l^f Goren/ski časnik od leta 1947 If^y Prvi predhodnik tednik Gorenjec lfta 1900 TOREK, 27. OKTOBRA 2009 Leto LXII, št 85. cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak s IZHAJA oa TOBKIH OB PETKIH hakiada: 22.000 rrvodov wvmw.gorïniskiclas.si po sporu zaradi dekleta Slovenski policisti so v manj kot 24 urah prijeli štiri osumljence za nedeljski bombni napad pred hotelom Creina v Kranju. Simon Šubic (po naših podatkih gre za roina bomba eksplodirala ..............................................................................Damirfa M. iz Kranja), poleg 15. maja okoli ene zjutraj Kranj - "Glavno sporočilo dr- njega pa so policisti pridržali pred policijsko stavbo v Kra- žavljanora je. da so slorild že §e tri osebe s Primorske, sta- rju, domnevnima storilce- prijeti," je včeraj poudaril re 20,25 in 39 let Vsi so sta- ma 2i-letnMu Stanku Ra* Aleksander Jevšek, direktor ri znanci policije, 21- in 25- dojeviču in icj-letnemu Deja- uprave kriminalistične poli» letnik tudi že pravnomočno nu Saviću iz Kranja, Id so ju dje na Generalni policijski obsojena za različna dejanja, kranjsld kriminalisti prijeli v upravi. Polidští so namreč še Zaradi zadnjega dejanja so dveh dneh, pa že sodijo na isti dan pridržali štiri osebe, osumljeni storitve kaznivih kranjskem okrožnem sodi- domnevno vpletene v nedelj- dejanj poskusa uboja, pov- šču, kjer sta obdolžena pov- ski bombni napad pred hote- zročitve splošne nevarnosti zročitve splošne nevarnosti lom Creina v Kranju. Prijeli ter nedovoljene proizvodnje ter nedovoljene proizvodnje $0 jih v obsežni policijski ak- orožja ali eksploziva in pro- orožja in prometa 2 njim. ci j j na območju Policijske meta ^ njima. Tokrat so ročno bombo típa uprave Metlike, ko so name- Kranjčajie je v nedeljo oko- M-75 odvrgli pred vhodom v ravali 2 avtomobilom zbežati ii 5. ure zjutraj že drugič v na Hrvaško. Glavni csumlje- petih mesecih zbudila nec je 21-letnik 12 Gorenjske bombna eksplozija. Prvič je nočni klub Million Club Pri- ve v hotelu Creina. ' • t , v eksploziji bombe v nedeljo pred hotelom Creina v Kranju je bilo ranjenih osen oseb. ^ 8. stran poškodovanih je bilo sedem avtomobilov, dva avtobusa in stekla na hotelski stavbi. Po novi V Krnici so v soboto slovesno odprli 1,4 kilometra doig obnovljen odsek regionalne ceste skozi Gorje. Matija Rakt Gorje - "Po man) kot treh letih, odkai smo se odločili za samostojno občino» smo priča obnovlieni cesti skozi Gorje, ob kateri so urejeni tudi pločniki. Prej je ta del veljal za enega najnevarnejših odsekov v Gorjah," je bil ob odprtju obnovljene ceste zadovoljen župan Peter Tor* kar. Obnova je bila po njegovih besedah vredna okrog dva milijona evrov, kar so izpeljali, se je še pohvalil, brez centa posojila. Za naložbo jim je namreč uspelo pridobiti tudi dobrih 1 650 tisoč evTOv evropskih sredstev, direkcija za ceste 2 pa je prispevala skoraj se- "" demsto tisoč evrov. V okvi- V Krnici so v soboto odprli prenovljeno cesto skozi Gorje ru obnove so zgradili še meteorno in fekalno kanaiiza-djo ter vodovod. Uredili so tudi javno razsvetljavo ter napeljali elektro in komunikacijske vode. "V sklopu projekta smo obenem pre-plastili še 1,5 kilometra makadamskih cest, " je doda! Torkar. Cesta je po novem bol) vama tudi za pešce in kolesarje. Pri obnovi, je ob tem poudaril vodja projekta z direkdje za ceste )ure Pe-janovič« je bila gonilna sila občina. "Mi pa smo jim sledili s sredstvi in znanjem/' je pojasnil in dodal, da se iz Gorij še ne poslavljajo. Čakajo jih še nedokončane ceste v Spodnjih Gorjah, nadaljujejo pa tudi obnovo ceste proti Pokljuki. wwvi/.gbkr.si/niadi Gorenjska ^^ Banka Cepljenje v cepilnih centrih Danica Zavrl2i£BIR čel intenzivneje krožiti po ....................................... svetu kot doslej, kar je neko- Ljubljana • Pr\'d pošiljka ce- liko drugače od običajnega piva proti novi gripi je v Slo- obnašanja virusa sezonske veniji in ponekod se bo že gripe. Proti pandemski gripi danes začelo cepljenje za se bo mogoče cepiti v pose- zdravstvene delavce, prihod- bej organiziranih cepilnih nji teden pa se bodo lahko centrih, ki jih je po vsej Slo-cepili tudi prebivala, so vče- veniji 64 in bodo začeli pre- raj povedali na ministrstvu bivalstvo cepiti z 2. novem-za zdravje. Prednost pri cep- brom. Za cepivo proti novi ljenju bodo imeli kronični gripi proizvajalca GSK, ki ga bolniki, pravi .'Menka Rraig- je nabavila Slovenija, je po her z Inštituta za varovanje novem za zdrave ljudi pri- zdravja in ob tem opozarja, poročeno cepljenje le z eno da je virus nove gripe že za- dozo. 85 4 AKTUALNO Deponijo bodo širili Deponija Mala Mežakla naj bi v prt- fiodnje sprelemala odpadke polovice prebivalstva Corenjske. Da bo lahko postála f&gijska depsnija. bo potrebna pribgoditev. Idejni projekt je izdelan, občine pa računajo r^a evropski denar. COREN}SKA Sporni as&h v Vrbi Občina Žirovnica je asfaltirala makadamsko parkiri&Če v bližini Pr^lernc- ve hiie v Vrbi» kar je razjezilo kranjski zavod za varstvo kulturne dedilčine. Po njihovem mnenju je asfaltno parkirišče velika Črna površina sredi enja. PODJETNIŠTVO V Zvezdi ni dela, kmalu stavka čeprav so delavci tekstilnega podjet* ja Zvezda doslej skoraj redno dobiva* I i piaco, bodo zaradi neizplačane septembrske plače čez nekaj dni začeli stavkati. Delavce je strah prihod* nosil, Že zdaj jih je od 67 približno polovica na čakanju. ^ ZADNjA S stropa učilnice odpadel omet v Podružnični ioli Corlče je v četrtek v času popoldanskega varstva v eni od učilnic s stropa odpaoudaril, to resolucijo zlorabljajo za obračun z zgodovino ter pod pretvezo izenačevanja fašizma, nacizma in komunizma opravičujejo sodelovanje domačih izdajalcev z okupatorjem kot upor proti revolucionarnemu prevzemu oblasti že med NOB in zlasti po njem. "Toda slovenski kolaboranti so s tem, ko so se pridružili fašizmu in nacizmu ter postali hlapci okupatorjev, naredili usodno zgodovinsko napako, ki jo nobena resolucija ne v Evropskem parlamentu ne v slovenskem dr- žavnem zboru ne more več popraviti," je prepričan Bevk. KRATKE NOVICE Ljubljana Odkritje kipa Staneta Kavčiča v parku med zgradbama državnega zbora in Narodnega muzeja Slovenije na Trgu narodnih herojev bodo danes ob i6. uri odkrili doprsni kip Staneta Kavčiča, predsednika izvršnega sveta re* publike Slovenije v obdobju od 1967 do 1972. Kip je delo akademskega kiparja Metoda Friica iz Poljanske doline. Slavnostni govornik ob odkritju kipa bo predsednik vlade Borut Pahor. M. R. Ljubljana Proslava ob dnevu reformacije V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bodo v petek, 30. oktobra, ob 20. uri pripravili državno proslavo ob drtevu reformacije. Govornik na slovesnosti bo predsednik državnega zbora Pavel Gantar. M. R. Za brezplačno cepljenje proti rotavirusom Mateia Rant » i Krarj • Članice ženskega odbora SDS Kranj so minulo soboto na stojnici sredi mesta zbirale podpise, da bi ministrstvo za zdravje zagotovilo brezpiačno cepljenje otrok proti rotavirusom. "V dobri uri in pol nam je uspelo zbrati 75 podpisov, po vsej Sloveniji pa jih bomo zbirali §e do sredine novembra. Želimo namreč» da bi država mladim starSem omogočila možnost brezplačnega cepljenja njihovih otrok, saj za mnoge to predstavlja precej- 4 šen strošek, ki ga sploh v času krize ne zmorejo. Obenem nas zdravljenje v bolnišnici stane precej več kot samo cepivo," je pojasnila predsednica ženskega odbora SDS Kranj Saša Kristan. Tako so Že začele uresničeva» ti program dela, ki so si ga zastavile na volilni konferenci minuli ponedeljek, ko so dobiie novo vodstvo odbora. Saša Kristan je prevzela vodenje odbora, v izvršilni odbor pa so bile izvoljene Še Tatjana Trilar, Tjaša Gruden, Nataša Jenkole, Andreja Tri-iar in Azemina Cinac. è A i % GOREN)SKl GLAS tcrek, 27. oktobra 2009 k KTUALNO i nfo®g-BÍa$ .si 3 bodo širili če občine računajo na evropski denar Urša Peternel Jesenice • Pred kratkim so izdelali idejni projekt o prilagoditvi odlagališča odpadkov Mala Mežakla, na osnovni katerega bodo zagotovili prost deponijski prostor za regijsko deponiio. Deponija Mala Mežakla je namreč Na Malo Mežaklo trenut* no dovažajo odpadke iz občin Jesenice, Žirovnica, Kranjska Gora, Radovlji« ca» Bohinj, Škofja Loka in Železniki. Poleg tega začasno dovažajo tudi odpadke iz občin Kian}, Na* Deponija na Mali Mežakli klo» Preddvor, Jezersko, Šenčur ic Cerklje. pa tudi novo dostopno cesto na Občini Jesenice odločili njenega solastništva. Zato do deponije. Pri tem obline zato. ker država ne sofinan- so nekateri svetniki menili, lesenice, Kranjska Gora in dra gradnje sortimic in jih da bi Kraniski Gori morali uvTičena v državni operativ- Žirovnica, ki so solastnice občine morajo zagotoviti delež odpadkov, ki presega ni program in naj bi v pri- deponije, računajo pred- same, je na zadnji seji jese- lastniSki delež, zaračunati hodnje sprejemala odpadke vsem na evropski denar. Po- niškega občinskega sveta po tržni ceni. Po nekaterih polovice prebivalstva Go* leg tega naj bi na deponiji povedal Maiko Markeij, di- izračunih naj bi se v nekaj renjske. Pokrivala naj bi ob- začeli energetsko izkoriščati rektor Komunalne direkcije letih nabralo skoraj za mili- d ac iz u pra vnih enot Jeseni- deponijski plin ter začeli na Občini Jesenice. Občin- ^or cvrov razlike. Marko ce, Radovljica in Škofja Loka. graditi sortimico. To naj bi ski svetniki so se seznanili z Markelj je ob tem opozoril, Po idejnem projektu naj bi postavili zunai deponije, na načrti, ob tem pa so se usta- da količina pripeljanih od- na deponiji uredili dodatno zemljišču, ki bo v lasti Obči-odlagalno polje, zgradili obo- ne Jesenice, ta pa bo podeli- vili zlasti ob podatku, da je od treh občin solastnic padkov ni določena z odstotkom lastništva deponije, po- dni nasip, nov \^odni plato s la stavbno pravico izbrane- kranjskogorska občina vrsto leg tega pa se količine kranj-pripadajočimi objekti, dovoz niu investitorju. Za iskanje let dovažala večji odstotek skogorskih odpadkov v za-do novega odagalnega polja zunanjega viagatelja so se odpadkov, kot znaša delež dnjth dveh letih znižujejo. Potrdili traso severne obvoznice Študije so pokazale, da je severno obvozno cesto najustrezneje speljati mimo Kamnitnika. Mateja Rant Nova obvozna cesta, je po- činski svet Ob tem so upoš- ril župan Igor Draksier, pri ............................................................................udarila vodja oddelka za tevali vse z zakonom predpi- postopkih, id bodo še sledili Ško^a Loka • Občinski svet- okolje in prostor Mateja sane postopke, vključno z umeščanju trase severne ob- niki so na zadnji seji kljub Hafner Dolenc, bo mestno javno razgrnitvijo in sezna- voznice v prostor. Za potek pobudam nekaterih svetni- • središče razbremenila tran- njanjem javnosti. "Opravili trase so sicer v podjetju PNG kov, da se pred odločanjem žitnega, deloma pa tudi lo- smo že tudi pogovore z last- Projekt nizke gradnje pri- na zboni krajanov o tem po. svetujejo z neposredno pri- kalnegA prometa. "Skozi mestno središče se vsak dan niki zemljišč najbliže ob tra. pravili pet variant. 7a najsi in nihče med njimi ne na- ustreznejšo pa se ie izkazala zadetimi občani, potrdili po- pelje prek dvajset tisoč vozil, sprotuje gradnji." Dodala je trasa, ki poteka najbližje tek trase severne obvoznice, kar je že skoraj pogoj za šti- še, da bodo zaradi gradnje Kamnitniku. S to obvoznico. Predvidena cesta, so ob tem ripa s ovni co," je opozorila, morali porušiti zgolj eno je ^e dodal Draksler, bodo poudarili v občinski upravi, Potek severne obvoznice je hišo, vse kmetije pa bodo razbremenili predvsem Ki- predstavlia rešitev promet- po njenih besedah umeščen lahko ohranile svojo dejav- dričevo cesto, ki je s 24 tisoč nili zagat v smeri Selške doline in hkrati smiselno nave- v veljaven prostorski plan nos t. Občani bodo znova do- vozilinadan po njegovih be-občine, ki ga je že v prejš- bili možnost podati svoje sedah najv.ečji prometni gor- zavo na poljansko obvoznico, njem mandatu sprejel ob- pripombe, je ob tem pouda- dijski vozel v Skofii Loki. Everest V filmu in knjigi knjigo Everest • sanje in resničnost Srečanja se je udeležila večina Čianov odprave na 4 Everest, ki jo je vodil Tone najzahtevnejšem zahodnem žič in Viki Grošelj posnela škar>a- Njim sta se pridružili ....................................... grebenu na 884S metrov vi- del gradiva za dokumentarni tudi ženi pokojnega Zaplnt- Ljubljana • Letos mineva tri- sokivrh. Dvadnizatemsotja film Mount Everest. FUm, ki nika in Belaka, Mojca Jam» deset let od prvega slovenske- priplezali še Stane Belak • predstavlja tri desetletja alpi- nik Zaplotnik in Jožefa Bega vzpona na Mount Everest. Šrauf, Hrvat Stipe Božič in rustičnih soočanj s to goro, so lak. Vse je nagovoril predsed- Stoian Saje Ta mejnik sta 13. maja 1979 Nepalec Ang Phu. Devetalpi-postavila Kranjčana Andrej nistov iz te odprave se je spo- prvič prikazali 20. oktobra v dvorani Slovenske kinoteke v nik PZS Franc Ekar, Id je povabil k ogledu filma 3. no- Štremfelj in Nejc Zaplotnik, mladi vrnilo pod najvišjo Ljubljani. Tam je Viki Gro- vembra ob 21. un na i. pro-kâ sta začrtala novo smer no goro sveta, kjer sta Stipe Bo* šelj predstavil svojo novo gramu TV Slovenija. Nov korak k združitvi bank Nadzorni svet Abanke je na četrtkovi seji soglašal 2 nadaljevarjem postopkov za združitev Gorenjske banke in Abanke Vipa. Cveto Zaplotnik rov. In kolikšna je ocenjena ..............................................................................vrednost Gorenjske banke? Kranj • Velika hanřna "pero- Iz sporočila, ki ga je Abanka ka" v Sloveniji je vse bližja, objavila po seji nadzom^a Nadzorni svet Abanke Vipa sveta, to ni razvidno, neurad- se je na četrtkovi seji seznanil no pa naj bi bila Gorenjska s preliminarnim porodlom o banka ocenjena na približno oceni vrednosti Abanke in enako vrednost kot Abanka. Gorenjske banke na dan jo. Po kapitalu sta namreč banki junij 2009 z izračunom me- dokaj izenačeni, po bilančni njalnega razmerja, ki ga je vsoti pa je Gorenjska banka pripravila družba Deloitte sve- približno za polovico manjša tovanje, ter z dokumentom od Abanke. Nadzorni svet združitve bank. ki sta ga pri- Abanke je soglaSal z nadalje- pra\'ili upravi Abanke in Go- van)em postopkov za zdnm- renjske banke, Kot je razvid- tev obeh bank. postopki pa se no iz preliminarnega porod- bodo nadaljevali tako, da bo la, je bil celoten lastniški kapi- revizijska komisija nadzorne- tal Abanke na zadnji junijski ga sveta zaradi pomislekov dan ocenjen na srednjo vred- glede vrednotenja obeh bank nost39omilijonovevrovo2.v in menjalnega razmerja pro- razponu od 370 do 410 mili- učila nekatera dejstva ter o jonov evrov, to pomeni sred- tem poročala nadzornemu njo vrednost delnice 54,2 evra svetu in mu predlagala na- oz.vrazponuod5i.5do57ev» daljnje odločitve. Gorenjska banka in Abanka Vipa v letu 2008 Kazalnik Abanka Vipa Gorenjska banka Bilančna vsota (v tisoč EUR) 3.823.336 1.825.832 Celotni kapital (v tisoč EUR) 33945S 35s.622 Neto dobiček (v tisoč EUR) 22.233 42.530 Donos na kapital po obdavčitvi (v%) 6.30 De ež oper. stroSkov v povpr, aktiv (v %) Kapitalska ustreznost {v%) î2,60 15.58 Trini delež v % bilančne vsote S,o 3,8 Število zaposlenih 878 411 Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vol^ak NAMESTNJKAOCXiOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnik, Danka Zavrl Žlebir UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavđč, Suzana P. Kovaód. Uriâ Petetrieîi Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic, C\«5 Zaplotnik. Danka ZavH Žkbir, Štefan Žargi; $t3ÍnÍ soddavd: Marána Ahaóč. Maja Bertoncelj, Matjaž Gregonč, Ana Hartman. jože K<^njek, Mííena Miklavô^ Miha N^ič, Jasna Paladin, Marjets Smolnikar, Aia Vokïjak OBLI KOVNA ZASNOVA Jernej Stritar I lovarStriter d o. o, TEHNICNI UREDNIK Zt€^ Flajnik FOTOGRAFI) A Tina DoM, Corud Kavčič LEKTORICA Marjeta Vozlič VODJ A OC LASN EG A TR2EN) A Matsja Žvižai CORiNjStcr ť^iA^ j? rv^stritana blagovna In storitvena znami« pod St 9771961 pri Uradu RS 29 intelektualno lastnino. Us'jnovltef| in Ízd4ial«lj; Cptvnjski gfa«, d.o.o, Kran; / Direktorica: Marija J Bfeiwe'so'i^ cesia 4. 40DO Kran; / Tel.: O4/30142 00, fax. 04^2014i >3, e*mai ; Infoig^g^glas.si mali oglasi In osmrtnice: t«(.: 04'20t 42 47 I Delovni Cas: poneddjek, tord in ^rtck od i. do 17. u/e, «rtda od S. ào w'e. p^ek od 8. do 14. u«, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas poltednik, izhaia ob toriiih in petkrh. v naÛadi 22.000 Izvodov / Redn« priloge. Uoja Corenjsta. leto-piS Gorenjska (enkralletno) In devet lokalnih prilog / Tisk. Druck Caf4/ithia CmbH&C«KC, $1. V«it/Cl9ri Vid na Cli ni), Avstrija / Naročnina: tel.. 04/301 43 41/ Cena izvada-1,3$ cuft, letna rtaro&^ina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo lo % p^pu^ra, polfeini ze% popusta, letn< 2$ % popusta; v cene je vfaCunan COV po stopnji naročnina se upeSreva od tekoče Številke iesopisa do pksncga prediea, ki velja od za^eik;» naskdrjega obra^unskeea obdobja / Oglasne stontve: po ceniku; oglasno trfenie: tel.: 04/ zoi 42 «8. á 4 4 GORENJSKA GORENISKl GLAS torek, 27. oktobra 2009 Najstarejša was i • I V« • m obcini Ti»rezija Aljančič iz Podbrezij je praznovala 102. rojstni dan. Voščili so ji upokojenci in nakelski podžupan Ivan Meglič. Stojan Saje dnja med njimi. Zgodaj je ................................ ..........odšla za deklo k župniku Podbrezje • Predlani je pred Škerbcu v Tržič. Tam je de- okroglim jubilejem zbra- laJa tudi v Perkoví gostilni. nim zaupaia» da ji je cigan- Pozneje je vodila gostilno ka prerokovala vsaj sto let pri Peharcu v domači vasi in življenja. Ta napoved se se zaposlila v kranjski gostil» uresničuje» saj je Terezija ni Beksl. Zaradi mamine Aljančič najstarejša v Pod- bolezni se je vrnila domov brezjah in občini NakJo. in skrbela zanjo do smrti Hrejšnji teden, 22. oktobra, leta 1942. Leta 1954 je umrl je dopolnila že 102 leti Na- še oče, W je že prei bolehal, slednji popoldan so ji prišli Kmetijo je z bratom (ane- Čestitat za častitljiv praznik zom vodila Rezka, Id je ski* podžupan Občine Naklo bela tudi za invalidnega bra- Ivan Meglič z ženo Marijo, ta Lojzka. Pred 35 leti je osta- predsednik Društva upoko- la sama. Zato se je k njej pri- jeacev Naklo Maijan Gradi- selil nečak Stane. Njegovo šar ter domačinki Marica družino je sprejela za svojo, Markič in Barbara Pogač- posebej danes 14-letno Spe- nik. Bila je vesela njihovega lo. Rezka je vedno imela obiska, a se tokrat ni pri- rada otroke. Ker ni imela družila pogostitvi ob mizi. Zato sta ji nečak Stane in njegova žena Veronika prinesla kozarec z vinom kar k svojih, je varovala druge. Pa kuhala in pekla je za razna slavja, dokler je to zmogla. "Sama se nisem omožila. in spoštovanja. Bolje je po- postelji. Zdravica ob taki ker sem se tako zaobljubila priložnosti pač ne sme iz- Bogu in Mariji," je pred leti ostati! Sicer pa je Rezka, kot povedala in dodala: "Med jo kličejo domačini, vedno ljudmi je premalo ljubezni živela skromno. V mali hiši s Številko Pod- trpeti, kot pa se prepirati." tabor 17, po domače se je re- Da z dobro voljo človek vse klo pr' Paient', so se očetu premaga, tudi tegobe v sta- Andreju in mami Tereziji rosti, je še danes prepričana rodili Šliije fdtitje in šUii de- i02-1el{ia krajanka Pud- kleta. Rezka je bila predza- brezij. Rezka Aljančič je nazdravila za 102 leti; ob njej ne^k Stane z Veroniko. • - 4 ^00 S^yw '^BIANCE 1.6 PACK Plus 5 tetgarandje» asfalt Vrbi Občina Žirovnica je asfaltirala makadamsko parkirišče pod Prešernovo hišo v Vrbi, kar je razjezilo kranjski zavod za varstvo kulturne dediščine. Ana Haktman Viba - Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj je Inšpektoratu RS za kulturo pri* javil Občino Žirovnica, saj je brez pridobitve kultumo- varstvenih pogojev in soglas« ja asfaltirala makadamsko parkirišče pod Prešernovo hišo v Vrbi. Žirovniški župan Leopold Pogačar je pojasni], da nikakor niso želeli ignorirati zavoda, pač pa so menili, da njegovega soglasja ne potrebujejo, saj so parkirišče obnavljali in tako niso potrebovali niti giadbenega dovoljenja. Slednje pa še ne pomeni, da ni treba pridobiti Asftitno parkirišče je po mnenju Miloša Ekarja velika črna površina sredi zelenja./FocotuarjamAh^ kultumo-varrtvenega soglasja, še zlasti, če gre za območ- gom posvetovala še z našim enkrat že popokala pod ka je bila zdrobljena in je ja kulturne dediščine, odgo- konservatofjem." težo avtobusov, enako pa bi razpadala, bilo je blatno, za varia Míloí Vkar, w>dja kranj Ekar je prepričan, da je ske enote zavoda za varstvo občina z asfaltiranjem par- se po njegovem mnenju zgodilo tudi s tlakovci: "V radi Česar sem poslušal očitke ljudije še dejal kulturne dediščine: "Gre za kirišča naredila škodo: Vrbo se na leto pripelje 24 Pogačar in dodal, da se območje naselbinske dediš- "Gre za veliko črno površi- tisoč-obiskovalcev, tu se bodo odslej pred vsakim tovrstnim posegom posvetovali z zavodom. 6ne Vrba na Gorenjskem - no sredi zdťiija. Parkirišča zvrsti na stotine avtobu- vas, vpisano v register kultur- ne bi smeli urejati z nasilno ne daiiščine pri ministrstvu rešitvijo, morali bi ga uredi- sov." Ob tem dodaja Še, da se mu asfalt ne zdi tako Z inšpektorata RS za oko- za kulturo, ki je predlagano ti tako, kot je bilo doslej, to- sporen, saj ne nazadnje as- Ije so nam odgovorili, da o tudi za spomenik državnega rej s plastičnimi rešetkami faltirana cesta vodi tik ob prija^^ Še niso odločali, Ekar pomena. V prostorskih aktih ali pa na primer z betonski- Prešernovi hiši, poleg tega pa je razložil, da bi v tem pripiše, kako je treba ukrepati v mi tlakovci, ki omogočajo pa so za parkirišče pri Cest- meni lahko inšpektorat za- takih primerih. Za prvotno zazelenitev," A vnovična nem podjetju Kranj naroči- htcval tudi povrnitev v prvot- uieditev parkirišča so bili iz- ureditev parkirišča s pla- li poseben asfalt, ki z obra- no stanje ali popravek riasla- dani kultumo-varstveni po- stičnimi rešetkami, tako gojL Občina bi se lahko drža- župan Pogačar, ne bi bila bo pridobiva zeleno barvo. "2eleli smo samo urediti le škode v ^adu s prvotno izdanimi kultumo-varstveni- la tudi teh in se pred pose- dobra rešitev, saj je plastika dotrajano parkirišče, plasti- mi pogoji. Odslej udobneje na Zvoh Na Krvavcu bodo do začetka smučarske sezone obnovili dvosedežnico Zvoh. SlMOK ŠUBIC Na krvavškem smučišču Zvoh," razlaga Vrančič. Ob-tudi za novo smučarsko se- nova dvosedežnice Zvoh je nova kategorija obiskovalcev - miadi od 14. do 19. leta. "Namesto dopoldanskih in popoldanskih smo uvedli dve-, tri-, štiri» in petume smučarske vx)zovnice, kar je bol) pravično za tiste, ki pridejo na smučanje malo kasneje," je raztežil Vranáč. Smučarske vozovnice so sicer trenutno v předprodali Krvavec • Čeprav je Krvavec zono pripravljajo novosti. stala 490 tisoč evrov. sicer trenutno v p sredi oktobra že pobelilo. Potem ko jim je sredi lanske In še ena razveseljiva novi- (do 15. novembra), cene pa so prvo smuko v novi sezoni sezone inšpektor zaprl dvo- ca za ljubitelje Krvavca. Cene znižane za dvajset odstotkov. tako kot običajno načrtujejo sedežnico Zvoh, bodo to do za konec novembra. "Na za- začetka nove sezone temelji- smučarskih vozovnic za odrasle bode namreč v sczo- Krvavoj liko pozornosti posvečajo tudi poletni sezoni, ki se ie sneževanje smo sicer že pri- toobnovili. "Namestilibomo m 2009/10 ostale na ravni pravljeni, a po naših izkuš- nove sedeže in priáemke, lanske zime> medtem ko so končala 11. oktobra. Letošnja njah bomo zasneževad začeli obnovili pa smo že vstopno v RTC Krvavec cçne otro- poletna sezona je bila pri- vzačetku novembra, ko bodo mesto na žičnico, kar bo šhh. študentskih in senior- dolgotrajne nizke temperatu- omogočilo varnejše vstopa- skih (po novem nad 65 let) pa se je { re," je dejal vodja prodaje v nje in s tem nekoliko hitrej- smučarskih vozovnic celo peljali oÍ RTC Krvavec Luka Vrandč. Se obratovanje dvosedežnice znižali. V ceniku ie dodana kovalcev, I, z nihalko Krvavec po- devet )£s£nice Dobili tudi m u iti senzorno sobo Na 0$novr)i šoli Poldeta Stražišarja Jesenice so v petek tudi uradno preoali namenu novo invalidsko dvigalo, interaktivne učilnice, multisenzorno sobo ter obnovljeno tehnično učilnico. Obnova šole, v okviru katere so zamenjali tudi okna, je stala več kot dvesto tisoč evrov. Denar so zagotovile občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica ter donatorji. Ravnatelj Šole, v kateri se izobražujejo učenci s posebnimi potrebami, Alen Kofbl je dejal, da bodo vse novosti pripomogle k še boljšemu učenju in večji motiviranosti učencev, -g Prisrčne slovesnosti m dneva odprtih vrat šole sta se « udeležila tudi župana Jesenic Tomaž Tom Mencinger in Žirovnice Leopold Pogačar. U. P. Z dvigalom se je simbolično prva pripeljala Neža Kodre GORENJSKI GIAS torek, 27. olctobra 2000 GORENJSKA i nfo^g-^s. si 5 Odprli obnovljen Lustikov most 9 Na jezerskem so z odprtjem obnovljenega Lustikovega mostu končali vse letošnje naložbe. Danica Zavrl Zubir jezersko • Vse naložbe v občini Jezersko to ocenjene na 496 úsoi evTOv, kar je več kot polovica občinskega proračuna. Tako so letos obnovili pokopališki zid pri cerkvi sv. Andreja v Ravnem, asfaltirali cesto do Šenkove domačije, prepla-stili več javnih cest, obnovili vhod v podružnično Šolo na Jezerskem, največja naložba pa je biJa v obnovo Lu» stixovega mostu. Poleg '.ega so kupili Še zemljišče za parkirne prostore in avtobusno postajališče, prispevali za nov gasilski avto, vlo* žili v razgledno ploščad ^ slovesnim odprtjem Lustikovega mostu so simbolno končali tudi vse ostale letošnje Mali vrh, vsako leto pa jih investicije v občini jezersko, foto: precej stanejo tudi prostor» ski akti, letos so le za eno od Ijen, je ob odprtju povedal del denarja za obnovo pri- Gradbinca Darko Vidako-okoljskih poročil odšteli 16 župan Milan Kocjan. Sedaj spevala tudi država. Na pri- vič, go-letna domačinska tisoč evrov. Občina ima si- je bil že močno dotrajan, reditev, kjer so prisrčno na- iimilija Vimik in eden od cer okoli osemsto tisočakov zato so se letos poleti lotili stopili otroci iz podružniČ- sosedov Franci Zadnikar iz vreden proračun. obnove in jo končali v dveh ne šoie na Jezerskem, so zaselka Sibirija. Domači Lustikov most je bil zgra- mesecih. Za most, ki mu povabili vse izvajalce letoŠ» župnik Janez Ham pa je jen v Šestdesetih letih, pred pripisujejo velik pomen za njih del na Jezerskem, most, ki bo še bolj trdno kot 13 leti pa z veliko prosto- turizem in (predvsem most pa so poleg župana poprej povezoval bregova voljnega dela prvič obnov- gozdno) gospodarstvo, je slovesno odprli še direktor in ljudi, tudi blagosJovi). Ob jubileju v novih prostorih Na Zgornji Beli so v petek odprli obnovljen Dom krajanov, v katerem je svoje prostore dobil tudi vrtec Čriček. Matïîa ra>rr sobo za delovanje krajevnega odbora in številnih društev. V pritličju pa je svoje prostore dobil sodoben vrtec. ki ga ta čas obiskuje dvajset otrok. V prihodnjem letu bodo na prostoru starega vrtca podrli tudi le- odbora Bela Danilo Ekar. predavanjem, srečanjem. seno barako in na tem me- ...................................... V občini Preddvor so se te- raznim tečajem in rekreaci- stu uredili zunanje igrišče Zgornja Bela-"Razmere za meljite obnove Doma kraja- ji krajanov ter posebno za vrtčevske otroke, delo so zdaj res enkratne. nov na Zgornji Beli lotili v lahko icčeiii cclo naiislaji- aprilu. Kot '\ç poudaril žu- dardne. Marsikateri vrtec pan Miran Zadnikar» je bila se namreč ne more pohva- naiožba nepričakovana. Za liti, da ima vse te prostore - obnovo so se odločili na pokrito teraso, igralnico in podlagi sredstev, ki so jih telovadnico na razpolago v pridobili na razpisu minis- vsakem trenutku," je bila trstva za kmetijstvo za ob- ob odprtju prenovljenih novo bi razvoj vasi v višini prostorov vrtca Čriček, ki 120 tisoč evrov. Naložba, v letos praznuje 3o-letnico okviru katere so objekt do-delovanja, zadovoljna vzgo- zidali, obnovili in mu tudi jiteljica Mateja Mušič. Tako spremenili namembnost, so še obogatili dejavnost je bila sicer vredna skoraj doma, ki bo tudi v prihod- 370 tisoč evrov. V prvem nje ostal prostor druženja nadstropju so uredUi več- vseh krajanov, je ob tem de» namensko dvorano, ki bo Na Zgornji Beli so se v petek veselili prenovljenih prosto- jal predsednik krajevnega namenjena seminarjem, rov v Domu krajanov. /kívíí Svn"! Dum Center za začetnike in izkušene plezalce Ob domači hiši pri Svetem Duhu je Mitja Kovačič, ki je znan kot športni zanesenjak, minuli petek uradno odprl nov plezalni center. To je prvi tovrstni center v Sloveniji v zasebni lasti, ki jC zgrajen po vseh merifih in standardih, zahtevanih za športne objekte. Kot je bilo slišati ob odprtju, je tudi najboljši objekt za športna plezanje na umetni steni v Sloveniji, Čeprav je iz okolice komajda opazen, saj ga je velik del v tleh, sta v njem dve dvorani, v katerih sta nizka in visoka plezalna stena (n metrov) v skupni površini okoli štiristo kvadratnih metrov. Objekt, ki so ga zgradili po zamisli arhitektke Nataie Hladnik Obbk, j^ ni^rri^njen tako tistim, ki se s športnim plezanjem že ukvarjajo, saj ga je že preizkusila tudi naša reprezentanca v športnem plezanju» kot otrokom Ob uradnem odprtju plezalnega centra je gostitelj Mitja in začetnikom, ki šele spoznavajo radosti plezanja. V. S Kcvačič gostom rad pokazal pomembno pridobitev Mojstri so vedeli zakaj šola / Šolski center Škofja Loka letos praznuje 120-etnico ustanovitve obrtno nadaljevalne šole. BošnAN Bogataj centra za pokLaio izobraže- ....................................... vanje, župan Igor Draksler Sko^a Loka - Obrtno nada- jim je želel, da bi skupaj raz- Ijevalno šolo so na pobudo vijaii škofio Uko: "Zaslužite Franca P^a ustanovili kta si gradnjo medpodjetniŠko- 1889. z leti pa se je dopolnje- izobraževalnega centra in to vala in poudarek namenjala naj v Ljubljani ob odločanju ko vinarstvu in lesarstvu, upoštevajo." "Pred leti so se mladi prvič Praznovanja ob visoki ob- srečali s svojim delovnim letnici poklicnega Šolstva so mestom šele po zaključku prejšnji teden zaznamovala šolanja. Danes se vračair» v Škofjo Loko. Dijake so obis- čas. ko mora vsak dijak v kali kolegi iz pobratenega času šolanja del praktičnega mesta Tabor, pripravili so usposabljanja opraviti pride- Športne prireditve, se odpra-lodajalcu," je na slavnosmi vili na iziet, predstavili priložnostno znamko in poštni žig, razstavo kovinarstva in lesar- akademiji povedal direktor Martin Pivk. Na prehojeno pot v šol- stva ter vse skupaj začinili s skemcentru gjedajo s pono- slavnostno akadepiijo. "Dela» som. V120 letih so se zgodi- mo s polno' paro. z učitelj- le mnoge spremembe. Pa skim zborom so zadovoljni vendar je nekaj tudi skupne- dijaki, z njihovim znanjem ga - šolske kiopi, kjer so se gospodarstvo. Vsi na praznič- srečevali mladi in uâtelji, so- ni teden prikazujemo, kaj delovali so njihovi starši in zmoremo in kaj lahko še na- mojstri. Tudi danes šola redimo. V prihodnosti si želi* mladim zagotavlja poklic, lo- mo zgradití tri milijone evrov kalno gospodarstvo delo. "Z vreden projekt Medpodjet- dobrim izobraževanjem niško-izobraževalne ga cen- mladi gradijo tudi svojo sa- tra/ je povedal direktor Pivk. mozavest, samopodobo in Slednji je skupaj s Tadejem odgovornost Vaša tradicija Gaitnerjem, predsednikom to zagotavlja,' je ob obletnici sveta šole. vsem nekdanjim povedala Jelka Drobne iz ravnateljem podelil plakete. skeče žolstva Svet Centra za socialno delo Kranj, Koroška cesta 19, 4000 Kranj, preklicuje objavo razpisa prostega delovnega mesta d i rektorja/ice Centra za socialno delo Kranj, ki je bil objavljen dne 17. 7.2009, na strani štiri v Časopisu Gorenjski gla$. * OSLOGAN PICK-UP AMBIAN« A ^É^ ABS, vozn W f •r \ « i i Á G •• •• •••••• •• •é •• •• ti muju .hctU^níAííj@g-kitíS.si GORENJSKI GLAS torek, 27. oktobra 2000 Kejžar med rekreativce Maratonec Roman Kejžar je končal profesionalno športno pot in napovedal selitev med rekreativce. M al a Bbftoncelî zadovoljen, sploh glede na ..............................................................................to, da je praktično celo progo Ljubljana - "Danes sem do- tekel sam. "Ce bi imel skupi- segel celo boljši čas kot pred no, sem prepričan, da bi lah- štirinajstimi leti, ko sem na ko tckci pod z:î8:oo, kar je prvem LjubljaDskera mara- tudi norma za nastop na na- tonu zmagal. Rezultati torej slednjih velikih tekmova- niso razlag za odločitev, da njih. K sreči tega ni t>ilo," je končujem udeležbo na naj- dejal 2 nasmeškom na obra- večjih telono van j ih, da je to zu. Ker je "upokojitev" napo- moj zadnji maraton, na kate- vedoval že po olimpijskih ig- rega sem se vrhunsko pri- rah v Pekingu, smo ga vpra- pravljal, razlog je drugje. Ma- šali, ali si ne bo morda tudi raton zahteva profesionál- tokrat premislil. "Takrat.ni- nost, treringe dvakrat dnev- sem vede), da imam izpol- no, kar pa ne bo več mogoSe, njeno tudi normo za nastop sa) si bom moral najť zaposli- na letošnjem svetovnem pr-tev in reden zaslužek" je bil v venstvu. Tam sem zato še nedeljo po svojem Šestdese- nastopil, sedaj pa norme nitem maratonu v karieri kot mam več. Korenito bi se mo-vedno prijazen in zgovoren ralo kaj spremeniti, da bi si Roman Kejžar. Ljubljanski premislil/ je pojasnil mara* maraton v 14. izvedbi je prete- tonec, letnik 1966, ki ga kel v času. 2:19:24, osvojil bomo sedaj najverjetneje vi- skupno 12. mesto in naslov devali predvsem na tekih na državnega prvaka v marato- krajše razdalje, in kako je donu. Drugi najhitrejši Slove- živel slovo? "Že cela priprava nec, Anton Kosmač s Hola- na maraton, ko se je napove- velj, s katerim del treninga dovalo to slovo, je biJa nekaj nareditaskupaj, jezanjimza- posebnega, l^oleg tega je ob ostal za dobrih osem minut. progi navijalo veliko ljudi in Z rezultatom, ki ga je do- česa takega v Ljubljani še ni- Sf»gpl oh slovesu, jp hil tekač, doživel. I Zagorje : Jezero Medvode 3 : 2 in Brda : Kalcer Vodoterm 1 dela v 2. ligj so še trije krogi. V gu, ki bo odigran jutri, bodo : o. Na lestvid vodi Adria. soboto bo Triglav Gorenjska gostili Olimpijo. Začetek tek- In kako se je končal o. ijog o : 2 in Naklo • Klub zmagovalcev : Polet 3:1. Na lestvid še naprej vodi Nak]o - Klub zmagovalcev. Do konca jesensk^ dela v 1. gorenjsld ligi sta še dva gostovala v Krskem, Carmin me bo ob 16. uri. V soboto so v obeh gorenjskih iigahP V1. Šenčur pa bo doma gostil vo- tekme u. kroga odigrali no- gorenjsld ligi je Bled Hirter kroga, odmor pa po sobotnem dilno Primorje (začetek tek- gometaši v 3. SNL - Zahod. doma z 2:1 presenetil A^ino ic. krogu že čaka nogometaše me ob 15. uri). Rezultati: Jadran Dekani : Žiri. rezultati preostalih tekem v 2. goienjski ligi Rezultati 9. Kot zadnji bodo jesenski Roîtek Dob o : o, Šobec Lesce pa so: Hrastje : Visoko o : 4, krc^ pa so: Cirče iTiboje o r 4. del končali ^lald v Prvi ligi. : Kranj 1:1, Tobnin : Kika o : Čaka jih še šest krogov. V 14. o, Adria : Sava Kranj 5 : i, Kondor : Kranjska Gora 2 : i, Vdesovo : Bohinj i : 1, Niko Že- DLN ; Preddvor 2 :3, Loian : Podbrezje 2:2 in Britof : Bitnje so Domžalilani v gosleli z 2 : Kairmik : AH Mas Tech 1: 2, lezniki : Mimovrste Jesenice 5 : i. Na lestvid vodip Trboje. i I i A GORENJSKI GLAS torek, 27. oktobra 2009 REKREACIJA mi roskv. aňctican in® g-gias. si 7 Slovenski tekaški Ljubljanski maraton je pravi izziv za številne rekreativne tekače, ki so imeli v nedeljo priložnost startati z vrhunskimi temnopoltimi atleti. Maja Bertoncelj mesto, danes tekli in sedaj ..................................... gremo domov. V našem Ljubljana • Več kot trinajst ti- podjetju športu namenjamo SOČ tekačev se je v nedeljo veliko pozornost Skupaj je podalo na progo na Ljubljanskem maratonu. Če dodamo devetsto zaposlenih in kai okrog petsto nas je vključe- Še udeležence sobotnih šol- nih v tri športne skupine: po- sldh tekov, je pretekli konec leg tekaške imamo še kole-ledna v Ljubljani teklo okrog sarsko in skupino nordijske dvajset tisoč ijudi. To je do. hoje. Zaposleni se na ta nakaz, kako priljubljen je tek čin med seboj bolje spozna- kot način življenja, kot izbira jo. se družijo in to je dobro rekiead i e. za vzdušje v podjetju." Teka Štirinajsti Ljubljanski ma- Ško in kolesarsko ekipo ima- raton je krepko presegel ok- mo tudi pri Gorenjskem glavine prvega leta 1996, na ka- su Ln okrog 25 tekačev je na- postavili teremjenastopiJo673 teka* stopil onaLjubljanskemma- mejni ke Ljubljanskega maratona. Kenijca William Bíama čev, od tega 153 na 42.193 rstonu. Na starm je bil tudi (2:10:12) in Caroline Cheptonui Kilel (2:25:24) sta tekla nova metrov dolgi maratonski njihov vodja Janez Ferlic, ki rekorda In zaslužila 16 oz. 13 tisoč evrov. Cilj številnih rekreativcev je bil preteči 21 km. V ospredju Teja Lapanja iz Survivorja je v dresu CBD tekla s prijateljem Gorenjci: Tamara Bobnar, Olga Grm in Ožbej Križnar (ievo). i" trening partnerjem Janezom Justinom mL progi. Letos jih je na najdalj- si je za dlj zadal maraton je le dalo. smo energijo hra- rava," je povedala lanska ši tekaški preizkušnji teklo končati v času pod 2 uiama nili tako, da smo poležavali. zmagovalka triatlona jekle- skoraj devetsto. Vsi so zma- in 40 minut "To bi bilo real- Ko sem se vrnila, sem se nih v Bohinju in