovinarstva Kozjan Stanislav Kozjan (tretji z desne) sta verjetno izmenjala kakšno besedo o selitvah in odprtjih. Podjetje MOS Servis je na predzadnji dan starega leta svečano predalo namenu novo poslovno stavbo v Mestinju, kamor se je ekipa preselila iz Rogaške Slatine. Stanislav Kozjan pa že pripravlja protokol ob odprtju novih proizvodnih prostorov, kjer naj bi v poslovne priložnosti zagrizli čez približno dva meseca.
Lilijana Praprotnik Zupančič in Jože Domjan (na sredini) v pogovoru z direktorjem žalskega zavoda za kulturo, šport in turizem Matjažem Juterškom
Družinska podpora
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu so odprli zanimivo razstavo Dotiki in prepleti - glasba kot inspiracija v prostoru vizualne umetnosti, na kateri so na ogled dela, pri katerih je avtorje navdihnila glasba letošnjega BUMfesta.
Na odprtju smo opazili ilustratorko in pisateljico Lilijano Praprotnik Zupančič - Lilo Prap in grafičnega oblikovalca Jožeta Domjana. Kljub temu, da znana vizualna umetnika na tokratni razstavi ne sodelujeta kot avtorja, pa to še ne pomeni, da z njo nista povezana. Mož Lile Prap Dalibor Bori Zupančič je eden izmed treh umetnikov, ki se je prepustil toku BUMfesta, umetnostna zgodovinarka Alenka Domjan pa na razstavi sodeluje kot kustosinja.
ŠO, foto: GrupA
Brez
zapletov
Vsakoletni organizator maturantskega plesa Gimnazije Lava je Peter Ju-vančič, ki to delo opravlja brezhibno, v zadovoljstvo vseh. Tokrat mu je pomagala moderatorka Jožica Škorja, knjižničarka v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko. Tisti poslušalci Radia Celje, ki imajo dober spomin, se je bodo spomnili tudi kot radijske napovedovalke.
NC, foto: NATAŠA MÜLLER
Kakšen dober nasvet, kako v občini pospešiti gospodarski razvoj, je prišel prišepnit tudi Aleksander Sve-telšek (levo), nekdanji generalni direktor Skupine Tuš in nekdanji predsednik uprave Petrola. Ob njem je lastnik podjetja As Aleš Seidl.
V dobrem in slabem se strankam posvečata Radko Kvas in njegova žena Suzana Peer Kvas, gonilni sili uspešnega podjetja Gekott. Poslovnih idej jima ne manjka, saj se ukvarjata s pogrebno dejavnostjo, cvetličarstvom, prodajo nepremičnin, kakšnega aduta pa najverjetneje še skrivata v rokavu.
Na plesu ni manjkala
Slavica Mikač, ena glavnih igralk v filmu Vloga za Emo, je letos maturantka Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije. Na nedavnem plesu se je takole zavrtela z direktorjem Šolskega centra Celje Igorjem Dosedlo. Še dobro, da je imela čas za svoj maturantski ples, saj je bila minule mesece zelo zaposlena s predstavljanjem filma. Pred kratkim so ga razglasili za najbolj gledan slovenski film minulega leta, kar pomeni, da je celotna ekipa odlično opravila svoje delo.
NC, foto: NATAŠA MÜLLER