v smehu govoJd, tudi tisti, ki so kon> no, a danes ni bil moj dan. usedla na kolo in videla, da dejala, da glede na njeno čali polmaraton, pa tudi tek Imel sem res čudno krizo, ki mi je forma zelo padla, tako tnno, ni dvakrat za reči, da na 10 knx Vsak si postavi iz- ji v dosedanji tekaški karieri da sem s časom na marato- ne bo prihodnje leto tekla ziv, ki je primeren njegovi še nikoli nisem bil priča. A nu zelo zadovoljna. Ker je bil la zmago v svoji kategoriji, trenutni pripravljenosti, tudi to je maraton," ;e pove- to moj prvi tek na marato- Maraton prihodnje leto bo Ljubljanski maraton se je dal Besnićan Janez Fertic, za nih, sem se malo bala, kako priložnost za vse in dodobra usidral na evropski, katerega je bil to sedmi ma- bom razporedila moči. Šla eno leto je dovoli Časa za třepa tudi svetovni zemljevid. raton v karieri. Končal ga je v sem na čas 1:40:00 in za po- ning. da se maratoncem na Udeležilo se ga je veliko tuj- času 3:07:22, njegov rekord moč pri narekovanju tempa kateri izmed razdalj ptidru- cev, ne samo vrhunskih atle- iz letošnjega maratona Tre- prosila očeta in someščana žijo tudi tisti, ki so letos v tov, temveč tudi povsem viso pa jez uri in 36minut- Janeza Justina mlajšega, s velikem številu stali ob pro* povprečnih rekreativcev. Na Ljubljanskem .marato- katerim veliko skupaj treni- gi in navijali. Med slednjimi so bili v eno- nu smo videli številne znane tnih zeleno - modrih dresih obraze, tudi Škof)eločanko opazni Nizozemci» zaposle- Tejo Tap^nja \?. Survivorja. ni v tamkajšnjem podjetju Tekla je na 21 km in v cilj Termet Kot je pojasnil eden prišla v času 1:33:45. "S Fili- izmed njih, [ih je prišlo pinov sem se vrnila v precej okrog dvesto: "Vsako leto iz- slabši kondia)ski pnpravlje- beremo kakšen maraton v nosti. Tam fizično nismo Evropi. Pripotovali smo v bili zelo aktivni, poleg tega petek, včeraj smo si ogledali smo bili tako lačni, da če se Janez Perlic in Barbara Zadravec, ena izmed tekačic ekipe Gorenjskega glasa Napovednik rekreativnih dogodkov Pohod k spomeniku na Ljubelju Kranj, 31- oktobra ob 8. url izpred hotela Crerna, odhod z osebnimi vozili. Organizator: PD iskra Ktanj Informacije: http://www.planinskodrustvo-iskra-kranj.si Kopanje Z Olimpijsko kartico - 50-odstotni popust v slovenskih naravnih zdraviliščih Terme Lendava, 26. oktobero. november. Informacije: y/ww. Olympic, si, www.terme-lendava.si, Dejan Berič 02/577 44 24 Zdravilišče Laško - Thermana, d. d.» 2,'S. november Informacije: www.olympic.si, www.thermana.si, Valerija Kutner 03/423 20 7^. raiez^ GIBAJTE SEZNAMI Miroslav Braco Cvietičanin O razglašenosti in dirki Krani-Cepulie Dirigs^ntkc naše^ domaČega in reiýe na pretek. O^cdcd sem zborČkaje položila angina. Zfce- si i^se športne oddaje, dnevnike gano in razg^^eno smo že po sem namenoma preskakoval, enem dnevu skoraj razpadli. V ker zadnje čase nisem nagnjen k najtežjih trenutkih spoznaš traffkomiki, v kateri komcdijan- biižnj^a iako kotprijatdja v ne- fi Špikajo drugdrug^, na kon-sreči. Bližnji so mi tisti, kijih cu pa gledaici ostango brez sto- srečujem na hodnikih iz spalni- la v dvorani - brez diižhe. bolj ce v kopalnico ali iz dnevne sobe natančno napisano. Gledal mimo jedilnice do kuhinje. Tudi sem si tudi lOnetijo slavn iH in v kleti jih srečujem in tudi na sem pořnisW, kako to, da niso podstrehi. Iz dneva v dan isti mene prvegp pjvabili v to odda- razi na istih stolih oh razntiiki jo. Ve^^ kmeta brez zemlje ne hrani. Vsaj Ux Že po enem dne- najdd daleč okoli, slaven sen pa iru popolne raz^xišenosti je tudi idiko kot yyí tisti, ki se tam domovanje postalo podobno borijo za denar. Seveda sem bil Bagdadu. V tem iraSccm mestu še nisem bil in se mi tucU k ne mudi ga obiskat, vendar si predstavljam, da je tako, Če vlada brezvladje in Icomunalne službe niso ravno njihova močrjx pa- ' noga. Sied aspirini, lekadoli, Čiyi stotih vrst, amoksiklavi in jilmsko obloženimi tabletami, plenicami, ninjami, legolan- dom, Šrekom, lesenim konjič' kom, brzostrelko, a^ romeom, gasilci, rolko sem razmiSjal o rekreaciji, vendar, glej ga nebodi-giitreba, pospravljanja nisem znal uvrstiti v nobeno gibalno disciplino. V suho, kjer je icžoia janja Drinovec tudi še ni árigentka, smo posedali vsako končala kolesarske sezone. uro zgplj zarodi te^, da bi pohvali naroČila. Kít je bil seznam, zelo razočaran, da LaToya ni narekovan iz postelje, iz ure v izpadla, ker bi bil že čas, da gre uro daljši, smo razmik med po- v duzbo, ker komaj čakam nje-gledi v sobo skrâli na vsake toli- ne nc^nov^šo vlogo v jilmu, ki ji ko časa in ničvcč na vsako polno je pisan na talent. uro. Čez vse maeje šla diri^ni- Da pa bi kdo ne pomisli da ka, ko meje opozorila na podna- ne pišem več o rekreaciji, sledi slov moje torkove kdumne - Gi- komentar o Ljubljanskem mahajte se z nami. Gibal n^'hi se v ratonu, na kateregfi so tr^rali kopalnici, kuhinji, dnevm sobi, povabiti dvajset tekačev, ki nekaj sJmitka povsod po stanovanju s veljajo, da hi tudi maraton ne- sesalcem ali metlo ali krpo kol kaj veljal, izmed dvajset iisoČ §avnimi športnimi rdcviziti. Ob nastopajočih je tor^ vajeti v roke takem ponovnem dirigiranju prepoznavnostpnreditveprijelo smo bili vsi mnenja, da gre naši dvajset odličnih ? Za prepoznav-gpspe na bolie, na veliko bolje nost je organizator. Mestna ob-oziroma da so Jilmsko obloženi Čina Ijub^'ana z županom na amoksiklavi zelo dobro prijeli, čelu poskrbel celo za to. da ga po Sledilnje ustcljena rutina... Dii tómryí ní mogoče videti znam živeti v neredu, me je prej kot tisiifi nekaj sekund v spomnil polojni Dalmatinec dnevniku, ki ga ne ^£dam. Dino Dvornik s svojim albu- Difajsđ tisoč tekačev je dva dni mom Kreativni nered in pogtey tekalo po Ljubljani, pa to ni ni- zanimivosti: na tg zgošfifnfei so kogar zanimdo, četudi so pla- popevke s pomenljivimi naslovi, čali Štartnino. Kaže, da se pri' kot na primer: Nisem zmogel z pravljajo na snemanje prihaja-njo. Misliš, da sem blesav,Jaz bi jočih stavk, kijih sindikalist ob- preživel. Bíři sam, Izpuli zob, ljubljajo v kratkem. No, pričana Zmajev dah pa sem se spom- kujem, da bona stavkah vei^a nil, ko sem opazil, da tube zob- uddtžha, saj ni trcbaplaČad none paste ne morei stisiaiti večno, bene štartnine. éetudi si poredko umival zobe. Posebno obvestilo m vabilo! Vse^je zmanjkalo, le še ljube- dan naše kolesarske sekcije zen je ostoto. Cepa imašrad,je Branko Dežman organizira tudi tri dni star kruh daAen. "klubsko" Ghsovo dirko Kranj- Težki časi tako včasih pridejo Čepuije. Start je v soboto, ji. ok- prav, ker se élovek sprijazni, da tchra. oh ly uri pred r.iawm, mora več razmišljatiin posledič- trasa pa gre iz Kranja okoli no tudi delati, da hi preživel. Preddvora dc Stridišča in tia-Tako sem bil doma, v g^iezdu, pr^ do Čepulj Cilj je že tako rein pazil, da moji piiđci ne osta- ' koč tradiclonalrw pred gostúno ngo brez čpjov in semen. Kot vsak deloven varnostnik sem imel Časa 7j2 radio, TV, &soptse jdi medaljo in obaro. Na sedlu oz. pri Jani. Zc deset evrov štartnine boste v cilju pre- 8 K o si mon. suh ic @s'éas.si GORENISKI GLAS torek, 27. oktobra 2009 nesr^CE Goren| a Žeti na V ovinku peljal naravnost v nedeljo petnajst minut do osme ure zjutraj se je na lokalni cesti na BlegoŠ med CorenjoŽetIno in javorjami smrtno ponesrečil 79-letni domačin. Kot poroča Operativno komunikacijski center Kranj, se je 2 osebnim vozilom peljal iz Gorenje Žetine proti javorjam. Ko je pripeljal v oster desni ovinek, je zapeljal naravnost na travnato brežmo, spet nazaj na vozišče in preko njega desno na strmo pobočje, kjer je trčil v drevesi. Po trčenju sc jc vozilo prevrnilo, obstalo spet na kolesih in se po pobočju odpeljalo navzdol ter se nazadnje ustavilo ra vrtu ob vznožju hriba. Ponesrečenec je zaradi hudih ran umrl na kraju nesreče. Policisti bodo o prometni nesreči podali poročilo na pristojno tožilstvo, vzrok smrti pa bodo ugotovili z obdukcijo. Na Gorenjskem je letos v prometnih nesrečah umrlo že 22 oseb. Lahovče Policisti iščejo priče nesreče Policijska postaja Kranj Še vedno poziva morebitne priče prometni nesreče, ki se je ifi. oktobra ob 5.45 zgodita na glavni cesti v LafiovČah, naj zaradi razjasnits/e okoliščin prometne nesreče pokličejo na telefonsko Številko 113 ali 04/233 64 00 (PP Kranj). V omenjeni nesreči je voznik osebnega vozila trčil v kolesarja, ki je bil pri tem hudo ranjen. S. i. Kranjska Gora, J&sen^ce Vinjenih âest voznikov V noči na soboto so policisti na območju policijskih postaj Kranjska Gora in Jesenice izvedli poostren nadzor prometa po metodolc^iji Promil. Ustavili in kontrolirali so 253 voznikov, od katerih je šest vozilo pod vplivom alkohola. Jrf voznike so zaradi tega pridržali podali bodo tudi tri obdolžilne predloge, poleg tega pa so izrekli le 12 glob. Najvišja vrednost preizkusa z alkotestom je bila 0,78 grama alkohola na liter Izdihanega zraka. Petim voznikom so policisti izrekli opozorila zaradi blažjih kršitev cestnoprometnih predpisov. S. S. ZcoRN)i Brnik Zagorelo zaradi samovžiga sena Požar na gospodarskem poslopju na Zgornjem Brniku, o katerem smo poročali v prejšnji številki, je v četrtek okoli 6. ure zjutraj nastal zaradt samovžiga sena, so sporočili s Policijske uprave Kranj. V požaru so v celoti zgoreli gospodarsko poslopje, seno in več delovnih strojev, nastale so tudi poškodbe na stanovanjski hiši. Gmotna Škoda po nestrokovni oceni znaša okoii osemdeset tisoč evrov. S. S. koiičevo Reževalna vaja Občine Domžale in Hefiosa v podjetju Helios so minuli petek v sodelovanju z Občino Domžale pripravili reševalno akcijo Domžale 2009, s katero so želeli prikazati usposobljenost in učinkovitost zaščite in reševanja v občini, kjer so v letošnjem letu vzpostavili nov sistem. Kot je povedal Peter Gubane, vodja oddelka za premoženjske zadeve in namestnik poveljnika Civilne zaščite v Občini Domžale, nov sistem zaščite in i'eševanja temelji na pogodbenem razmerju med občino in izvajalci, ne pa več na naborniškem sistemu, in je kot tak bolj učinkovit, strokoven in fleksibilen. Vaja, v kateri so evakuirali vseh nekaj sto zaposlenih v Heliosu, je bila usmerjena v reševanje in zaščito v primeru nesreče z nevarnimi snovmi. Občina je za nov sistem zaščite in reševanja v letošnjem letu namenila skopaj 370 tisoč evrov, J. P. dekleta Slovenski policisti so v manj kot 24 urah prijeli štiri osumljence za nedeljski bombni napad pred hotelom Creina v Kranju. 4 1. stran V eksploziji sta se po podatkih policije dve osebi huje ranili, šest pa lažje. Nastalo je tudi za 2$ tisoč evrov gmotne škode na sedmih avtomobilih in dveh avtobusih, ki so bili paikirani v bližini, stekla pa so popokala tudi na samem vhodu v klub. Kot je povedal vodja sektorja krimi-naJistične policije Kranj Boštjan Lindav, dogodek ni povezan 2 obratovanjem Million Cluba, temveč je eden od osumljenih bombo vrgel zaradi spora in pretepa Zadovoljni s takojšnjim prijetjem osumljenih za bombni napad pred hotelom Creina z dvaisetietnikom. (z leve): direktor PU Kranj Simon Velički ter šefa slovenske in gorenjske kriminalistična Po besedah šefa gorenj- policije Aleksander jevšek in Bo^jan Lindav. / Foto: ceraz^ Kav^ć ski h kriminalistov BoSijííníí Lihdava sta se pred vhodom Po pripovedovanju strokov- deset policistov in petnajst viraJi izvajanje svojih nalog lokal Million Club Prive v njakov so imeli prisotni ne- kriminalistov ter vse redne in pobegla osumljenca ob nedeljo zjutraj ob 440 zara- verjetno srečo, da se je bom- policijske patrolje s policij- 1.05 prijeli v neposredni bli- di dekleta sprla dvajsetlemik ba razletela tako, da je naj- skih uprav Kran), Ljubljana, 2ini hrvaške meje/' je opisal in osumljeni 21-letnik, s ka- večji udarni val dosegel avto- Postojna in Novo mesto, an« jevèek, ki javnost pomirja, terim sta bila prav tako mobile na parkirišču. "Če bi gažiraJi smo tudi Štirinajst da kl)ub drugačnemu sploŠ- osumljeni 25-ietnik in ne- obiskovalci stali pri avtomo- pripadnikov specialne poli- nemu mnenju število naj- znana oseba. Pri tem jedvaj- bilihinnepredvhodom vlo- djske enote/' je pojasnil lev- hujših kaznivih dejanj v Slo- setletnik v obraz udaril 25- kal, bi danes govorili o dveh, šek. Ob 20.30 je osumljene veniji v zadnjih letih upada, letnika, nakar so ju prisotni treh mrtvih," smo včeraj sli- med vožnjo proti Hrvaški obiskovalci razdvojili. Čez šali na policiji opazila policijska patrulja iz čas so se osumljena in ne- Po eksploziji so osumlien- Metlike, ki jih je poskušala znanec spet vmili pred bkal, ci in neznana oseba stekli ustaviti, a se na njene znake kar je opazil tudi dvajsetlet- proti centru Kranja, od ko- niso odzivali. Med zasledo- nik, ki sta mu na pomoć priskočila še dva znanca. Še der so se nato odpeljali proti Planini, pri tem pa so se na vanjem so potem osumljenci z avtomobilom zleteli s ce- preden je prišlo do novega Poštni ulid zaleteli v potopni ste, kjer sta 20- in }9-letnik pretepa, je nekdo iz prve tro- količek, zaradi nevoznega padla v roke policistov, glav- jice izza pasu potegnil ročno vozila pa so nato beg nada- na akterja pa sta zbežala. "O bombo in jo zalučal proti Ijevali peš. "Ko smo z veliko dogajanju smo tedaj obvesti- dvajsetletniki s prijateljema. gotovostjo pridobili podatke li tudi hrvaške kolege v Kar- Bomba je eksplodirala v ne- o osumljenih, smo jih po- lovcu, ka so se takoj odzvali, posredni bližini vhoda v Mil- sbašali čim prej izslediti in S ciljem prijetja osumljen- lion Club, kjer je tedaj stalo jim odvzeti prostost. V iska- cev so policisti Policijske Bomba, kakršno je razneslo več naključnih obiskovalcev, nje smo takoj vključili šest- uprave Novo mesto intenzi- pred hotelom Creina. Heroin prodajal pri Cilki Na kranjskem sodišču se je prejšnji teden 2 sojenje članom domnevne mreže preprodajalcev. išaniem prič nadaljevalo Stmok šubic Kranj • V pe:ek je na kranjskem okrožnem sodišču potekala že šesta obravnava sedmerice, ki naj bi heroin in druge prepovedane omamne substance prodajala odvisnikom v Kianju, Tržiču in Škof)i Loki. Neupravičene proizvodnje in prometa z drogami so ob- dolženi 44-letni Goran Fužin, }2-letni Marjanče Stoj- | čev, 374etni Matjaž Oman» 45-letni Hari Novak (vsi iz i tj t « â hotel ostati anonimen, kar je tudi upošteval: "Vsebina informacije se mi je zdela pomembnejša od vira informacij. Gre pa za odvisnika, ki mi je znan z avtobusne postaje." Dodal je še, da je kasneje v Cilki opravil nekaj ras^ovorov z gosti in natakarico ter dobil potrditev, da Puzin res prodaja heroin. Sodni senat ki mu predseduje okrožna sodnica Maife-ta Dvornik, se je na zadnji obravnavi seznanil tudi z vsebino skrivaj posnetih pogovorov prvoobtoženega Fužina z domnevnimi odjemald, prebrali so tudi poročilo o tajnem opazovanju in si ogjeda- li videoposnetek, ki naj bi prikazoval sestanek med Puzi-nom in Stojčevim v neki kranjsld slašdčami, a so na Kranja), 40-Ietni Branko Prvoobtoženi Coran Puzín naj bi "deloval" pri Cilki v Kranju, koncu vsi> vključno s sodnim Sujanovič iz Bistrice pri Tržiču, 36-letni AJek&ander Hanžič iz Stiške vasi (pošta Tabor) in 49-letni Viadimir senatom, iigotovili, da se na Policist Damjan Nartnik je beležko in jo predal nadreje- posnetku v obraz vidi le živa- pojasnil» da ga je novembra 2008 anonimni informator nim, da naj ocenijo, ali je hen otrok, nikakor pa ne tudi informacija uporabna. Na obdolžena. Le tožilka Polona Mali iz Kranja, od katerih obvestil, da pri gostilni Cilka vprašanje odvetnika Sama Košnik je vztrajala, da posne- je večina priprta že od aprila letos. Kranju nekdo prodaja he- Mirta Kavška je povedal, da roin, o čemei je napisal za« je omenjeni informator sam tek prikazuje obdolžena pri odhodu iz slaščičarne. Gorenjski Glas WW.GORENISKIGUS.Sl Prva posojila s poroštvom države V nekaterih bankah, ki so pridobile jamstveno kvoto, občani že lahko najamejo posojila s poroštvom države. Banke bodo odobravale tovrstna posojila do konca prihodnjega leta oz. do porabe 350 milijonov evrov kvote. Cveto Zaplotmik milijonov evrov jamstva za posojik občanom, ki so po Kranj • SID Slovenska izvoz- lanskem 1. oktobru postali Nekatere banke, ki so na avkciji pridobile jamstveno kvoto, smo vprašali, kako na in razvojna banka, ki ie brezposelni, se je odzvalo bodo izvajale jamstveno she- po zakonu o jamstveni she- sedem bank z zneskom 7,6 mi za fizične osebe pristoj- milijona evrov, jamstveno na za izvajanje sheme, je kvoto pa so pridobile Aban- doslej razpisala dve avkciji ka, Banka Koper, Delavska v nekaterih bankah že odobravajo posojila z državnim porodom. / ťoto: COBAZO mo. V Abanki so povedali, da bodo s kreditiranjem po jamstveni shemi začdl konec oktobra ali v začetku novembra. Obrestna mera za tovrst« na posojila bo vezana na Eu- ri bor + fiksni p ribi tek. Pri posojilih za zaposlene ža določen čas, mJade družine in za prvo reševanje stanovanjskega problema bo obrestna mera nekoliko nižja kot pri J redni ponudbi posojil, zava rovanih s hipoteko, pri posojilih za brezposelne pa bo izenačena z redno ponudbo potrošniških posojil, ki so vezana na obrestno mero Euri-bor. Posojilojemalci bodo plačali višje stroške odobritve posojila, ker mora banka po zakonu o jamstveni shemi pla&ti stroške priprave in vodenja jamstva v višini 0,2 odstotka vrednosd posojila ob odobritvi oz. na dan 31. december tekočega leta. Po- za pridobitev jamstvene hranilnica, Nova KBM, sojilo bodo lahko najeli vsi. kvote. Na prvo, za katero je banka razpisala za 50 milijonov evrov jamstva za po- čencerr. odobravale posojila NLB, Raiireisen banka in SKB banka, ki bodo upravi- sojila zaposlenim za določen čas, mladim družinam in za prvo reševanje stanovanjskega problema, se je odzvalo sedem bank, ki so po efektivni obrestni meri, enaki ali nižji od devetih odstotkov. Efektivna obrestna ki miajo v banki odprt priliv-ni račun oz. ga bodo odprli pred najetjem posojila, le za brezposelne je pogoj, da imajo v banki osebni raiun že najmanj pol leta pred naj- mera, ki vključuje stTO- etjem kredita. Pri odobrava- ške posojila, tudi nadome- nju posojil bodo upoštevali zaprosile za 50,8 miUjona stilo za vodenje jamstva, je evrov garancij. Jamstvo so postavljena precej visoko; dobile Abanka, Banka Ko- kot pojasnjujejo r.a ministr- pri odobravanju stanovanj- vse zakonske zahteve in pravila, ki sicer veljajo v banki per, BKS Bank AG. Delavska hranilnica. Nova KBM, NLB in SKB banka, ki so se obvezaie, da bodo upravičencem odobravale posojila po 8-o0? paket za mlade i I Brezplačni paket za mlade le pisan na kožo sredrješocem ir študentom. Vk jućuje vse za praktično vodenje osebn h finaf>c m hrtrejSe finančno osamosvajanje: osebni racun, bančno m piaCIlno kartico, e-banko. sprotna SMS-obvestila 0 stanfu na računu ter sol dni anevn iimiL Prvfm 200 imetnikom prnese tudi 30 £UR na K>no Joker kartici za predstave v Kofo&eju. Već 0 paketu za mlade poi^čte na wwv/.g bkrsř/mladi. Brezplačni paket za vodenje osebnih financ m adostnikov z darilom - 30 EUR za filmske predstave v Koloseju, www.gbkr.sl/mladi Gorenjska ^^ Banka Ugotovitve Zveze potrošnikov Slovenije: "Čeprav je referenčna obrestne mera letos zelo nizka, so fiksni pribitld pri stanovanjskih posojilih, ki jih določi vsaka banka sama, tudi do enkrat višji, kot so bili lani. Ko bodo referenčne obrestne mere v prihodnosti poraste, se potrošniki zaradi takânih kreditnih pogojev iahko znajdejo pod velikimi finančnimi pritiski, v zvezi potrošnikov pozivamo banke, naj kreditov iz jamstvene sheme ne ponujajo pod pogoji, ki so neugodni za potrošnike, saj jamstvo države zmanjšuje bančno tv^anje." Menedžer Bojan Starman iz Žirov je prevzel vodenje murskos obeske Mure. stran 11 Varčevanje V kriznih časih vlagatelji dajejo varnosti prednost pred donosnostjo, stran 14 Podjetja in podjetniki Delavci Zvezde bodo zaradi neizplačane plače čez nekaj dni za ce i stavkati, stran 16 I i io poDjernjšTvo&Finance torek, 27. oktobra 2009 Aktualno brezplačni paket za mlade z darilom za prvih 200! wwwgbkr.si/mlatíl GorenlskA^^ BUtično, izQgjba se konfliktom. Pravi, da bo ob zaključku mandata izstopil iz stranke, pod nobenim pogojem ne bo vnovič kandidiral. "Nova kandidatura bi bUa nesmiselna, saj se želim upokojiti. Upam, da bo zaradi te odločitve tudi mirnejši zaključek tega mandata. Brez nepotrebnih političnih prerekanj," dodaja. L2 poDjemiřrvo&nnance torek, 27. oktobra 2009 Finance brezplačni paket za mlade z darilom za prvih 200! www.gbkr.si/mladi Goren)ska^ Banka Varčevalci pozorni na tveganje David Zorman, direktor kranjske poslovne enote Banke Koper: "V krizi se je okrepilo varčevanje v obliki depozitov in dolgoročnih varčevalnih načrtov." Cveto ZaplOTNIK bravanju kreditov. Težko je da se utegne povečati pov- reii, da je nastopil kreditni praševanje po posojilih zla- Kako lelos posluje Banka krč. Za dobre projekte je sti pri mladih. H so zaposle- Koper 02. njena poslovna vedno možno zagotoviti pri- ni za določen čas in doslej enota na Gorenjskem? "Banka Koper kot tudi nje- memo financiranje." sploh niso mogli dobiti posojila za nakup stanovanja. na Poslovna enota Kranj le- Banka Koper sodeluje v Po podatkih statističnega tos posluje skladno z načrti. obeh {amstvenih shemah • urada je bilo maja letos v ki smo lih prilagodili raz- za podjetja in za občane. Kaj Sloveniji za določen čas za- meram gospodarske krize. Sinergija z bančno skupino Intcsa Sanpaolo poleg vizualne identitete omogoča tudi prenos znanja, izkušenj in razvoj inovativnih fi- iiaričnih produktov ter stori- je po vašem mnenju razlog. da je kvota za podjelja sialM izkorižčena? "Razlogov je več. Jamstvena shema ne pokriva ustrezno malih podjetij in podjetnikov,'minimalni niesek kre- poslenih 26,5 odstotka delovno aktivnega prebivalstva (brez kmetov)." Oktober je tudi mesec varčevanja, Kako je kriza vpli-vala nâ varčevalne navade tev, ki banko umeščajo med dita je sto tisoč evrov, mak- Gorenjcev? Se odJočajo najuspešnejše v Sloveniji.' simaJni je opredeljen kot vi- predvsem za varno varčeva- šina izplačanih bruto plač v nje v bankah? Kje se pri bančnem poslova* prelcklcm letu. Stroški izda- "V krizi se ljudje odločajo za nju kriza najbolj odraža? je in vodenja državnega varnejše oblike naložb de- "Kriza se odraža na več po- jamstva so razmeroma viso- narja. Okiepilo se je varče-dročjih poslovanja. Banke ki, za reprogramiranje po- vanje v obliki depozitov in so se zaradi težav pri zagotavljanju finančnih virov sojila je omejitev v znesku, dolgorc^nih varčevalnih na- izključena je možnost obno- črtov. Roavčna uprava bo poostrila nadzor tudi pri vulkanizerjih jo samo novim in predvsem bišča Se ogledali. V tem in y neznàiuiTï strankam, ne pa prihodnjem mesccu bodo poostrili nadzor pri cvctličar- zancc k registradji in legali- jih, vrtnarjih, svečarjih in zadji dejavnosti ter k upo- ^^^ vulkanizerjih. Nadzor bodo rabi instituta samo pri jave, izvajali z nenapovedanimi hkrati želi preprečevati tudi obiski pri zavezancih, pri delo in zaposlovanje na tem pa bodo preverjali izda» Črno, zniževanje davčnih janje račimov za opravljeno osnov in nelojaJro konku- Nadzor v gostinstvu je poteka! tudi na podlagi predhodnega fotografirania računov, pri tem pa wago in storitev, poslovneli- renco. k temu lahko precej o lil stine in dokumentacijo. r>Ti«r»Av3iA r>f^fTr.«n1Vi so ugotovili tudi brisanje piispevaio tudi potrošniki, Davčna uprava želi z učin- če za vsak izdelek ali oprav- kovitejšim nadzorom sive Ijeno storitev zahtevajo in OZ. popravljanje izdanih računov» ekonomije spodbuditi zave- vzamejo račun. Dolg presega 175 milijonov evrov Zavezanci dolgujejo v pokojninsko blagajno ** 175 miiionov evrov Cveto Zaplotnik ukrepi • s predlogom držav- - nemu pravobranilstvu za Ljubljana • Po podatkih vknjižbo zastavne pravice davčne uprave, Id je pristoj»' na za pobiranje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so zavezanci za plačilo prispevkov ob polletju dolgovali v pokojninsko blagajno 175,7 milijona evrov, od tega je bilo 70,2 milijona evrov dolga, za katerega so izčrpane že skoraj vse možnosti za prisilno izterjavo. Dolg se zmanjiuje, ob koncu leta 2007 je znašal 186.2 milijona evrov, ob koncu lanskega leta pa 176.3 milijona, na nepremičnem premoženju dolžnika ali z zahtevo sodišču za izvršbo iz nepremičnega premoženja, pri tcatpri s prodajo poplačajo dolžnikov dolg, V postopku davčne izvršbe najpogosteje posežejo po denarju, ki ga ima dolžnik pri banki oz. hranilnici» po denarnih prejemkih, terjatvah dolžnika, premičninah in vrednostnih papirjih. Kot poudarjajo na davčni upravi, sta glavna razloga za neplačevanje prispevkov plačilna nedisciplina in pla-Ker so možnosti za izterja- čilna nesposobnost. Marši-vo dolga zelo odvisne od katero podjetje ne more v njegove "starosti", v davčni roku poravnati obveznosti, upravi takoj po zapadli ob- ker so mu poslovni parmer- ji podaljšali plačilne roke. Na tovrstne težave, ki so veznosli in še pred začetkom davčne izvrâbe pozo-vejo dolžnike, da čim prej poravnajo dolg. Neporavnane obveznosti poskušajo izterjati v postopku davčne izvršbe ali s skrajnimi tudi posledica gospodarske krize, kaže porast števila vîog za odlog in obročno plačilo davkov in prispevkov. PREGLED PONUDBE OSEBNIH ZAVAROVANJ ZAVAROVALNICE TRIGLAV Zavarovalnica Triglav ima vec kot stoletno tradicijo na področju zavarovanja oseb V vsem tem času smo razvijali pestro ponudbo življenjskih, nezgodnih in zavarovanj znamenom zaščite naših zavarovancev In njihovih najbližjih^ Vnada jevanju je prikazan naipoged nato^ kako naj i\ posarrezmk osebnega zavarovanja ter aktua na ponudba osebnih zavarovanj Zavarova nice Triglav* 2dV9rĐvanja z^ primer smrti. Cfdvoa prednostje njegova fleksibilnost vnćds trajarija Ta 5e kaže v odprti dobie fleksibilnih vplačilih, takcjinjtrr predujmu, sprerri^mbah ^kiadov, naložbeni Arategijî Finančnih dlifv in drugem« ^ V» FUKS2*OOfiA5Uinve$tidjsi:o 2avarovanjé. Ndrncnjeno ^ osebam ofl 50. do 80* (etsstaro^L V »srkovi fjre za zavarova r>ie HekSi ki paie v celoti prilafojeno pctretan oiebpo so. letu starost^. Tako ob sklenitvi zavarovanja nI potrebno odgovarjati na zdravstvena vpraianjs^ eb tem ohrsfvja v5e bistvene značilnosti HAlOÍBfMO ŽTVUCHfSKOzavarovanje združuje življenjsko zavarova oblika I enkratnim placIFomari obročnim plačevanjem premije. Ob doživetju ^e upravičeni do Izplačil» slanja sredstev na naložbenem računu. n varčevanje v skladih. Voin^je MA10ÍHH0 ZAVAftOVANJf JUN IPC je name^jer>o stariem, U želijo v primeru nepredviden i h dogodkov (npr. smrti) poskrbeti za svoje otrobe, hkrati pa kičejo primerno obliko varčevanja* Dodatno to zavarovanje vsebuje se nezgodno zavarovanje otreka do njegovega 19. leta starost s MCSAMOZ^EMJSKO za va romanje poznamo tudi pod tmenoiïi klasično življenj sko zavarova rje in}e bómhinAťija ^varov^nja In v;ifčevar)Jd, pri re.Tver zavarova In ira jamči u izpačilona KEMTNOuvarovanje je rumenjeno vsem, ki 9 zel jo z enkratnim plačilom premije zagotovit i izplačevanje laTK mesečne rente Ta je iahVo doživljenjska ali za določeno obdobje, z desetletne garancijo izplačevanja rente a * brez. i ^KMDIISXO zavarova nje. 2 nJim otrokom zagotovite iz plačevanje stipendije ob hkratnem zavarovanju štipendija se izplačuje od 4 do lolet v skladu s potrebami oz Mjami, kijih Imate glede otrokr PD^ « Prosta/oljno dodatno pokojninsko zavarovanjeje zavarovanje za pridcbitev dodatne starostne pokojnine. PPZ* Prostovoljno p^ojninsko zavarovanjeseskfene Individualno. Predstavlja pravi tretji steber pokojninskih zavarovani. KtZiiwUVAROVANUozJIyIjenjskozavarOiiranjeza priniersmfti nudi visoko laičlropo dostopnih premijah, saj ie vsebuje varčevalne komponente* Oo izplačila s strani zavarovalnice pride lev primeru smrti. ZAVAfiOVAIlí(CK£DrTOIUíUl£EV«Stem zavarovanjem si zavarovanec zagotovi, da Se vpnmerg neljubega dogodka (smrti visoka invalidnost kr^ične bcieznO zavarovaha vsota prednostno nameni za poplačilo preostanka neodplačanega kredita. f HtZOOONO zavarovanje. V okviru nezgodnega zavarovanje se >ahko zavarujemo ta premer smrtr, trajne invalidnosti, bivanja v t>oini$fiio, dnevnega nadomestila idr« V ponudbi imamo najrazličnejše pakete nezgodnih zdiirarovanj, prilagojene posameznim skupinam (zavarovanje otrok in mladine, oseb na >lu2bvni poti, imetnika plačilnih kartic...). ZDftAVSTVUiiO zavarova nje na potovanjih v tujinU asistence je namenjeno irosameznikom. družinamin podjetjem, ki želijo poskrbeti za primer nezgode ah bolezni v časi/ potovanja v tujin i (zasebnOi sluibeno)* ZavarovalnicaskupajzaslstenčnohiJovprimerureljubega dogodka poskrbi lapcmoć ter povrnitev stroskov ^drwniike oikrbe in prevoza ZAVAfiOVAKIf so PLUSje pnmemo za 0sel>ep0 50* letu starosti, ki ne želijo po svoji smrti finančno obremenjevati svojih najbližjih. Ti mofdjo navadno takrat poskrbeti za nepokrite obveznosti^ račune* pogrebne stroske Ipd* iZBIftA DODATNM ZAVAROVAM: 1 Zavarovanje )2dravstver\o zavarovanje na potovanjih v ktrti STSVrLKA 080 5S5 5S5 ZAVAKCVALNiCA TRIGLAV. &. o. M poDjernišTvottinance torek, 27. oktobra 2009 Varčevanje brezplačni paket za miade z darilom za prvih 200! N : % Goren j ska ^^ Ban kA Zvesti varčevalci Cveto Zaplotnik Kranj - V Gorenjski banki ugotavljajo, da so občani še naprej njihovi zvesti varčevalci. Prihranki prebivalstva so jim v prvih devetih mcscdh leta porasii za skoraj pet odstotkov oz. bolj, kot so v pov-piečju v slovenskem banč-jicni prosturu. Med oblik^iii varčevanja imajo več kot polovični delež vezani depoziti, med njimi prevladujejo kratkoročne vezave do devet mesecev. Večino ostalega denarja imajo komitenti kar na osebnih računih, le varčnejši Igor Poljšaki poro: Tina Don gd bolje oplemenitijo m ga prenesejo na varčevalne račune. "'Povečanje prihrankov kurenčni ter da bodo njihove naložbe varno naložene. Ker prebivalstva je še ziasti spod- so v zadnjem letu zaradi sve- budno, če upoštevamo rece- to-zne krize oz. recesije kapi- sijska gibanja/' pravi Igor talski ti^ nepredvidljivi, je le- Pûljâak, vodja sektorja poslov tos skoraj povsem zamrlo 2 občani v Gorenjski barJd, in povpraševanje po nakupu poudarja: "Pričakujemo, da vrednostnih papirjev in po se bodo ugodni trendi pri var- vpisovanju točk v vzajemne čevanju prebivalstva nadaije- sklade. Občani se vse bolj za- vali do konca leta in tudi v prihodnosti, saj so ljudje v za- vedajo, da je lahko špekuiirá-nje z delnicami aU točkami dnjem letu bistveno bolj pre- vzajemnega sklada na kratek vidni pri tem, kam usmerjajo rok za njihove prihranke po- prihranke. V banki jim bomo zagotavljali, da bodo pogoji gubno in se za take oblike naložb odločajo le na osnovi varčevanja spodbudni in kon- tehtnega premisleka." Vsak se sam odloči Cveto Zaplotnik Ljubljana • Je kriza vplivala tudi na naložbena življenjska zavarovanja, ki so kombinacija varčevanja in zavarovanja za primer smrti? Kol je povedal Igor Zupan, direktor prodaje osebnih zavarovanj v Zavarovalnici Triglav, Ijudjfe tudi v kriznih Časih povprašujejo po različnih oblikah življenjskih zavarovanj, pri tem pa lahko izbirajo med klasičnimi, naložbenirrj, investicijskimi in pokojninskimi zavarovanji. Izbira med klasičnim življenjskim zavarovanjem, pri katerem je zavarovalna vsota za doživetje enako višino premije dobi dogovorjena z zavarovalno večje število enot premože-pogodbo, in naložbenim oz. nja izbranih skladov na zava- Igor Zupan invťsliujskiiii zavarovanjem, pri katerem naložbeno tveganje prevzema zavarovalec, je odvisno predvsem od tega, kéj ie za posameznika bolj pomembno: donosnost ali varnost naloženih sredstev. Naložbena in investicijska zavarovanja so Še posebej zanimiva v obdobju padanja rovalni polici kot bi jih dobil v primeru visokih vrednosti. "Pri sklepanju življenjskih zavarovanj nismo zapazili preusmeritve iz naložbenih v klasična zavarovanja, je pa letos večji interes strank, da s sklenitvijo življenjskega zavarovanja poskrbijo tudi za celovito zaSâto v primeru ne- vrednosti na kapitalskih tr- predvidenih dogodkov," je gih, saj takrat zavarovalec za ďejal Igor Zupan. Vezava evrov za čas Nespremenljiva obrestna mera do 30 dni od 0,05 % do 1,50 % od 31 do 60 dni od 0,50 % do 2,00 od 61 do 90 dni od 0,70 % do a,io od 91 do iSo dni od i,00 % do 2,60 % od 181 do 270 dni od 1,50 % do 3.15 % od 271 do 36s dni od 1.50 % do 3,25 % nad eno leto od 1,95 % do 4,60 % (5,00 krizi ima varnost prednost pred donosnostjo V kriznih časih vlagatelji spreminjajo varčevalne navade in dajejo varnosti prednost pred donosnostjo. Cveto Zaplotnik Kranj -Oktober je mesec varčevanja, 31. oktober je sveto- VTJ dan varčevanja • priložnost 7a razmišljanje o varčevanju, ki je "umetnost", kako zagotoviti varnost in hkrati donosnost naložbe. V kriznih časih vlagatelji spreminjajo varčevalne navade in dajejo . varnosti prednost pred donosnostjo. Najbolj varno je varče^nje v bankah in hranilnicah, saj država do konca prihodnjega leta neomejeno jamd za vse prihranke prebivalstva, od leta 20u naprej pa Ani Klemenčič i foto naj bi jamstvo po predlogu Peter Slapšak /foto matic zo»m«n Peter Groznik vlade s prejšnjih 22 tisoč ev- renjske borzno posredniške "V družbi KD Skladi smo v rov zvišali na 50 tisoč evrov. Če je bančno varčevanje naj- družbe, so posamezniki ob nastanku krize začeli prodaja- bolj varno, ni najbolj donos- ti vrednostne papirje ter plaši- no, donosnost zmanjšuje še obdavčitev obresti. VeČina bank ponuja depozite z nespremenljivo in s spremenljivo obrestno mero. Med bankami so glede višine obrestne mere precejšnje razlike, zato se vsaj pri vezavi večjih zneskov splača pozanimati pri več bankah, Na primer: pri dolgoročni vezavi evrov (nad eno leto) se obrestna mera giblje od 1,95 do 4,6 odstotka 02. za nove komitente cdo do pet odstotkov. Kaj se letos dogaja na Ljubljanski borzi? Slovenski borz- rati svoje naložbe v manj tvegane oblike varčevanja, nekateri niso zaupali niti bankam, ki so varčevalce privabljale s sorazmerno visoko obrestno mero. Zanimanje za nabžbe v vrednostne papirje je moč- Času krize uspeli zadržati več* ino vlagateljev v skladih. Ko smo letos varčevalcem ponudili varčevalni načrt VIP 100 Premium, je bilo tudi tovrstnih načrtov sklenjeiiilj več. Iz tega lahko sklepamo, da se vlagatelji sami zavedajo pomembnosti dolgoročnega varčevanja, da znajo izkoristi- ložb, ugotavlja Peter Slap-šak, direktor šenčurskega podjetja Elementům, ki se ukvarja s prodajo plemenitih kovin, in dodaja, da je zanimanje za naložbe v zlato ill srebro že ves čas úiiaiičrie krize konstantno visoko Ln da naj bi se v priHodn;e Se povečalo. Številni strokov- niakx priporočajo, da naj no upadlo, prometa je bilo ti č^ negativnih gibanj za na- imajo ljudje Tsaj od deset do tudi do 90 odstotkov manj kup enot premoženja skladov dvajset odstotkov svojega kot v najboljših Časih, proda- in da krizo vidijo kot prilož- premoŽenja v zlatu in sre- jali so le tisti, ki so panično re- nest za dolgoročno naložbo bm. V zadnjem letu je vred- ^ali, imeli naložbe z vzvo- in potencialne višje donose v nost zlata v evrih porasla za dom (lombardní krediti) in prihodnosti," ugotavlja dr. 18 odstotkov in v dolarjih za špekuiantje. V času najhujše Peter Grozoik, predsednik 31 odstotkov, vrednost sre- krize so vlagali v vrednostne uprave KD Skiadi, in dodaja, bra v evrih za 61 in v dolarjih papirje samo najpogumnejSi, kar se jim je do éançs tudi že ni indeks SBI20 je od zadnje- zelo îepo obrestovalo. Mislim, ga lanskega trgovalnega dne da se gospodarska klima le da je na spremenjen pogled za 78 odstotkov, "Države po navarčevanjepolegkrizevpli- svetu se zadolžujejo preko vseh meja, obrestne mere so na zgodovinsko nizkih rav- val tudi zadnji predlog reforme pokojninskega sistema. ps do sredine letošnjega okto- nekoliko popravlja, s tem pa "Tudi v Sloveniji se vse bolj neh, količina denarja v obto- bra porasel skoraj za Četrtino, s 3.695 na 4.608 točk, indeks najpomembnejših delnic SBI TOP pa za slabo tretjino» z 854 na 1.122 točk. Med bolj prometnimi delnicami prve in standardne kotacije je v tem času delnica Zavarovalnice Triglav "poskočila" za dobrih 94 odstotícov, Nove KBM za skoraj 62 odstotkov in Krtce za nekaj več kot 56 odstotkov. Največ so na vrednosti Í2gubíle delnice Istrabenz Koper (• 70 odstotkov} in Pivovarne Laško (• 42 odstot» kov). In kako kaže za naprej? Družbe občudjo posledice cesije, večina je v prvem polletju ustvarila manjše prJiod-ke in dobičke, nekatere name- tudi razpoloženje vlagateljev, tudi tistih, ki so v krizi veliko zavedamo, da bomo za vamo ku se prav tako hitro poveču-starost morali poskrbeti sami, je ugotavlja Peter Slap- izgubdj. Trg se počasi prebu- kar pomeni, da je smiselno šak in dodaja: "V takšnih ja, tujina je že močno zrasla, varčevati dolgoročno za po- okoliščinah ocenjujem, da 9VJ postopoma pričakujem tudi krepitev tečajev na domačem trgu. Trenutno so perspektivne naložbe, ki rastejo v Časih po koncu krize. Priporočila bi surovinska in energetska Ijetja, postopoma tudi tehnološki sektor, Nadpovprečno bodo rasla podjetja, tí so malo zadolžena in ki imajo poleg svojih glavnih trgov ključno usmeritev tudi na Bric regijo. Trenutno bi bilo dobro investirati v delnice investicijskih družb, Krke, Save, Aerodroma Ljubljana, Telekoma, Mercatorja, za tiste kojnino vsaj deset, petnajst, bodo v prihodnje prav vse dvajsetlet Ker bančne obresti valute izgubljale vrednost v trenutno realno ne pokrijejo odnosu proti zlatu in srebru iniladje, je smiselno za višji in da bomo doživeli poveča- pnčakovan donos del premoženja razpršiti tudi v bolj tvegane naložbe, kot so delnice in delniški skladi.' ' V kriznih razmerah si ljudje želijo predvsem varnih na- nc stopnjo inflacije. Zlato in srebro ščitita pred raz\Ted- note njem realnega premoženja, zato tudi v prihodnje pričakujem porast n;une Delnica Enotni tečaj (v evrib) ZWšanIe/znižanie sto dobička celo izgubo, delni- bolj špekulativne pa mogoče ce teh družb pa so kljub temu zaradi nizkih tečajev še vedno dokaj zanimiva naložba. Borzni analitik) kot naložbeno priložnost izpostavljajo v tujini FTE (Francoski Telekom), FRE3 (Fresenius SE), HGSI (Human Genome Sd- encps fnr)." Po podatkih Banke Slovenije tudi nakup delnic investicij- je bilo ob koncu avgusta v do- skih družb (ID), ki se morajo najkasneje dc konca leta 2011 preoblikovati v vzajemne sklade. Delnice IDov bodo zamenjale točke vzajemnih skladov, te se bodo začele vrednotiti po knjigovodski vrednosti, ki je bila 19. oktobra še cd }o do 49 odstotkov višja od tržne vrednosti. Kot ugotavlja Ani K]emenčič, izvršna direktorica GBD Go- mačih vzajemnih skladih 1,75 milijarde evrov sredstev, negativna letna rast VEP je ob koncu avgusta znašala -18»9 odstotka. In kaj kaže pogled na tečajnico domačih in tujih skladov z dne 21. oktober.^ Le redki skiadi beležijo letos negativno donosnost, velika večina jc "v plusu", ta pri nekaterih presega tudi več kot loo-odstotni porast 51- 12. 2008 15. 10. 2009 (v%) Gorenje Velenje lOr^l 14,07 Intereuropa Koper 8.75 6.29 •28,0 Krka Novo mesto 4»,27 75r50 Luka Koper 20,97 28.28 + 34.9 Mercator Ljubljana 158,08 153, u + 15.8 Petrol Ljubljana 268,82 35Í.S5 + 50,9 Telekom Sbvenije 118,60 156,17 Aerodrom Ljubljana 25,00 + 48.5 Istrabenz Koper 23.54 •70,2 Pivovarna I^Ško 47.98 27,81 -42,0 Sava Kranj 253,21 219.43 •i3>3 Nova KBM 9'43 + 61,7 Zavarovalnica Triglav 15,26 29,63 Abanka 62,78 •13,2 SBI 2C SBITOP + ÍM poDiernjšTvoftFinance torek, 27. oktobra 2009 15 Finance } brezplačni paket za mlade z darilom za prvih 200! www.g b k r.s i/mladi Gorenfska Banka UuegANA Nižja zamudna obrestna mera za davke vlada je na četrtkovi seji spremenila sklep o obrestr^l meh zamudnih obresti za davke, ki jih zavezanec ne plača v predpisanem roku. S sklepom je dnevno obrestno mero znižala s sedanjih 0,0274 na 0,0247 odstotka. C. Z. Banka je ob tej priložnosti svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu podarila varnostne odsevne telovnike, ki jih bodo učenci po vsej Sloveniji uporabljali na kolesarskih izpitih. C. Z. Marisor Raiffeisen Banka se je preselila v rove prostore Raiffeisen Banka, ki ima od svojih poslovalnic tudi v Kranju, je prejšnji torek slovesno odprla nove poslovne prostore na Zagrebški cesti v Mariboru, kjer je tudi sedež banke. Sodobna poslovna stavba obsega 6.440 kvadratnih metrov prov tora v štirih etažah in v kleti, razporeditev pa ustreza visokim varnostnim standardom. Kot je na slovesnosti ob odprtju novih prostorov dejal predsednik uprave Klemens No-wotny» Žeiijo tudi 2 novo stavbo pokazati, da imajo veiike cilje v slovenskem finančnem m gospodarskem prostoru. Ljubl)ana Vzajemno odslej vodi izredna uprava Senat Agencije za zavarovalni nadzor je v zavarovalnici Vzajemna za devet mesecev imenoval izredno upravo, ki jo vodi Du^an Kidrič, v njej pa je še Irena Kos. Agencija se je za izredno upravo odločila zato, ker v zavarovalnici ni delo vala relacija med nadzornim svetom tn upravo, ob pomanj kanju ustreznega nadzora pa naj bi bile možnosti za zlora be. Izredna uprava bo pregledala poslovanje Vzajemne tudi vse še veljavne pogodbe. Že v tem tednu na) bi se se stala s predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije Zveza bo v vsakem primeru izvedla za 6. november sklica no izredno skupščino Vzajemne, na kateri naj bi spremeni li nadzorni svet. C. Z. Raiffeisen AAo/o bonto Obiščite poslovalnico Roiffei&en Ek^nke, kjer bomo znoli uskladiti .\v IS ; • ^ ^ «^ri K MS I '»v it^ f '««•^•'»'•^•Om ' I SI ^r^ rv K ♦ • >4 • • I» y , / y l/MJC'^ i fr« rl^ ♦ é •• I te ^^^ I V^i v ÎTifK» » M . < N ' ' / . ^ I H ^ > ♦♦ ► řiH > 'k »J I ai \A U «nM^ ' itťř s ^ « ' ^ . M ♦ N •• . • 'S li» sS ^ '«S ^ttn pf^téí -HC > tr^i » I ^ 1 «u A « v J < ^mM 'W «* vr «v* bi^rM«*"s' ^ j ^ fi^MhMVI a ^ v K*" r 1 (H t^i^A Mi ^ "irw« « i . » i« a ^ i ^sk^j^'tim«! tmuli" 'ham^ «ta^/« 1 'v^hi « ^ ^ > > h ^^ Prva posojila s poroštvom države ► g. stran osnovno šolo. Posojila so nenamenska, le posojiJo za prvo Iz Nove Ljubljanske banke, ki reševanje stanovanjskega vpra je na prvih avkdjah pridobila najvišjo kvoto, so sporočili, da Šanja je možno porabiti samo za prvi nakup, gradnio, obno- se strankam posojila po jam- vo ali spremembo namemb- stveni shemi na voljo že od nosti stanovanja. Občani, ki 19. oktobra dalje. Kot navaja- se zanimajo za takšno posoji- jo v banki, so posojila ugod- lo. se morajo obrniti nepo- nejša od redne ponudbe. Pri srednonaenoodbankzjam- posojilih za zaposlene za do- stveno kvoto, posojilo pa lah- ločen čas, za mlade družine ko najamejo le pri eiii banki, in za prvo reševanje stano- Poglejmo še posojilne pogo- vanjskega vprašanja je obre- je! Zaposleni za določen čas, stna mera izenačena z akdj- mlade družine in-tisti, ki pr- lOV sko ponudbo stanovanjskih vič rešujejo stanovanjski pro- posojil, posojila za brezposel- blem, lahko najamejo od pet ne so podobna redni ponudbi do sto tisoč evrov posojila, po- kreditov. Strankam ponujajo sojilna dot>a je do 25 let. drža- predvsem dolgoročna posoji- va jam{*i ta poloviro ohve^no. la, za vse namene, ki jih dolo- sti iz posojila, pogoj pa je, da ča jamstvena shema. Za zdaj je posojilo zavarovano s hipo- beležijo precejšnje povpraše- teko ali z zemljiškim dolgom vanje, vendar pa tega. kolik- na nepremičnini. Pri posojilu šen bo dejanski izkoristek za brezposelne je glavnica kvote, še ne morejo oceniti. Jamstvena shema je krizni ukrep, s katerim želi država omiliti posledice gospodarske in finančne krize pri najbolj "ranljivih" skupinah prebivalstva. Med takšne skupine sodijo zaposleni v delovnem največ dva tisoč evrov za vsako polno leto, kj posojilojemalcu manjka do polne upo* kojitvene starosti, vendar ne več kot deset tisoč e^ov. Po-.sojilna doba je največ deset let, država pri teh posojilih jamči za celotne obveznosti. razmerju za določen čas, tisti, In kaj se bo zgodilo, če pose- ki prvič rešujejo stanovanjski problem. Člani mladih družin in tisti, ki so po lar.skem 1. oktobru Í2 poslovnih razlogov postali brezposelni. Zaposleni zâ določen čas in tisti, ki jilojemalec ne bo zmogel odplačevati svojih kreditnih obveznosti? V tem primeru jih bo banki poravnala država, SID bar^a pa bo posojUoje- niálcu posldla zahtevek za prvič rešujejo stanovanjsko plačilo unovčenega jamstva, vprašanje, lahko zaprosijo za Če posojilojemalec ne bo posojilo le. Če so v treh mese-cLli picd vlvžilvijo vloge za posojilo imeli plačo, ki je bila enaka ali ližja od i,5 kratnika povprečne mesečne plače v Sloveniji v istem obdobfu, in če njihovi skupni dohodki in dohodki iz kapitala v letu pred najemom posojila niso ugovarjal obstoju in višini obveznosti, bo država njegove neplačane obveznosti obravnavala enako kot davčne obveznosti, Za izterjavo bo pristojna davčna uprava, ta bo lahko posojilojemalcu, ki nima rednega vira dohodka ali drugega premoženja, do- presegli j,5-kratmka povpre- volila od]og plačila posojila, Čne letne plače. Mlada druži- vendar največ za dve leti, V na je v tem primeru skupnost obeh ali enega izmed staršev z enim ali več otroki, pri tem primeru, da bo postilo jemalec ugovarjal obstoju in višini obveznosti, navedenili v zaje pogoj, da vsaj en otrok v ko- htcvku SID banke, bo izterja-ledarskem letu vložitve vloge va potekala v skladu s splošni-za posojilo še ne hodi v mi postopki o izvabi. Jamstvena kvota za posojila brezposelnim, ki so po 1. oktobru 2008 izgubili delo iz poslovnih razlogov Banka NLB NovaKBM Delavska hranilnica SKB banka Danka Koper Raiffeisen banka Abanka Vipa Dodeljena kvota 5,3 mio EUR uz mio EUR 1,0 mio EUR 0,8 mio EUR 0,5 mio EUR mio EUR 0,5 mio EUR 7,6 mio EUR Skupaj lamstvena kvob za posopb zaposlenim za ddočen čas, mladim družinam in za prvo leSevanie slanov^jsk^ prcWema 16,6 mio HUR 4,0 mio EUR 4,0 mio EUR 2,0 mio EUR s 2,0 mio EUR 1,2 mio EUR 1,0 mio EUR 50,8 mio EUR NLB BKS Bank AG Nova KBM Banka Koper SKB banka Abanka Vipa Delavska iiranilnica Skupaj i6 poDjemišTvo&Finance torek» 27. oktobra 2009 Podjetja in podjetniki brezplačni paket za mlade z darilom za prvih 200! www.qbkr.si/mlad Corenjska^^ Banka Delavci Zv|zde so obupani. Plač na njihovih računih. ( foiQ: TlNA OOKI Včeraj so delavci Zvezde organizirati stavkovni odbor, saj želijo s stavko opozoriti na neurejene razmere. Stavkovne zahteve so: izplačilo septembrske plače, celotni re^es (zakonski rok je i. november), plačilo prispevkov za julij in avgust ter zagotovitev denarja za zagon proizvodnje. Včeraj ob 6. uri so delavci zaradi neizplačila plač že želeli ustaviti proizvodnjo, vendar bodo upoštevali zakon in z delom prekinili prihodnjih teden. Včeraj naj bi jih obiskal tudi lastnik Dušan Dolamič. Zvezdi ni dela kmalu stavka 9 Čeprav so delavci tekstilnega podjetja Zvezda doslej skoraj redno dobivali plačo» bodo zaradi neizplačane septembrske plače čez nekaj dni začel! stavkati. Boštjak Bogataj Kranj • Zahteve delavcev so jasne. "Vsi si želimo dela in plač, čeprav v pravljice ne verja- moteno proizvodnjo in poravnavo zapadlih obveznosti. "Banke nam ne odobrijo Jots- dits iz jamstvene sheme, zato se tudi v Zvezdi ubadamo s te- memo,"nam jepovedalaAJen- žavami financiranja proizvedla Lončarič» prcdscdnica sindi- nje,vseost3lopaie2goljpos!e- kata ZSSS v podjelu, na hude dica/' trdi Gorjupova. čase za Zvezdo pa že dlje časa Za vnoviáii zagon proizvod- opozarja Janez Podgorelec, predsednik sindikata SGS-je- vih flanov; "Proizvodnja skoraj nje bi potrebovaJi 300 tisoč ev- rov, za poplačilo vseh dolgov še trikrat toliko (terjatev je na- stoji, plače, ki je bila v prejšnjih koliko manj, razlika zr^aša 300 letih povsem samoumevno na tisočakov), Po tovarni se že 15. v mesecu, pa nL Sedaj niso dlje časa širi glas. da je sedanji plačani niti prispevki v zdrav- lastnik Dxáan Dolamič (pred stveno in pokojninsko blagaj- dobrim mesecem nam je za- Nevena Tea Corjup stavi na programsko in organizacijsko no. " Danes v Zvezdi ddajo le tri gotavljal, da se zakasnitev iz- prestrukturiranje. Več bo znano sredi novembra, stroji, od teh en intenzivno, plačila plač v tekstilnilndustrl- rudi tkalnica bolj ali manj stoji ji zgodi na leto ali dve. sedaj pa Delavcem jše 67, od tega pri- stilna iz Ajdovščine. To podjetje bi prevzelo tudi 25 delavcev/' je povedala Nevena Tea Gorjup. Preostali sodelavci naj bi delo dobili v hčerinski dniž- "V nas je strah, strah za našo se je zgodba zelo hitro ponovi- bližno polovica na čakanju) so prihodnost Tu smo deset, dvajset ali trideset let in ne vemo. la) v letu od prevzema Zvezde povsem izô^ (šest milijonov prejšnji petek obljubiti Izplačilo plač in polovice regresa, de- kako bo. Upamo na rešitev," evrov iz pc>djetja, nič pa via- narja na njihovih računih nL dodaja Lončaričeva. Mj) in zato ni denarja niti za Zato tudi znejevero verjamejo biZvezdaTSP, ki jo naročniki Na zboru delavcev prejšnji te- material. Tudi predsednica programskemu in organ i za- v avtomobilski industriji do- den je Nevena Tea Gorjup, upravnega odbora je potrdila, cijskemu prestnikturiranju. bro poznajo. Število zaposlenih kaže, da bo brez dela kljub vsemu ostalo okoli 20 do seda- predsednica upravnega odbo- da naročila sicer so, vendar jih "Sre^ novembra naj bi skleni- ra zaposlenim obljubljala, da komerdalistíneupajosprejeti, bodo skušali do (prejšnjega) saj ni denarja niti za osnovo petka zagotoviti denar za ne- tekstilne dejavnosti • prejo. U dogovore, i. decembra pa v Kranju zagnali modni pro- njih zvezdašev, čeprav Gorju-gram v sklopu podjetja Tek- pova trdi, da odpuščanj ne bo. V nekdanji vojaški stražnici nad Podljubeljem je gostišče s 24 ležišči. Športna doživetja za turiste Tržičan Matija Koren je leta 2000 postavil prvi adrenalinski park v Podljubelju» Ima parke na Pohorju, v Bohinju, termah Tuhelj in Avstriji» Prihodrsje leto še park Straža na Bledu. Sto tan Saje Podljubelj - Tržičan Matija Koren, direktor podjetja Ko- razpis za najem nekdanje vojaške stražnice, kjer smo po temeljiti obnovi gostili šole v naravi in študente. Na ja je vložil denar v uresniči- ima za seboj tudi grenko iz- tev novosti, ki jo je videl na kušnjo s parki. "Projekt pu- Nizozemskem, julija so v stolovskega parka v ljub« Podljubelju odprli prvi adre- Ijanskem Tivoliju sem opu- ren sports, zase pravi, da ne 24 posteljah smo sprejeli nalinski park v Sloveniji, stil, Čeprav sem vanj vložil hodi v službo. Delo v agenci- tudi tranzitne goste. Istega . Gre za plezalni poligon, ki je 70 tisoč evrov. Svoje prste je ji za športne avanture in potovanje, kot je podnaslov fir- leta smo pivič organizirali namenjen zlasti skupinam. vmešala polirika. Dobili nis- sankanje s starega prelaza Služi šolarjem za izkustve- mo niti projektnih pogojev, me, je del načina njegovega Ljubelj. 2anj je bilo veliko no učenje, poslovnežem za Na srečo je drugače pri pro- življenja. Kot se zaveda 57- zanimanja, zato smo Sirili boljšo učinkovitost skupin- jektu pustolovskega parka letni podjetnik, je brez vese- Športno ponudbo. Naš cilj je skega dela in tudi radoved- Straža na Bledu. Zanj smo Ija do dela v turizrr.u težko bil, da postanemo vodilno nim posameznikom. Odziv dobili vsa soglasja. Zato že uspeti. Po enajstih letih lahko reče, da je na pravi poti. S štirimi redno zaposlenimi in petindvajsetimi sodelavci podjetje s to ponudbo v Sloveniji," se spominja Matija Koren in nadaljuje: 'Leta 1998 smo organizirali prve obiskovalcev je presegel pri» čakovanja, zato so postali širše prepoznavni. "Podobna adrenalinska par- us tvari njegovo podjetje pol- planinske ture in trekinge ka smo postavili na Pohorju pripravljamo material za okrog 200 tisoč evrov vredno naložbo. Blejski park bomo odprli prihodnjo pomlad' drugi milijon evrov prihodkov na ieto, kar je glede na okrog 130 tisoč evrov v prvem letu velik napredek, po naših gorah za tuje goste. Odprli smo pisarno na Bledu, kjer je delal Andraž. Samo poleti je imel okrog leta 2001 in v Bohinju leto Matija Koren je prepričan, "Vse se je začelo Že pred le- 1500 gostov. Jaz sera začel s tom 1998, ko sem postal šolo smučanja v Kranjski podjetnik, Oče Dušan se je uJcvarjal z gostinstvom in trgovino» brat Andraž z alpinizmom in pohodi, jaz pa s smučanjem. Prepotovali smo ves svet in ugotovili, da Gori, ki je lepo uspela. Naslednje leto smo ustanovili blagovno znamko Hu-manfish.com, ki ponuja planinstvo in smuíanje v tujini. Doslej smo imeli zatem. Leta 2006 je tak park nastal še v tenr.ah Tuhelj na Hrvaškem. Lani smo na osnovi izkušenj razvili nov koncept parkov, ki so narejeni kot plezalno va-dišče. Ploščadi montiramo na drevesa v gozdu, park pa da je treba ustvariti povpraševanje turistov s ponudbo zanimivih novosti. Ena takih je tudi eskimska vas na Krvavcu. Že tretjo sezono bo privabljal goste v igluje» kjer imajo restavracijo, bar, spalnico in celo savno. Za sestavlja več različnih poti. povrh se gostje zabavajo ob Prvi tak park, ki je name- hoji po snegu s kipljami v n)en posameznikom in dru- je doma 7elo ippo, posebej v nkrog ; 9 Hf5oč gostov, med žinam z otroki, smo odprli podljubeljski dolini. Žal je njimi največ Angležev» Ir- lani v soteski Cepa vAvstri- soju luči, vožnji s snežnimi tubami in druženju. Kořenová eskimska vas le lani bila znana le kot pot do Ce- cev, Francozov in Spancev, ji. V njem je lahko naenkrat prejela priznanje Slovenske lovca. Tako se je porodila ideja o športnem centru v Podljubelju in obnovi stare Matija Koren je pred devetimi leti postavil prvi adrenalinski ljubeljske ceste. Leta 1996 park pri nas. smo se edini prijavili na Vsi občudujejo naše gore, zlasti Julijce." Leto 2000 je* prineslo po* membno prelomnico za podjetje Koren sports, Mati- 130 ljudi, v Podljubelju pa turistične organizacije Zlati največ 45, Letos je bilo v Čepi 14 tisoč obiskovalcev, na naši strani pa 2500," pove o razlikah Matija, ki sejalec kot najbolj inovati- ven turistični produkt v Sloveniji, kar je spodbuda za nove načrte podjetja. / - GORENJSKI GLAS torek, 27. oktobra 2009 EKONOMIJ f FIN) stcfa n.zar^(g>g-glas. si 17 Sešir izvaža tudi na v časih, ko je morala prav zaradi cenenih izdelkov z Daljnega vzhoda večina naših tekstilnih tovarn zapreti vrata, škofjeloški Šešir krizo premaguje. Štefan Žahgi Loka • Ko smo konec avgusta pisali o tem, kako se škofjeloška Gorenjska predilnica ozira po drugih dejav-nostih (predelavi odpadkov in v turizem), smo v uvodu zapisali, da so po lanskem propadu Gorenjskih oblačil, IBI-ia in Aquasave v tekstilni panogi na Gorenjskem osta- le le §e tri družbe: Odeja, Gorenjska predilnica in Zvezda. Storili smo napako. V tekstilni panogi je tudi škofjeloška Tovarna klobukov Sešir. Če moramo o Zvezdi poro^ti, da je oâtno zašla v precejšnje težave, pa o Šeširju kljub krizi, ki zaostruje položaj tekstilcev • da ne omenjamo Mure, ni nii slišati. Dolgoletnega direktorja Min Pinteri- Ča smo povprašali, kako poslujejo. Kako občutite krizo v Šeširju^ '*lahko bi dejal, da krize Miro Pinterič sploh nismo občutili, ker ti vplival tako na naše možnosti take na evropskem kot tudi na ameriškem trgu." Ste zaradi krize ka) zmanjševali število zaposlenih in ukrepali s skrajševanjem delovnega časa oziroma čakanjem na delo? "Ne. Število delavcev se je sicer zaradi upokojitev nekoliko zmanjšalo, sedaj nas je 66, vendar vsi delajo s polnim delovnim časom. K temu pa naj pripomnim, da je naša stalna politika, da ni nadur, da delo razporejamo tako, da so delavci ob koncih tedna resnično prosti. To je nedvomno vrednota " Ste zadolženi? "Mi operativno pokrivamo stroške. Res smo pred letom za potrebe proizvodnje, za nabavo materiala, najeli kredit, ki nas zdaj 'tepe'. Nismo pač predvidevali padcev cen nepremičnin, padca delnic, to je sedaj naš Damokle jev smo v krizi nenehno. Danes Skofji IxÁá, popolnoma raz- godijivi in zadnja tržna niša meč." je moderno reâ. da naj si iz- vrednoteni. Poleg tega, da se je povabilo na Kitajsko, kar beremo izdelek z v^o doda- trudimo za poslovanje, mo- menim, da je, če bomo znali Pred dvema letoma in pol no vrednostjo, težko pa je to ramo vzdrževati skoraj 22 ti- izkoristiti, lahko tudi dolgo- sle se odločili za notranje uresničiti. V Šeširju smo se soč Icvadiatnih metiov povr- ročnejše perspektivno. Do lastninjenje • odkup lastni- odločili, da znaiiiko Šešir, ki §in, za delo jih potrebujemo povabila je prišlo prek naših Skih deležev. Ste to izpeljali? slovenska.znamka, obdrži- le 4500 kv. metrov, in to ni prijateljev ameriških Židov, "Da. Celotno naše premo mo. Leta 2011 bomo prazno- poceni- .Kriza je seveda vpli- ki jim vera zapoveduje, naj ženje je v rokah 128 delničar- vali že 9o-letnico tovarne, vala na naroČila, pri čemer nosijo klobuke. jev, pri čemer cilja, ca bi na- Na5 cilj je, da obdržimo delo nismo izgubili nobenega Bil sem na Kitajskem, kjer mesto drage d. d. postali d. 0. za sedemdeset ljudi. Kje kupca, so pa nam zmanjšali imajo 22 tovarn klobukov. Iz o., nismo dosegli. Predvsem bomo to počeli pa še ni pov- naročila." sem lasno. taktičnih razlogov, da dela- smo mislili število delničar- mo za primemo plačilo tisto, jev zmanjšati, pa se izkaže. Moderno je tudi reči, da si Česar oni ne znajo, smo se da delnic nihče noče prodati. Kako to mislite? Šešir ven* je treba najti tržne niše ... odločili, da na Kitajskem za- zato število delničarjev celo dar ima dovolj prostorov: tovarno v starem mestnem jedru in nove prostore na Trati. "Res je in mi smo jih na- čnemo s polproizvodi. Na raste. Poudarim naj, da smo šli. Izdelujemo specialna pokrivala. Delamo za holand- prvo pošiljko v juniju 1800 delnice skladov odkupovali kosov praktično ni bilo pri- zelo transparentno, vedno z sko in našo policijo, gasilce, pomb. Naš nastop na Kitaj- javnimi objavami in 2\ nas "Prav v tem je problem, fan' klube po Avstriji, pokri- skem pa ima tudi širše raz- ima večje deleže. Jaz in moja Prostorov imamo preveč in ti vamo lovce, slovensko voj- sežnosti in bo ob pametni družina imava štiridesetod- so zdaj pri nas, zlasti pa v sko. Smo majhni, zelo prila- politiki v igri med konkuren- stotni delež. IguagANA Exotermu IT bronasta gazela 2009 v četrtek je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani zaključna podeiitev priznanj Časopisne družbe Dnevnik za najboljša hitro rastoča slovenska podjetja Gazela 2009. Kot smo veČ* krat poročali, »zbor najboljšega hitro rastočega podjetja poteka najprej na regionalnih izborih, nato pa na zaključni pri* reditvi razglasijo najboljšega na nacionalni ravni. Tako so 1. oktobra v Kranjski Gori izbrali za letošnjo gorenjsko gazelo med kemično tovarno Exoterm IT, vodilnim partnerjem večine livarn in metalurških podjetij na tem območju Evrope, lanskim nosilcem tega naslova, jeseniškim podjetjem, ki se uspešno ukvarja z internetno trgovino, Mimovrste ter kranjskim podjetjem Rodex^ ki je sistemski dobavitelj tn izvajalec celovitih rešitev na področju malih aparatov. Naslov je takrat dobil Rodex in s tem tudi pravico do sodelovanja v izboru za zlato slovensko gazelo. Na zaključni prireditvi, ki sta se je kot Častna gosta udeležila tudi predsednik republike Danilo Turk in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, je kipec zlate gazele je pripadel mariborskemu podjetju Lumar IC, ki se ukvarja s proizvodnjo montažnih hiŠ, in srebrni kipec ljubljanskemu računalniškemu podjetju Dewesoft Bronasto gazelo 2009 pa jc, kot lani, prejelo gorenjsko podjetje, tokrat kranjski Exoterm IT. Š. Ž. LjuegANA Turizem blizu rekordnega lanskega leta Iz Slovenske turistične organizacije so opozorili na pravkar objavljene podatke Statističnega urada RS, po katerih je bilo v le-tošnjem septembru v turističnih nastanitvenih objektih zabeleženih za pet odstotkov man) prihodov in za štiri odstotke manj prenočitev turistov kot lani. Od januarja do vključno septembra beležimo za odstotek manj prenočitev kot v enakem obdobju lani, pri čemer je bilo leto 2008, glede na število prihodov in prenočitev turistov v Sloveniji, rekordno, saj je na obisk vplivalo tudi slovensko predsedovanje Evropski uniji. Med turističnimi prenočitvami je bílo v letošnjem septembru 6i odstotkov tujcev, od t^a so največ prenočitev prispevali turisti iz Nemčije (16 odstotkov), sledijo turisti iz Avstrije (15 odstotkov), Italije (15 odstotkov). Združenega kraljestva (6 odstotkov), Ruske federacije (4 odstotki} in Hn/aške (3 odstotki). Mag. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turistične organizacije komentira: "Začasni statistični podatki Števila gostov in njihovih prenočitev v prvih devetih mesecih kažejo, da se v slovenskem turizmu približujemo zastavljenemu cilju pozitivne ničle oziroma padca do dveh odstotkov pri skupnem številu prenočitev turistov. To dokazuje, da so bile intenzivirane tržno-promocijske aktivnosti tako Slovenske turistične organizacije kot slovenskega turističnega gospodarstva na teh trgih pravilna odločitev," S. Ž. Davek na • v nepremičnine DrŽava načrtuje uvedbo davka na nepremičnine v etU 2ÛT7. Cveto Zaplotnik posplošene tržne vrednosti, ............................................................................potlej pa bo 2e možno začeti Ljubljana • Lastniki nepre- razpravo o davčni stopnji, o mičnin plačujejo po sedanji oprostitvah in o posledicah za zakonodaji dve dajatvi, ki posamezne zavezance. Po imata naravo davka na nepre- načrtu geodetske uprave naj mičnine - davek od (nepre- bi v začetku prihodnjega leta mičnega) premoženja, ki se obvestili lastnike o poskusnih odmerja cd stanovanjskih in izračunih posplošenih tržnih poslovnih nepremičnin, ter vrednosti za njihove nepre- nadomestilo za uporabo miâiine, na ta obvestila bodo stavbnih zemljišč, ki se od- lastniki lahko dali pripombe meija od stavb in nezazida- in predloge za spremembo nih stavbnih zemljišč. Po podatkov o nepremičnini in viadnem načrtu tiaj bi v bliž- njeni vrednosti. Posplošene nji prihodnosti obe dajatvi tržne vrednosti nepremičnin združili v enotni davek na ne- naj bi usHadili najkasneje v premičnine. Na ministrstvu tretjem četrtletju prihodnjega za finance že pripravljajo leta, v letu 2011 pa naj bi da- predJog zakona, vendar ga vek tudi dejansko uvedli. Z bodo lahko dokončali šele po- novim davkom na nepremi?- tlej, ko bodo od geodetske nine naj bi občinam zagotovi- uprave pridobili potrebne li enak prihodek kot doslej ali podlage oz. evidence. Sredi še večjega,hkrati pa naj nebi letošnja leta je bil na podla- bistveno zvišali obdavčitve, gi popisa vzpostavljen regi- glede na sedanje zneske na- ster nepremičnin, do konca domestila za uporabo stavb-leta naj bi za vse nepremični- nih zemljišč in davka od prene prvič poskusno določili moženja. Brezplačno do elektronske banke Cvrro Zaplotoi k « « i « • •Ji h« gradili še s polletnim brezplačnim vodenjem računa Krartj - Obstoječi in novi ko- ter z izdajo plačilne kartice mitenti Gorenjske banke si Activa MasterCard, za katero do 20. novembra lahko brez- jim za prvo leto ne bo treba plačno zagotovijo elektron- plačati članarine. Uporabniki sko banko Link, enako tudi elektronske banke potrebuje- novoiistanovljena podjetja in jo osebni računalnik 2 dosto- podjetnikiv okviru bančnega paketa, ki jim za obdobje pom do internets, operadiskl sistem Windows z brskàlni- enega leta zagotavlja še neka- kom Microsoft Internet Ex- terc druge ugodnosti (brez- plorer 6.0 (ali novejšim) ter plačno vodenje računa in iz- varovala za prenos podatkov vajanje domačega elektron- prek spleta, ki jih zagotovi skega plačilnega prometa, iz- banka. Elektronska banka dajo poslovne kartice Activa omogoča uporabnikom po- Mastercard brez plačila čla- gled v stanje ali v promet na narine za prvo leto ...). Komi- računu ter v promet % plačil- tenti lîodo s tem privarčevali nimi karticami, plaiilo ob- 21,39 l^^lîkor zr^ša pri- veznosti s položnico ali pla- stopnina k elektronski banki, čilnim nalogom, prenos med Kot je povedal Peter Kavčič, računi v banki, sklenitev de- pomočnik vodja sektorja za pozita, napoved dviga večje- poslovanje z občani, bodo ga zneska, odprtje ali ukini- nove komitente, ki bodo v tev trajnega pooblastila, izda- banko prenesli tudi plačo oz. jo ali blokado plačilnih in redne mesečne dohodke, na- bančnih kartic - in tako dalje. m li 05àNA ŽIDOVNICA Breznica 3. 4274 Žirovnica JAVNI NATEČAJ • OBVESTILO Obótiia ŽirCMiica obvndšča, daje spletni slrarii vnvw.2lf0vnlca.si objâ'flien javni nateč^' za uradniško delovno mesto Svetovafee za varstvo okolja, urejanje prostora In gospodarske javne službe v občinski upravi Občine Žirovnica. Rok za prijave je 7. 11. 2009. l_eopold Pogacar, župan t 4 » t f l » i8 KMETIJSTVO cveto .zaploin i k ®)g-gias. si GORENJSKI GLAS torek, 27. oktobra 2009 Ce nihče noče biti namestnik... Kmetijsko ministrstvo je rok za določitev namestnika kmečkega gospodarja podaljšalo do konca eta. Cveto Zaplotnik spodarja na kmetiji le še in-..............................................................................validni, onemogli in starejši Kranj • Zakon o kmetijstvu člani in če je gospodar edini na novo določa, da morajo lastnik kmetije, a ni>:če od lastnikioz.solastnildkmetije drugih članov noče biti na- določiti gospodarja (nosilca) mestnik gospodarja, V pri- kiiietije iji njegovega jueru, ko je član kmetije, ki mestnika. Ministrstvo za bi bil lahko namestnik, opra- kmetijstvo, gozdarstvo in viJno nesposoben, a to ni prehrano je doiodJo 30. sep- razvidno iz javnih evidenc, tember kot skrajni rok, do mora gospodar predložiti katerega bi morali kmečki dokazilo o nesposobnosti in gospodarji na posebnem ob- o tem podpisati izjavo. Tudi razcu posredovati v register primeru, ko so poleg go- kmetijskih gospodarstev po- spodarja na kmetiji le še in- daike o svojem namestniku, validni, onemogli oz. starej- Ker je bD odziv kmečkih go- Si, je treba za to predložiti spodarjev precej skromen, zdravniško potrdilo ali dru- hicrati pa je bilo tudi nekaj ga dokazila. Namestnik je nejasnosti pri določitvi na- lahko tudi starejši od 75 let, mestnikov, je ministrstvo vendar pa vpis namestnika. rok za vpis namestnika in je presegel to starostno gospodinjstev na kmetiji po- mejo, ni obvezen. "Doslej daljšalo do letošnjega 31. de- smo se največkrat srečali s cembra. primeri, ko nihče noče po- Že doslej je veljalo, da go- stati namestnik predvsem spodarju ni treba določiti na- zaradi strahu pred prevze- mestnika, če na kmetiji ra- mom obveznosti/' pojasnju- zen njega ni drugih članov jejo na ministrstvu za kme- kmetije, starejših od osem- tijstvo in dodajajo, da je v najst let; kmetijsko ministr- tem primem gospodar opro- stvu pa je zdaj doioCilo, da Ščen določitve namestnika mu tega ni treba storiti tudi le, Če je edini lastnik kmeti- v primerih, če je gospodar je, a mora tudi za tak primer edini opravilno sposoben podati na upravno enoto pis« dan kmetije, če so poleg go- no izjavo. Kran^ Covedorejci na sejem Agritechnica v Hannover Covedgrej^lco druitvu Krarij-Tr2iČ piipravljâ novembra strokovno ekskurzijo na ogled sejma Agritechnica v Hannovru. Udeležena bodo krenili na pot z avtobusom v četrtek» 12. novembra, ob osmih zvečer izpred KGZ Sloga v Kranju, si v petek ogledali sejem in v soboto med potjo domov obiskali Še nekaj govedorejskih kmetij, na eni od njih molzejo krave z robotom. Cena ekskurzije je >50 evrov. Prijave sprejemata do zasedenosti avtobusa oz. najkasneje do 2. novembra Marija Grohar (tel. Št, 257 65 lo in 051/684 i6o) in Anton Šenk (041/875 912). C. Z. Kmetica leta peče imenitne Še preden je Olga Tiiar z Zgornjega Jezerskega postala kmetica leta, je biia v Sloveniji znana predvsem po odličnih buhteljnih, za katere je na razstavi na Ptuju doslej prejela že pet zlatih priznanj. Cveto Zaplotnik Zgornje jezersko • Zveza kmetic Slovenije je ob svetovnem dnevu kmetic za kmetico leta 2009 razglasila Olgo Tičar, gospodarico gorsko višinske ekološke Jenkove kmetije na Zgornjem Jezerskem. Za to priznanje jo je predlagalo Društvo kmečkih žena Kranj, kjer je aktivna že vse od ustanovitve. " Ko me je mentorica društva, kmetijska s/etovalkâ Milena Črv vprašala, ali bi bila pripravljena kandidirati za kmetico leta, sem ji rekla, da bi bila kakšna druga verjetno primernejša, saj naša kmetija ni v cvetju in jo šele postavljamo na noge," se je Olga branila - a ne ubranila. V društvu so jo podprli kot kandidatko, še več - v zveza kmetic so jo na prireditvi v Olga Tičar v kuhinji več stoletij stare híše l^gorju med trinajsterico iz v3e Slovenije izbrali za kme- • jamo, podaljšati hlev, veliko stavbena Jezerskem. Nekdaj tico leta. dřia je še prf novi hi^i, del sov njej prenočevali popotni- doma, Gašper, ki študira na Biotehniškem centru v Stra-hinju, naj bi tudi prevzel kmetijo. Olga rada peče, že deset let redno sodeluje s krušnimi izdelki na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmeti) na Ptuju. Doslej je dobila devet priznanj, od tega sedem za buhteljne - pet zlatih, eno srebrno in eno bronasto. Ce bodo njeni buhteljni zlati tudi prihodnje leto, bo osvojila znak kakovosti, kar je najvišje priznanje za kmeč- ke prehranske dobrote v Sloveniji. Ko je imela več prostega časa, kot si ga lahko privošči sedaj, je sestavljala Olga Tičar: "Če sta se moja starša toliko trudila za obstoj kmetije, tudi mi ne smemo dopustiti, da bi propadla." Olga je pred šestimi leti gozda je slabo odprt in bo ki, ki so z morja v Avstrijo to- puzzle, prek Šestdeset slik je postala lastnica kmetije na treba zgraditi vlako/' je pove- vorili sol; na to spominjajo še sestavila. Priznava, da težko 970 metrih nadmorske viši- dala Olga. ohranjeni njihovi napisi po reče ne, ko jo v'zadrugi, v ne. "Naša kmetija je po dru- Jenkova kmetija zdaj ob- stenah. Že vrsto let je v njej občini ali v društvih prosijo gi svetovni vojni nekoliko za- sega 101 hektar zemljišč, od etnografski muzej z zbirko za kakšno funkcijo, nalogo stala v razvoju. Ko so dedku t^a je 80 hektarjev gozda ter starih predmetov in opreme ... Biia je članica upravnega zaplenili osemdeset hektar- 21 hektarjev ïaviûkov in paš- iz vsakdanjega kmečkega in nadzornega odbora Kme- jev zemljišč, jim je ostalo le nikov. Redijo trideset goved, življenja. "Marsikdo jih rad tijsko gozdarske zadmge deset hektarjev obdelo'/alnih med njimi je devet molznic, pogleda," pojasnjuje Olga in Sloga, sveta zavoda za goz- zemljišč in približno toliko ter Štiri konje. Poleg živino- poudarja, da ima dela vedno dove, sveta staršev, občinske gozda, kili je premalo za pre- reje je pomemben vk dohod- dovolj in še preveč - kmečka komisije za kmetijstvo, ak- življanje; leta 1959 je kmeti» ka še gozdarstvo. Večina goz- in gospodinjska opravila, tivna je v različnih društvih. jo prizadel še velik požar. V da je v smeri proti Jezerske- skrb za bolnega očeta ...Vza- poje v ženskem oktetu Ko- den acionalizaci j skem postopku smo gozd dobili na- mu vrhu, spravilo lesa je za- konu z možem Frandjem, ki rotan... Nikdar ni pomišlja- radi težavnega terena precej je po poklicu mizar • samo- la, da bi ji bilo v življenju zaj, vendar je bil prece; "pra- zahtevno. Med objekte na stojni podjetnik, so se jima lažje, če ne bi bila na Jezer- zen". Če bi bilo v gozdu več kmetiji sodi tudi t i. Jenkova rodili štirje otrod. Najstarejši skem, ki je malo od rok. Na- Icsa, bi lahko več sekali in kasarna, kmečki renesančni Simon si Je žc ustvaril druži- sprotno: doma lîâ Jezer- tudi hitreje urejali kmetijo, dvorec, zgrajen pred letom no in se odselil, drugi trije • skem se odlično počuti in v Dokončati moramo gnojno 1569, kj sodi med najstarejše Špela, Frand in Gašper soše Kranj se ji ne zdi daleč. « C Zdaj je pravi čas za nakup Prima kurilnega olja! ■•V- IWrriml olja nad 1.000 litri čakajo privlačna nagrade! Zd več in informacij pokličite 080 22 66 ali obiščite www.patro I .sJ/pri makuril nooll* Pramoe>:»fcai«(ci)a craja od 10 o3u§cr3c korc- Sodi med staroste zeliši sabo prinesli tudi kobnež, ki reksije. Dr. Katja Galle- nike za šest do osem ur nase je hitro uveljavil kot za- Toplak v Zdravilnih rastli- močimo v hladno vodo, nato Kolmež je prastaro zdra- nesljiva pomoč pri prebav- nah na Slovenskem ugotav- pa jo s^rejemo do tempera- vilno zelišče, ki izvira iz Azi- nih motnjah in vseh vrstah Ija, da je kolmež najboljši to- ture, primerne za pirje - ali je. S pridom so ga že dolgo siabosti. Priljubljene so po- nik za prebavni trakt, pose- kot poparek: žličko korenike pred našim štetjem uporab- stale zlasti kolmeževe kopeli, bej pri bolnikih, kjer so vzro- prelijemo z vrelo vodo, pusti- IjaJi Indijci in Kitajci. Ko so k v njih so zlasti radi namaka- Id za prebavne težave živčne- mo stati pet minut in prece-nam vpadli Turki, nai bi s u slabotne dojenčke in jih na ga značaja. Izboljšanje pre- dimo. Čaj pijemo trikrat na ta na6n okre pili. Pomoč pri vnetju želodčne sluznice Zaradi grenčin, ki jih kol- bakterije mež vsebuje, velja za eno ^ jelodcu boljših naravnih spodbujevalcev prebave. Poživlja delo- V ljudskem zdravilstvu se- bave ima za posledico izbolj- dan po eno skodelico. Vedno šanje celotnega počutja, po- ga uživamo v obliki kure, ki večanje telesne in duSevne jo po štirih do šestih tednih prekinemo vsaj za dva tedna. Kolmeža naj ne upora]?Ijaio nosečnice. delovne moČi. Privoščimo si še kope Kolmež slovi kot odličen vanje želodca, uravnava koli- gajo po kolniežu proti povi- čino želodčne kisline, blaži šani telesni temperaturi, gri- kopelni dodatek: sto gramov Črevesne krče in zmanjšuje pi, pri bronhitisu in pljučni- posušenih korenik kuhamo napenjanje. Pomaga pri vnetju želodčne sluznice in d. Izboljša obtok krvi, preganja revmo in protin ter po- deset minut v litru vode, precedimo in tekočino dodamo pri želodčnih razjedah. Ker spešuje izločanje seča. Uži- vodi za kopel. Kopel močno normalizira tek ter pomaga vanje se priporoča tudi sla- poživi telo in ugodno deluje pri izčrpanosti in Šibkosti» ki bokrvnim in bledičnim ter na splošno počutje. Pri mrz- Kolmež v jeseni izkopijemo sta posledici moteni v preba- ljudem s slabim spominom, lih nogah m rokah ter ozebli- s koreniko, rtadzemene dele vi. ga vse bolj uporabljajo kot Pospešuje splošno celično nah se izkažejo tudi delne pa odstranimo. podporo pri zdravljenju ano- presnovo, krepi osrednji kolmeževe kopeli. ■t •t KUHARSKI RECEPTI Za vas izojra Danica Dolemc Tedenski jedilnik . Nedelja - Kosilo: goveja juha z ribano kalo, svinjska pečenka, pražen krompir, zeíjnata solata s korenčkom, sadna kupa; Večerja: prieška gibanica, mošt ali sok. Ponedeljek • Kosilo: zelenjavna enolončnica, narastek iz ši* rokih rezancev, skute in orehov, kompot; Večerja: hrenovke, radič s krompirjem v solati, zrnat kruh. Torek • Kosilo: juha iz buče, medaljoni iz piščančjih prsi po pariško, zelenjavni riž. endivija z rukolo v solati; VeČetja: omleta s lampinjoni in tatarsko omako, toast. Sreda - Kosilo: pečenice, kisla repa, ajdovi žganci z ocvirki; Večerja: krompirjeva juha s kislo smetano» francoska Štruca. Četrtek • Kosilo: segedin golaž, skutni štruklji, jabolčni kompot; Večerja: zelenjavna rižota, rdeča pesa v solati. Petek • Kosilo: f^žolova juha z zdrobovimi cmoki, ribji fileji po pariško, přetlačeno zelje in krompir po dalmatinsko, hruške; Večerja: dušena zelenjava z ocvrtimi jajci, zrnat kruh. Sobota - Kosilo: mešano meso z žara, ješprenj z gobami, mešana solata, pečene paprike, kostanjev zvitek: Večerja: širni narezek, toast, grozdje. Prieška gibanica 4 Testo: 40 dag mehke gladke moke, mlačna vodo, so/; nadev: i kg skute, J rumenjaki, sol, 2 lončka kisle smetane, 1 celo jajce, lodagmosio. Dobro ugneteno vlečeno testo In ga damo počivat vsaj za pol ure. Za nadev zmešamo skuto z rumeniakl, kislo smetano in so- limo. Malo smetane z rumenjaki prihranimo za gornjo plast. Maščobo razpustimo. Testo razvlečemo In narežemo v nekaj plasti v velikosti pekača. Z maslom premažemo dno pekača in pokrijemo s plastjo razvlečenega testa, premažemo s skuto in tako nadaljujemo do zadnje plasti. Po vrhu premažemo testo z mešanico kisle smetane in jajca. Pečemo približno 45 minut pri iSo stopinjah Celzija. Kostanjeva rulada Testo: 4 jajca, 10 dag sladkorja u prahu, i o dag moke, pol pecilnega praško, 1 vanilin sladkor, lo dag pretlačenega kuhanega kostanja; nodev: io dag masla ali margarine, 10 dag sladkoija, 5 dag nastrgane ali stopljene čokolade. 2 žlici ruma, 15 dag pre- tlačenega kuhanega kostanja. Beijake ločimo od rumenjakov in stepemo v sneg, ki mu postopoma dodajamo sladkor in Še stepamo, da postane čim bolj gost- S kuhalnico narahlo primešamo moko in pecîlrt prašek, razžvrkijane rumenjake in přetlačen kostanj. Testo damo na večji pekač, obložen s papirjem za peko in spečemo. Pečenega še vročega zvrnemo na kuhinjsko krpo, potreseno s sladkorjem, ga narahlo zvijemo, ohladimo v krpi, odvijemo, namažemo z nadevom in spet zvijemo. Režemo dobro ohlajeno. Za nadev z električnim mešalnikom penasto umešamo vse navedene sestavine. Če je pregost, postopoma.umešamo vanj nekaj žlic hladnega mleka. v svetu živih 119 V RAKOVIH KLEŠČAH, 2. DEL Marteta Smolnikar Zdrav âovek ima tisoč raz- - medtem ko stm lebdela v niču negotovosti, samo razmišlja- mi rekli, ali so me vprašali, st mene tiče. sem pripravljena ličnih želja, bolan eno samo: - z mano dogodilo, pa so mi mo ne o tem. Po eni strani je Slikali so mi ^avo in opazili tudi nato. Se pravi, na obse- ozdraveti. Ksio je to misd prvi razložili očividci. Zdo verjetno to siur prav, po drugi pa ne. f možganski skoiji ali nekje vanje glave, izrekel r^vem, vsekakor drži. je, je rekel eden od bolničarjev. Res je najbolje, da živimo tam nenavadne spremembe. Vendar. Najprej moram k da sem preživela epileptični vsak trenutek z vsemi ljudmi V hipu mije postalo jasno, za svojemu zdravniku na Gol- Medtem ko je Tina v kopal- napad, zakaj je do njega priSo, v ljubezni in v miru. Če ne kaj gre. Ko sem nevrologu, pri nik in na tako imenovani CT, niči čistila moje iztrebke, če se če je prišlo, bodo povedali pa zaradi česa pam^nejiega, pa katerem sem na koncu prista- da vidijo, kaj je točno in kaj strokovnjaki. "Zdaj vas botno za vsak primer. Hmm. Očit- la. povedala, da se na Golni- ne, oziroma, kaj se za vidni- namreč odpeljali na urgpnco," noje tako. daje življenje se- ku zdravim za rakom na r^i spremembami v mcžgxn- mi je razložil bolniiar in že sem ležala v rdevalnem vozi' iTvimrt V svoji g^vt seštevala ena in ena. Se pravi, poskusila sem uganiti oziroma ugotoviti. števek presenečenj. " Takšne in pljučih, je bila tudi zanj ne- skem tkivu dogaja. podobne na polfilozoňke mis- znanka rešena. Z veliko ver- Vsekakor me ni novo nasta- mene in z menoj lu, kije z vključeno sireno drvel li so se mi kot podobe pravkar jetnostjo je sklepal, da imam h dejstvo na noben način vr- dogaja? Sem sploh še v tem po praznih ljubljanskih ulicah doživetega menjale na poti na zasevke v možganih. elo s tira. Jem, telovadim, ho- mcrda že proti Kliničnemu centru. urgenco Verjetno resnico sem spreje- àm i\a sprehode m se veselim rem drugem? širšesc "Presneto. Kaj takšnega, pa Posebej poudarjam dejstvo, la brez panike. Cisto mimo. življenja z enako strastjo, kot še ne," sem si mislila sama pri da so me na urgenci sprejeli v Tako rekoč suhoparno. Tudi sem to počela pred epilepiič- je bilo hitro jasno, da sem Se sebi na poti v bolnišnico. obdelavo presen^ljivo hitro, prav, sem si rekla. Če sem nim napadom in pred izkui- vedno in tudi trdno na tej stre- "Človek nikdar ne ve. kaj ga v prijazno in odgovonxo. Med- prestala dve seriji kemotera- njo z lebdenjem nekje daleč v ni življenja. Da sem, skratka, naslednji sekundi čaka. Prav- Um sem prišla povsem k sebi pij, bom pa še obsevanje. Če niču. vedno v svetu živih. Kaj zaprav živimo ljudje v večni in sem razumela vse, kar so ho, kajpada, to potrebno. Kar (Se nadaljuje. 4 » à « 1 f 20 NASVET, OGLASI i nfo si COKENjSKI GLAS torek, 27. oktobra 2009 Prisluhnite nam • polepšali vam bomo dan. ISTKNI TtUk »Al TtLE rv 91,0 MHz i uiwui.potepuh.corn i MARKO VRHUNEC JOSIP BROZ TITO OSEBNOST - STVARITVE • TITOIZEM Če želite vedeti več o Trtu skozi 06 njegovega najožjega sodelavca • šefa kabineta Marka Vrhunca, o Titovem značaju, načinu dela. družim in «zvedeti podrobnosti o nje* govi najbolj poznani ženi |o\ankt, je to prava knjiga za vas. Nova knjiga na 191 straneh je za naročnike Goreniskêoa clasa na voljo po ceni 18 EUR* Naročila sprejemamo na 04/201 42 aH na okencu Gorenjskega glasa, na Bleîwelsovi cesti 4 v Kranju, vsak dan v Čđsu uradnih ur. Gorenjski Glas Gorenjska Gremo gor. Boris eirgam Zeije je gotovo najbolj raz izkusa ne moremo vedeti. Kupljene zelje brez težav veČ tednov zdrži v k!eti ali v hla- širjena kapusnica, je ena naj- dilniku, 2a daljše shranjeva- starejših vrtnin na svetu in nje pa ga zavijemo v časopis- ljudje so ga že od nekdaj ce- ni papii. Z zeljem pripravi- nili predvsem zaradi vitami- mo vrsto po okusu in za nov in drugih pozitivnih zdravje zeio koristnih zim* učinkov. Vse dokler ni bilo skih solat, le čim lanjše ga agrumov» je bilo zelje glavni moramo narezati, zmehča- vir vitamina C v zimskem 'mo ga s soljo, ki jo potrese- na kolobarje., Vse skupaj kuhane času. Glede na barvo ločimo mo po zelju petnajst minut zmešajte. Na krožnik naloži- ve in postrezite kot predjed zelje na belo in na rilečc, prej, kot dodamo preostale te zelenjavo, nanjo naložite ali pa kot prilogo k poljubni belo pa glede na prehramb- dodatke. Za kuhanje zeîje na trakove narezana piščanč- pečeni ribi. ne značilnosti delimo še na samo posebi nima najboljše- ie prsi, prelijte s prelivom, ki poletne in na zimske sorte, ga okusa, zaradi precejšnje ga pripravite iz jogurta, kisa, pečeno zelje s pečenico Poletne sorte so mehkejše, količine řvepla, Id ga vsebu- soli ld popra ter oknsite s se- cjanino Ij aromatične in izbranega je, in nujno potrebuje zabelo sekijanim koprom kopra, okusa in niso tako obstojne ali kakšen dnig nosilec oku- kot zimske sorte, ki se na sa. Nepogrešljivo vlogo v pre- j^ kuhanega zelja hladnem obdržij o po več me- hrani pa ima tudi kislo zelje. Za 4 osebe potrebujemo: 4 pečenice, 3 sesekljano Čebulo, i dl oljčnegfi olja, 1 kg težega bc' secev in celo do pol leta. Kupimo čvrste- glave, ki niso željna solata uvele in so brez znamenj ^ pjgcancem in papriko razbarvanja. Kot vse kapus-nice tudi zelje ne sme imeti Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg lega zelja, 20 dag tanko nare-svežega beUga ali rdečega ze- zane slanine, 3 dl mesne juhe, i;"«, 25 dag pora, 5 sardelnihji- sol in sveže mleti popzr. letcu, r žličko gorčice, sveže stis- Pečenice nekajkrat preiuk- Za ^ oseh potrebujemo: 1 rde- njen sok ene limone, 2 stroka njajtezvilicamiinjihvposo-Čmih peg ali poni men elih li- Ča in t rileno paprik/), 1 čehu- česna, j ili^o sesekljanih fco- di marinirajte s čebulo, soljo, stov. Skratka pri tako trpežni lo, pol ve^e bele ali rdeče ^ve per,3 žlia kisa,} žlice oljčnega oljčnim oljem in poprom. zelenjavi ni kaj dosti izbirati, zelja, jo dag p^n^ih prsi, i olja, sol in sveže mlet poper. Zelje narežite na 12 "krhljev" razen če je glava že na prvi navaden jogurt, j žlice jabolč- Zelje in por poljubno nare» in jih tri minute blanširajte v pogled videti švohotna", kar nega kisa, sol, poper in šopek žite in kuhajte v slanem kro- slanem kropu. Nato ga dobro je verjetno posledica ne- kopra. pu nekaj minut. Odcedite in odcedite in ga zložite na pe- us trezne pridelave in skladiá- Piščančjeprsisoliteinjihv ohladite. Medtem sesekljajte .kač. Po njem razporediteklo- čenja. Včasih pa ima kljub ponvi spcdte ter jih pustite, sardelne iilete, česen in ka- base z marinado vred, slani- temu premočno izražen pe- da se ohJadijo. Oprani papri- pre ter vse te sestavine zme- no in prelijte z juho, Postavi- koč ali grenak okus, kar pa je ki narežite na trakove, zelje šajte z gorčico, limonovim te v na 180 stopinj Celzija posledica neuravnotežene narežite čim tanjše, ga takoj sokom, kisom, oljčnim ol» ogreto pečico, pecite 50 mi- preskrbc tal in tega brez pre- posolite, in čebulo narežite jem, soljo in poprom. Preliv nut in takoj postrezite. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVhW MESTA NA GORENJSKEM (m/ž) OEUVEC 8REZ POKUCA lOk do: 04.11.2009; 3M OROGEP MARKT, do.o,. UTOSTROJSKA C. 48, U rok cfonSil.2009; JOâKOV HRAM. tf,0 0., ZALOG 1.8000 NOVO MESTO rok do: 28.10.?009, JUSTB, d o.o,. SEJMIŠČE 1. dl pomanjkanja prostora ni$o objdvljond rM. Prav tako uradi preglednoiU objav ipusčamo pogoje, ki jih postavfjajo d^lo ddjdicl (delo 29 določen £as, zahtevane delovn« izkušnje, posebno 2n9i>je in morebitne druge rahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podaLKI so dostopr.l: • na oglasnih d&skah obmoinih eiužb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS 2a laposli^ vdnje: r)ttpy/viww.«9s.yov.sT; • pri delodajalcih Bralce opozarjamo, da ao morebitne napake pri objavi mogoče 1 r t 9 t I à GOREN)SKI GLfkS torek, 27. oktobra 2009 PISMA / KAZ POT info@g-gla^.si 21 ntoral t^šnim preàlogpm na- sproio\>ati in zagovarjati dobre in h>alitstn€ projekte. (Pro)padanje Gorenjske! Vlada Republike Slovenije pripravlja proračun za leti ^^^^^^^^^^^^^^ 2O]oin20t]. Glasovi, ki prihajajo od lam, so za Gorenjsko Ca pnlirJlt zaskrbljujoči. Kot da Gorenj- ^^ ClllViai nima velikih težav v go- OdÇOVOr SSZdSâ spodarsrvu in v infrastrukturi. Ivan Meguč, lžu pan obđne Naklo V občini smo osupli Članarina obrtni zbornici va. nad vrstjo. da jc W projck- ^^ ^^ ;„ ta GORKI h zadeva osji- sorodne pravice nista primcdji- njo Gorenjsko in je vreden okoli jo rnUljonovcvrov. Ob- vtcrek. 20,oktobra2009,je segfl vehk del primarnega ka- ^^^^ ^^^^^^ naUzaojskegfz m vodovodnega ^^^ ^^ . ^ ^ omrežja na tem območju, vključno z gradnjo nove CČN v Kranju. Tudi naša občina seje ak- Sazasov komentar ^ede višine âanarine obrtni zbornici v pri-majavi z višino avtorskega nadomestila Združenju SAZAS, tivno vključila v la projekt. , kaUrem poleg konkretna viH- Novembra leta 2000 so se vse ne obvezne Članarine obrtni vključe^ občine dogovorile o • ^vI t^« i 1 * Î * ne višine prispevkov SAZAS, le. Ob trditfah, da nt bilo pn ÍPF in ZAMP, kijih plačuje pravljene ustrezne dokumen- •ji r J ena izmed kavam na mesec. tacije, smo le boy presemi'eni, saj so vse občine imele pripravljene projekte, večina precej veČ od razpoložljivih sredstev. Iz- Združenje SAZAS znova poudarja, da se višin avtorskega nadcmestila ne more pavšalno navajati, saj je višina delam so búi vsi potrcbm nadomestila odvis- dokumenti, pridobljena zem na od kapacitete hfcala in od Iji^ iK V veàm t^udi fiačan^ ^^ ^ ^^ odškodnine, vse skupaj je bilo zu uporabo glu:>be v lukulu v prcdp^mh rohh chstavlje- ^^^azadnje no vLjubl/ano.Projebejeko- Ž^garjeva s ord^mrala Komunala Kranj, y kije v ta namen zaposlúa stro- ^^ ^^^^ "Razmislek o ob- veznem Članstvu v obrtni zbornici "je namreč izpostavi- kovni kader. Prav tako imamo na Gorenjskem regionalno razvojno aeencijo BSC Kranj, la primer, da mora lastnik ka- ki naj oi takšne projekte tudi . > .1 , / . ^ , . . vame za avtorske praviu pla- vodila Vse do 14 dni nazaj ^^^^^ evrov na me- smo biliprepniam. da projekt ^^ ^^^^ tcic. da {.omo i>lcge vlag^i ko- ^ • ^ ^ ^ n^c deambr« ah v začetku ja- ^^^ ^ nua^a, .n da bomo v drug, .j,;,, polovia leta 2010 začeli z .. i v»^ rfviw fc ^ govora o kavami, ki JO je to- gradnjc. Vseskozi sprcdjumo kako ^krati'mvedla, da Združenju krat konkretno imenovala in slabo črpamo sredstva tU, Ne SAZAS plačuje 32,51 evra. more b,ti drugače, ko projekt,. ^^^ ^^ ^^ g^ ki so potnem s stram EU kot -, ^ekreti^rka OOZ dobri, ki so projektno pnprav Kranj imela v mislik višino, ki lient, ki so leta usklajevani m . . '' » , r ■ _ , .. JO ta kavama plačuje vsem dopolnjevani tik pred izvedbo organizacijam iz našlo- izgubijo podporo matu^ dr- ^^ žave. Prepričam smo. daje do ^^ ^^^^ krčenja na Gorenj'kem pnšlo zaradi orerazporeja nja denar' ja drugam (Prekmurie, Ljub- iz njenik navedb to težko raz bere. Vsekakor je potrebno spom Ijana,...). No tak naàn se bo ^^^ (PRO)PADANjE Gorenjske nadaljevalo. Podobno smo "re- ^^u>rsko in f/ii" tudi gorenjske smeti. sorodne pravice. Slednjemu se v parlamentu sedi karos€m ^^ gorenjskih poslai^ev: Darja ^ ^ Lavtižar Bebler Tomaž Tom pom in z odstranitvijo naprav Mencinger, Bon.t Sajovic. Anion UrK Damijan Penu^, ^^ jj ^ , Milan Čadež, Milenko Ziheri ^ in Branko Crims, za katere Še nismo slikali, da bi nastopili enotno, kot gorenjski poslanci. Zato bi bilo morda smÍ5elno razmisliti tudi o tempomemb- nem dejstvu in se vprašati, ali ni Članarina obrtni zbornici Vsak seje zvesto d.^al svojega ^^ ^^^^^ f,- strankarskega plota. Noben obrtno-podjelniška zbornica gorenjski poslanec, nt glede. ^ ^^^ ^^ ali^ rdeč ali črn. di je «aî al. ^^^ -, njihov, alijc vM ali majhen. ^^^ ^ z ki bi v parlamentu dvignU roko ^^ avtorsko in za taksen predlog proračuna. ^^^^ ^ ^ se ne hi smel več pokazati na ■ zavezujoče nara- Gorenjskem ! Ne moremo niti mimo Mi- nistrsUa za okolje in prostor. Tudi minister Kari Erjavec je Gorenjec, celo naš občan, ki ima v vladi moCun položaj, bi 4 ve pravzaprav sploh nista primerljiva. Z^Združekje SAZAS Katja Dolinar HALO - HALO GORENJSKI GLAS teefon:04 20 42 00 Na'o^iio li v KQAWV. po ponif'onu Oitbt« n^ Bi«r^iS4vf {«^li 4 11OO UiO< Cina oglasov ir wudo v ivN>li l2rM(A0MUA< JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANGOVO 91, RADOVgiCA, tel: Oi4/5) 1S 249. Izleti: MADŽARSKE TOPUCE: 2. ■ 3,11, 22,11., 28.11 -1.12., 17.12.. 20.12.; TRST: 30. lO.; KOPALNI IZLET- BERNARDIN 11.; BERNARDIN: 15.1108. ; RIM 11. - 22.11.; TOPOLSCICA: 30.11.; MARTINOVANiE: 14.11.; UUTOMER-B02(ĆNI PROGRAM: 23.12. -26.12. Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Za otroke v knjižnicah Bohinjska Bistrica • Pravljici o ježku lahko otroci prisluhnejo jutri, v sredo, zZ. oKtobra, ob Radovljica • Pravljici o ježku lahko otroci prisluhnejo v Četr* tek, 29. oktobra, ob 17. uri. Hrušica • V knjižnici bo ura pravljic danes, v torek, ob 17. uri, žreban/e uganke meseca pa bo ob ^7.45. Škofja Loka • Pravljici o besedah lahko otroci prisluhnejo da* nes, v torek, 27, oktobra, ob 17.30. Žiri • igralne urice 7 angleščino se bodo ?a mlajše otroke za* Čele v sredo, 28. oktobra, ob 17. uri, za starejše otroke pa ob t8. uri. Jesenice • jutri, v sredo, 28. oktobra, bo ustvarjalna delavnica • buče od 16. do 17.30, v četrtek, 29. oktobra, bo ura prav- ljic ob 17. uri, v petek, 30. ^klobrd, pa bo Brihtina pravljična dežela od 10. do 10.45. Slovenski Javorník - Danes, v torek, 27. oktobra, bo ustvarjalna ddavnica od 16. do 16.45. Počitniško popoldne z ustvarjalnimi delavnicami Šenčur - Društvo prijateljev mladine Šenčur vabi vse šolske m starejše predšolske otroke na veselo poCitniSko popoldne z ustvarjalnimi delavnicami, ki bo danes, v torek, 27. oktobra, ob 17. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Otroci bodo izbirali med slikanjem na svilo, izdelovanjerti voščilnic, oblikovanjem Z glino, izdelovanjem zanimivih sponk, poslikavo obraza ter izdelovanjem Angelc, V sredo, 28. oktobra, ob 17. uri pa se bodo otroci družili s člani folklorne skupine, ki jih bodo pod vodstvom mentorice Dragice Markun naučili nekaj ljudskih plesov. Delavnice so za otroke brezplačne. Predstavitev knjige Ljubezen in žaiost Radovljica* v radovljiški knjižnici se bo danes, v torek, ob 19.30 začela predstavitev knjige Ljubezen in žalost avtorja dr Steina Huseba, ki se ukvarja s paliativno oskrbo in terapijo hido bolnih in umirajočih ter z etiko in komunikacijo ob koncu življenja. Knjigo bo predstavila članica hospica dr. Manca Košir. Dr. France Bučar v tržiški knjižnici Tržič • Danes, v torek, 27. oktobra, bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja na Balosu 4 v Tržiču posebej zanimiv večer. V sodelovanju z založbo Didakta bo knjižnica gostila starosto slovenske politike dr. Franceta Bučarja. Komemoracije ob dnevu spomina na mrtve Sko^a Loka - Iz ZB NOB Škofja Loka sporočajo, da je pri ob- vestilu o komemoracijah na Škofjeloškem, ki je bilo objavljeno v prejšnji številki Gorenjskega glasa, prišlo do napake pri SiOL Začetek! Prava izbira za vse > M se nimate interneta! n Poskusite internet: JI M i v ! * Akcijska mesečna naročnina - tri mesece 16 EUR na mesec, ifiOCmA IXS^ EUfl r^iisTkUpC^^ imMM. V^a » vm ncM ruiočr^K» ru SiOL iïTterriM, KJbM^íWOif^ke 12.3009 PoruOĎd v«^ MWv prtmM rwoCU (tfelenîer br«2 SfOLtelMHe. m veto «za ^ wibu« mm^^ PonMMne vi^a U pr^m wM ki saittstoir* po^ew*, k w «''ia aweanti. ** p^yube M mMHvo/Vl 0 kmrrWu u • El^ ^ VM. b «i^^uAno 3t 12 ?0M naredil fift &0l m fmlw. lu mbi^e sol km^^ *** ve^a 06 ]0 20M d^ 31 2009 ob ikiewM rwveça rume^â xa nrm« biOt. ProM^niK MOo pr^tk pO oa Wm. oMi^ mćgfi* a TeMdfM Stotw* KWHrw o vesq V. cdopnjo aobaabo «hnične smen, raôurainèko cismenost. znarje angleščine sli nemščine. Kadls, d. 0. o.. Kcfy^oBca 72.1000 Ljubljana, prt)»« zbiramo dO 22.11. 2009 Večna Mvw.mojedelo.cofT). Matakdr. kuhar, sobarica m/l (veé «mSaIm««) (h-toM FVieuue Kr^. âmartetna Gcaj Zaiadi povečanega obsega c3eia v 9«i>qi kolelđiv &pfcimen^ izkušena natsí^arja. oO-čnaga kuhana ň dosledno soCanco. Nudimo stfmuietivno plačilo, nagrajesi^tfiid uspeta dela. nužnost napicdoi/anís, t:'vanie, redno delovno razme^lo t po^vn časom in coskusnim delom 3 mesece. Hstei BeBe^Aje. d o. o.. Šmaj^etna gora 6, 4000 Kranj, pniEr.« zbf&mo do 20. 11. 2G09. Vač na Mvw.rnoiedelo.GOín FiziotefBpevt n/i • Kamnik) V koiektK/ vaDimo novega sdtiavca sa dao«no mesto m/t iščerrc osebo z ustmzn) zobf&zbo feioterapevt aii d|}kyniiant ftaotef^ieA. ki je komut^kalrA u ri )o komi.r2^acila 2 gosti veseS. Ki obvlada afo^^nski in a^esM jezk kijepnprav-^ena na nadalmie uspceaUjanje Nudin>o urajano deb^no otoiie v eko termah, stimu-btivn način nagtajevania.Jerme SnOMik- Kamnik, d. o. o., Moho« pot 5, 1240 Kam-(»ik. pnjff^zttanodo f9. it. 2009, Več navww.mciedelo.oDm, Kosmetični totnik m/i V hcAe^ Marinsek Natío zaposlimo scOeiavko/ca v welnêâS Centru, a (zv^anje različ* nih masaž ter koffnetiàiih stodtev. Hotel K^armásk.d. o. o..Glainacdsaa2.4202 Na- Mo, phjave zbiraTV) dO 19. 11. ?009. Večnawivw.motedelo.c^ni. Slaščičar m/i (Krani) isćemo aiaSCičaia Opra^wse vsadeia, od pnorave Melave c«koK>yini^ ludl čéceoje. PňčaKujetrw mMwisI, ondnosl m iznajdjwst. Nudimo redno delovno razmerje» dobre deiovn© pogoe in deto v đccc*3ansKem čaaj. Slaščičarstvo M.M. M^ Zorman sp.. Smlednika cesta 21, 4000 Krani. p^ave zbirarno do 13. 1i 2009, Več na vMw.mofedelo.com Inžerw strojnétva m/ž (áenčud r>ogcii: visoka strckona ail unKierctetna Izobr^ba sioine smeri, strok^mi is* ÇA s ooćroć» 93ýnsM 2d' proiekianta na^tc*)/ strcŤ^ instalaci >n stroje oprei-ne za sčhlovne Objekte, odgovomesâ vodfo del in c<ïgcvome3s voc^ gredbiáča zâ zahtevne objekte, odgov^xrtega natízomtka za zahtevne objeMe. znanje WORD-â, EX> C£L-a. RsM Pere skupina, De(».«ska cesta 24.4208 Šenčur. pnlM zbiramo do 15. 11. 2009. Već naWMSv.moiedelo.corTi. PiOQramar • razvijalec mforrridciiskih rešitev • m/i (èenâun PrčaHúvane sposobnosti ter znana; osnovna zKošnje z razscjemaplikadi na .NETclaï-tormi (erdobro poma»^ OH. ponavanje osncvdeia z Miorosoft SOL zaželeno ie po- znavanje F^xketP^ ter wW)dOMs CE .N^ platfom). fížéré<, Pw: shjçta. Oeiavska ce- aa24, 42080enčur.pnj»eztiramodo 15.11 2009 N^navAvw.mcveddlo.œm. Kartema pružnost za sveže diplomanta za zahtevnejše funkcije m/l (Krsni) Prdružite se globalni organizacij» h spoznajte sodobna oo^ovne œèitve skozi vrtKinski 12'mesećni evropski cotxaževaM program, ki poteka v podjetjh Goody«»a co vs^ Evop). V teku enega leta bosta apoznai radlčne cncese poikMar^, pndoB^i oo-membne praMKra izkušrqe in scdelovafi v pfořefc^ 0. o., Ško^eto^ b,4uoo Kranj. 2£«ramo do 14.11. 2009. Več na vMv/.rro^edelo.com. 0«ebni wellness svetovalec m^'ž {Senčt.r^ Krog svetođicev\«b(mo ^onomme in slahe sodetavce. ki jin zanima pcdroč« zďave prehrane m zct^^ga načha žNijenja in sc: pozřiNni, ur^^ h pr^azni. kcfnuni* kâbvni in dokio z ljudmi, sposobni fimokega Mlo m ht«^ vOiis*««ne spc»citfxs&', samostof^i in odcćrt, pripr9«^i ta dodalno czotražev^je in svoje znar^v vlogi meo tof^ prenašati na ncN« sodel»ice. Tandem Maja Belehar s,p., Partnanska ulica 22, 4208 Šenčur, p(tp.«ď)irarT)o do 14.11. 2009. na www.mtHedeto.ccrn. Oiatríbuter m/i {Screnjska • Krau, Ttiič rneta in prevoženih kilometrov. MozTx^st sMenitve dolgoročne pogodbe takO]. Pekama Pcsto^, d o o.. Kolodvoiska 6c. 6230 PosiOfiia. priia« ztfra-no do 13. 11. 2009, Vsž na vMAv.motedeio.com N^jl strokovni dcdelavec za nabavo m/i (Uprkâ pri Kropi) Pn de^ 8© 2âht9â poznavanje k^^nskih maierùlov, poznanje Kor^strukc^ Ofođt] m tehnologi] stancarja Zaželene oktânja na podrošjj pn^Ktnega vodenja b) naJ:evr«-ga managementa Vaáe naloge todo. iskanje nevih doba^iite^, matenalov in r^av niti trgov« s VI, alr ^i, stopnjo strqne smeri in znanjem vsaj enega tujega jezika. Iskra Me^zmi, d d., Ucrica 8. 42d5 Kropa, pnjave zbiramo do 12. II. 2009 V^ na 'iwmr.moiedelo.cam komisua za evidemtirafnue in urejanje povojnih grobišč pri županu občíne škofja loka Ob dnevu spomina na mrtve VABI na žalno sfovesnost - komemoracijo v sponin žrtvam povojnih pobojev na Ško^elolkem, ki bo dne 29. oktobra 2009 ob 16. url na pokopališču Lipica v Škofji Lo4(i. 1 LOTO Rezultati S5. kroga • 25. oktobra 2009 >, 5, 6, n, 14,15, 27 in 10 Lotko: 078586 Loto PLUS; 3, 6, 9, H, 27, 29, 32 la 16 Predvideni sklad 8S. kroga za Sedmico: 510.000 EUR Predvideni sklad 86. kroga za Lotka: 690.000 EUR Predvideni sklad 86. kroga za PLUS: 88.000 EUR OSMRTNICA Ni smrt tisto, kar nas loči. (n življenje ni, kor druži nas. So vezi močnejše. • Brez pomena zanje so razdalje kraj in čas. (M. Kačič) Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga Angela Svoljšak rojena Sterle, iz Biteni Od nje se bomo poslovili v četrtek, 29. oktobra 2005, ob 15. uri, na pokopališču v Bitniah. Žalujoči vsi n>eni Zg. Bitnje, 24. oktobra 2009 Mali oglasi tel.; 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: malíoglasí(§>g*glas.si Ki KERN NEPREMIČNINE MdÍ(trov ifg 12.4COO Kr«nj 04/2C213 st^ 202 2S 66 GSMoçi/320 705, Emai Male oQldK sprejanďrno; za objavo v petek • v $redo do 1730 ín u objavo v tor^k do petka do U.30! Dtlovni ćai p on edelj e t tcrek, ^trtek neprekinjeno od B.do 17. urO/ sreda od 8. dolS., v petek od do 14. ure, sobote, ntdeije In prazniki zaprto. HISE PBMAU HAFNERJEVO NAS EUE • prodamo ff 8Û0A447 NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAH DVOSOBNO stariovani©, oor€mtf©no, v Rádovljo. Graûriikova, cena 65,000 sur. «041/703-87-1 ODDAM SOBE v ^nàucu zs Ove oset\. imajo asino kopalnice, internet In TV ppključeK. 9 069/046-113 eooe>2e V ŠENČURJU oddajam sobe za dve os^bl z lamími kopalnicami» Interne- luinhiTV, « 051/704-007 S00613â V STANOVANJSKI HIŠI v Krarju oddano slanovanjd. 115 rn2. z balkonom, r^sni nâjemnlû pokličite po 14, uri, 9 040/521-912 oooas&i TD NEPREMIČNINE, d.o.o. MAISTROV TRG 7. 4000 k tel: 04/23«8i-i2ô, 041/75S'296, 040/204-661, 041/900-009 e*poila: itd.neprem lcnme4g)9lol.r>ft www. Kd* p lus. s t PREDDVOR - začenjamo z $tsnovanidk9ga dvojčka na čudoviti c+acfji. «051/388-822 v podreCi prodam n sgofi446 V STARI LOKI je v pnpravi gradnja stanovanjskega dvojčka 02. prodam parcelo 2 gradbenim dovoljenjem. 9 VIRMAâE - Šk UAfl prodamo 5tan> van>sko hiso tar dvojek;)' v MOdno. FESCT» d o. On neprem IČninska družba, Koroškdcs, Kranj, Telefon: 236 73 73 Fax: 236 73 ?o Epolta: infe(g)fesst.si Internet: vavw.f«sl$i gokxnbka nimljh^mgta mtca« Stniarjeva Uics 7,4000 Kiinj www.nepremicnine.gnisí e-naslov: inřó(á]gnd.$i tel: ^jSS 4 381 59 04. fax: +3S6 4 39 07 fism: +386 51 536 57S i f é I h é GORENJSKI GLAS tcrek, 27. oktobra 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE i njb@g-glas. si 23 J u R TAN v ^ s i )UR-TAN| n«premMniner d o. o. PC ulica 03 (suro'cnestno |edro)j 4000 k<»% tek: 04/236*92-14, mot>1:04 t/451457 fr^poia: infb(S>iijr*tan.$i wwwJur*tan*si POSESTI PROOAy PPI ŠKOFJI LOKI prodamo parcelo z gradbenim dovoljenjem z^ dvojčka \ri «051/368-822 m&t VIRMAŠS - prodam zelo lepo parcelo na robu z^zidlfrvih zemrjišć s čudovíhm razgledom, « 051/388.8J2 900*44« MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM HONDA VT\. I. 96. dobro ohanjen, 2.800 euf. « 04/2S-25<«0 MERCE0£$-6EMZ C 220. CO ioon eáton. slovenslo poreklo, i. bstnik. 44,000 km. senisna knjiça, I. 2007, »031/313-234 MôfiMâ AVTODELI IN OPREMA PRODAM PLATIŠČA. GUME 2a različne avte, dimenzij, mab rabljeni akurruiator- ji, »041/722-62 KOM? POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LFT ZA V5F ZAPOSLENE, UIDI ZA DOLOĆČN ĆAS TER UPOKOJENCI do 50 % obf., obveznosti n»$o ovira. Tuoi krediti na osnovi vozib !n leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tu d» na dom, NUMÉRO UNO| Kukovec Robert s.p., Mlinskâ 22f sooo Maribor, 02/252-48-26.041/730-560 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL STAVBNO POHIŠTVO PRODAM DVOKRI LNA garažna vrste, 2S0x220 crx d podbotem, tr 051/441-745 acœaTi NOVAví^odnavrataspodbojem, 25% ceneje. 9 041/271*953 »oo»*?? KURIVO PRODAM DRVA - metrska ali razžagene. možne doaavg. W 041/71 ORVA - mešana; bukev, gaber. je> iMěfď, tnožfVA tmrfiut in do:jtsi,i«. cena 40 EUR. UKOVA dnđ, v okoltci Bohinja, cena tr ORVA, mo^nosl pldúíl^ nd uOiOke. metrska ali razžagana» možnosi dostave. 9 040/33d-719 too&aos SUHA bukova drva, 803. 041/772-647 SUHE bukove drva, razrezane. Tiozna dosUva. 9 04/28-80-224 STANOVANJSKA OPREMA OSTALO PRODAM 6UK0Vp»1^, 11 mS, mr» cena po do-go«řij. 9 04/2&03-162.031/251-992 dccô4rs GLASBILA PRODAM DIATONIČNO HARMONIKO, âaro 6 rT>8secev. cgtasite\i C, F, B. stremi dodat' nimigi.pmbi. 904 /451-603 8cc«49i SPORT, REKREACIJA PRODAM BILZAR0.rK7/.o03l/20e-724 «eoe^oo OTROŠKA OPREMA PRODAM OTROŠKI aviosexjez MaxK^osl (od 9 m do 3 leta), temio moder \n lupínico. 041/378 J03 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OMJUSTIČK 3 r leče. ebN očal. ocpub za u^ ototence vi àtudeme. Opuka Metearna. oei&gaaii rdečega, pokličite 9 041/650-852 mat VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA CB. 041 /357-944 10 drl, 9 »oaé474 ČE BIKCE, Haher, Žabnica 9. 9 04/^3-10-/>76 KCZE, zajki^ in zajce nerri$ke Ft$co za nadaljnjo rejo aH »kol. 9 04/S3-14- KUPIM BIKCA eimenlaiica. nad tao težkega, 9 041/72&032 OIKCC. tetke od 1SO do 041 /520-824 o PODARIM STARE kokoši resnice riađa^jnio wo. J02e zakol a ti OSTALO PRODAM HLEVSKI gnoj, Uežan. brez ž£^njd. kvaliteten, dostavim In zajklje za rejo ali zakol. « 04/23-26-42$, 040/646-860 'šĆgM0V02NIKA za razvoz hrana ns dom, CftrtsHan Fistrfc s.p.. Plarina 3. 4000 »^rarj, 9 041/335-979 90»MS STE IZGUBIU SLUŽBO? Pnctiâle » ple»-ft skupini zdstopni)«; na terenu. Pcrríagalí var bomo! Int, od ponedeljka ds petka od 15 Oo 16. irena te». 9 070/521-553. Jan-conim.d o o.. Re?te54. KnzB V PE KRANJ priučimo in zaposlimo leřefontsia/ko. delo od pon. do pet.. od B. do 15. ure. Fantom inrernaiionai. d,o o., Ul. M Grevenbroich 13, Celje. 9 051/435-145 fšĆEM DELAVCA za montiranje stavt>- neûa stva • oKna îer za suňomon» taina dela» vozniikt Izpit kateg. B. Primož Zupan s.p., Sveteljeve 13. èef»èur.9 0Sl/209-306 GOSTILNA LOG&ft, Hotemaze 3/a. 4205 PreddAT zausA tanta ali dekle za detovarežbi. 9041/36^51,041/335- 37d ISCEM I^ČEM DELO, hnr>nramo, v sPi/u ali Čišćenje oos^nih prostorov. stanovanj. 9 04C/245-137 »oe4«3 STORITVE HUDIM AOAPTACUE itûÇÉlTC. vodovcúne storitve. zidsi^ deía, polagaj^ kera'TDčnih UkjéùÎL;. riMildŽA kuudIriâKu u^eiiits. Pu- iMaiar, s. p.. Hýa^ 34. Pc^ nad Idfû. 9041/541-266 »M?fl7 ASFALTIRANJE m tlakovanje, izkop terena, prevzem komplet grad- oenih Oei novo graanje m adaptacije, izdelava lasad. izdelava škarp, AES d.0.0., SaOfilkarteva ul 4, Kamrlík, 9 051/823-095,031/803-144 fioc«329 ASTERIKSSENĆLA p., Senično 7. Kiite. tel.: 041/733-709; žaluzije. anielne zai^se» plœ markize, vvww.asteiks net Peter, s. 59-55-170. ro ete. . koniâmi(j, WbSO) več na httpy/older.$l POHIŠTVO POMERI i i vrata - ograje ocroške sobe dnevne sube kopalnice spalnice kuhinje I N n I 3 g » ft 3 OOMTe r» o BEUENJE n gtajerje sten, antígrMáii pre- ometi řt opi^. Pa^ Kc. & p.. 179, NakJo. 9 031 /392-909 DELAM vsa 9rai»erbd dela. novogradnje, adaptacije, iasadc. notranje cmete, bcioncKc 2 vašim alí našim ma lenaiom. Babic Miioi, $ p.. Begunjska C. 9. Leece. 9 041 /622-946 mec«^ DELAMO vse zic^rska deta. notranje omete in lasade z našim ai vašim (na(eri- dli/ii, aj^ài. d u, u ,žauik;<í47, žsljnic^, 9 (Ml /268473.041 /876^ ! ( f ! J } 1 Í nUNSPORTlR TIHĆEK d.D^. Vam ponujam raEfOZE ZA 8 0SEB pO Sloveniji In v tujino, lOZILAdaJen tmiVNAJEM. Za vse Iniormaolje S6 obrnite na: tine.plevnik@gmail.com 041 710 927 FLORUANI, d. o. o., C. r^ BfdO 41. Kranj i?/aja vsa gradbena dela od temeljev cfo atrehve. adaptacije, ometi, ometi lasad, kammte škarpe, tlakovan* jeđ^nšć, 9041/SS7>371 wosaí* TESNjeNJE 0K£N (N VfUT, wuaati tea- nia, dO 30 % pftvar^ pn 099«riu. Přeptá T\ ptahu ni već^ Zmarjsar; hrup. 10 tet garaiv do. a. EkâenesQ 6. Kaml^. 9 01/83-15^67.041/694-229 ZASEBNI STIKI PODJETNIK zoOckm èce dakiea âu^yio delo h ŽT-fenfe, 9 031/807^76 ^ _ _ ZENITNA posredcvalnica Zaupar^ za^se generacije, brezpbčtoza rrdajèe darne. 9 031/83&07a.031,'50&495 «054*3 OBVESTILA PREKDC IZJAVE, Balinar^' kjub Bratov Smuk, Tuga Vidmarja 4 a, Kranjprek- licule izjavo, ki W bila podana 22. S. 2009 ob 25- letnici Ujmlqa v DaTi^ju. da načrtujemo širitev i^šća r^a 4 steze. ki jo fe podal g Zňm. Vsa dela, ki se SVtiáfĚ RAZNO PRODAM DVA 6019Jda za rroši (Logar) m 93iec s termostaom, 9 041/624460 KOVINSKO cisterrvo za kunlnoolie, z vso opremo. 1 600 I, rabljeno. 9 PASX) hišico, z^ r kupim hamoni« oglasitve Cis^e-Ha. 9 04/25-21-626. 04t/872-731 PODARIM POTOVALKE. usriene m platnene ter aktovko, še skoraj novo, 9 04/25-11- 978 »M4&7 NekaUrih bolečin ne moreš prcbokti, nekaterih praznin se ne âa zapolniti. V SPOMIN ostaja pa ponos, nvaitznosi m čudoviti spomini, ki ne minejo nikoli. Danes. 27. oktobra 2009, mineva deset let. odkar nas je zapustil naš dragi Stefan Votsk Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Štefanja Gora, Dvprie. Trata PftODAM PRODAM DESKC. zračno suéene, 2 m3, dao, cda, ugodno. 9 041/758-972 60tA430 JAVOR JEVE de^. miD, pňbiiino 3 ni3, kva ilete od I • 11 .ceria 04/51-21-777 me 53 in 26 zračno suhe, 9 9006463 NARAV. S4jpi amrek. rez. les 1. m 2. kvai. deb. 2.5 m 5.0 cm. cena po do- oovoru, 9 04/51-33-167 «coe^aT Gorenjski Glas MiW, i,.' r iNr n *.rri MASAŽNO blaano. malo rabljeno, ugodno. 9 041 /457-^07 ZtVALI IN RASTUNE PRODAM ČtSrOKKVNb Nemške ovčarje z rodovnikom, odličnih starsev. igodna ceia. 9 031/328-891, Mare Moe«i6 v Ndrej^ne sc iz )or Tako zaščitena sv Preizkusite ih, nc naročnike stane le i. in so ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM DELO dobi deUoali fant v strežbi in pi-coDek, Klub Kovač. Glavna c 1, Nsklo, 9 031/339^03 knm936 IŠČEM ŠTUDENTKO za delo v stmtbi v popolddn&Kem času« iz okotice Preddvora. Seljak, d. o. o., Siška 12, Preddvor 9 031/663-095 «v>d4?e sveča odhćr^o gon m dsgo ic bo vam iat Komolei sv^ îmljene $ posebnirni pokrovčki ri v velru, dežju, mrazu ali vroCin řčCi SI en I a ^n pol (c koč: ga voska Redna cena kompicia pi le £ko Svečo lihko kupite m 4 v KranjUr v ponedeljek, i QÓt do 18 ure m v petek rcnjskcn* glasu, biciweisova cesta četrtek od t. do 17* ure, v sredo 8. do 14. ure. Gorenjski Glas mi 1,3 18 cm višine, redna cena: 3 €. cena za naročnike: 1 € , 21 cm visine, reûna cena: 6 €, cena za naročnike: 1,3 € F Sveťe v rozlítni h barvah bhko kupcte na Gorenjskem gld^u, B eiwei^uva 4 v Kiđnju. v ponedeljek, TOtek coinekod 8 dc 17. ure. v sredo od& do ure m v petek od S do 14. ure. V SPOMIN tebi naš dragi Janez Rakovec Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za n«. Vedno te bomo nosili v naših srdh Vsi tvoli Dolenja vas, oktober 2009 ZAHVALA ^tipy čaíi so vsakemu âQveku: preteklost, seditnjo^, prihodnost m večnost fN.N. Ob prezgodnji snuti Marka Lenhart se iskreno zahvaljujemo vsem, Id ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala učencem 5. a in razredničarki, OS Železniki, skavtom Železniki, PGD Železniki, pevcem, sosedom in prijateljem, gospodu župniku in kaplanoma. Hvala, ker sle ga imeli radi! Mami Anita, bratec Gall in ostali domači v 24 info ®g'gia s.sî GORENJSKI GIAS torek, 27. oktobra 2000 Anketa Se boste cepili SmxNA P. Kovač ič V Sloveniji je prva pošiljka cepivd proti novi gripi. Cep' ljenje je prostovoljno, zanj boste odšteli sedem evrov. Najprej bodo cepili zdravstveno osebje, kronične bolnike... Kaj pa vi, se boste cepili, Bledii. smo spraševali na Foro: Tiiu Dolr Edin Halačevl6 "Verjetno se bom cepil proti novi gripi. V tem primeru pozimi ni nepotrebnih skr» bi» ali se bom ali se ne bom izognil okužbi. Cepivu pa zaupam." Elvir Kovače vić: "Nisem se §e odločil. Doslej se nisem cepil Se proti nobeni gripi, ker se mi to ni zdelo potrebno. Za novo gripo pa moram priznati, da me malo skrbi." Robert Vil^n: "Ne bom se cepil, že zaradi tega ne, ker so Nemci dobi* li kakovostnejše cepivo kot pa Slovenci. Menim tudi, da je vse to okrog nove gripe prenapihnieno." Anton Zupan: Alenka Reš: "Ne bom se cepil, ker se mi : "Ne bom se cepila, ker se to ne zdi potrebno. O bole^- • tudi doslej še nisem cepila ni ne razmišljam in verja- \ proti nobeni gripi. Naza- mem v to, da ne bom zbo- ř dme so me cepili pred šti- lel. Niti še nikogar nisem srečal z novo gripo." ridesetimi leti proti črnim kozam." Stropa učilnice odpadel omet V Podružnični šoli Coriče je v četrtek v času popoldanskega varstva v eni od učilnic s stropa odpadel del ometa irj oplazil učenko. Odpadel naj bi zaradi vibracij in neustrezne izvedbe veznega sloja med ometom in konstrukcijo. Suzana P. Kovačič CoriČ« - V PodnJŽnični $olî (PŠ) Goriče je v četrtek nekaj pred drugo uro popoldne s stropa odpadel del ometa v eni od učilnic, kjer so bili otroci v popoldanskem varstvu. "Na srečo so učenci že naredili domaČo nalogo in so se igrali po kotičkih. Eno učenko je oplazil del ometa, takoj smo po- kli(.a]j dežurno zdiavstveno službo in obvestili starše. Po mojih prvih informacijah ima učenka pretres možganov in mora počivati," je povedala vodja PŠ Goriče Jana Dubravica, ki je bila, tako kot drugi učenci in učitelji, pretresena zaradi dogodka. Nihče niti pomisliti ne upa. kaj bi bilo. Če bi učenci še sedeli v Šolskih klopeh. V petek pouka niso «A* «v« Nihče nhi pomisliti ne upa^ kaj bi bilo, če bi učenci še sedeli v šolskih k!opeh. / ^ot«^ jarezNov^K imeli, ampak samo dežur- po dogodku smo si stanje odpadanja ometa navedli stiopju zgradbe in na stop- no varstvo, hi pA morali rav- na šoli ogledali skupaj s po- no ta dan praznovati rojstni Hcijo in vodstvom šole. vibracije, predvsem pa ne- nišču. Najverjetneje bo tre-ustrezno izvedbo veznega ba zamenjati stropne orne- dan šole, ki so jo ustanovili Ogled so imeli tudi strokov- sloja med ometom in kon- te, za kar bo občina poskr- 25. oktobra 1876. niaki gradbene stroke "(izva- strukcijo. Straus je še do- bela v najkrajšem možnem Leta 2004 so šolo popol- jalci, nadzorniki gradnje, dal, da je na prvem mestu času. Vztrajali bomo, da noma obnovili, prenova je strokovnjaki za materiale), varnost otrok,, zato je do stroškov v zvezi z ugotovlje-stala občino 646 tisoč ev- ki so pregledali celotno šolo preklica prepovedana upo- nimi napakami ne bo krila rov. Izvajalec del je bilo in v kratkem pričakujemo raba gradbeno podjetje Gradbi- poročilo o vzrokih in ukre- šole. prvega in nadstropja občina, od ugotavljanja od- še: Pregledani govomosti pa le odvisno, s nec iz Kranja. Kranjski pod- pih v zvezi s sanacijo." bodo vsi prostori, kjer so kom se bomo pogovarjali župan Stane Štraus je v zve- Po prvih informacijah so bili stropni ometi narejeni za plačilo." Sanacijo naj bi zi z nesrečnim Četrtkovim ' strokovnjaki Gradbenego po enakem postopku, to je začeli med jesenskimi po dogodkom povedal: "Takoj inštituta ZRMK med vzroki predvsem v prvem nad- Čitnicami. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes, v sredo in Četrtek bo precej jasno, ponekod 00 nižinah bo predvsem zjutraj in dopoldne megla in nizka oblačnost. RS ii okolje, U rád u mrt9o.700 grami, najtežjemu dečku pa je tehtnica pokazala 4.700 gramov. .»10 A* 97,SUH RADIO KRANJ d.0.0. Stritarjeva ul. 6. KRANJ TtiFFCNt (04) 281 (04) 2ai (04)2D22 (051 > mrnit MvrauM MOCIUU«»! r/oo (OA) 2B1 (04I 281 ritŽIHA ssmm mîHa ratdlohf II nlQrad Ío4crani^Í www.radio-kranj.si i