Bodoči naučni minister. Poroeilo graške nTagespost", da bo grof S t u r k g h čimprej zasedel Marchetovo meato naučnega ministra, še ni bilo ovrženo. Izjava nrnistra Marcheta, da o teh premenah ničesar ne ve, je brez poraena, saj vemo, da rainistri do zadnjega trenotka oficialno Bničesar ne vedo", da so ure njih ministrovanja štete. Klerikalci vseh barv delujejo že leto dni na to, da izpodrinejo liberalca Marcheta in ga nadomestijo s svojim človekora. Takoj po rekonstrukciji Beckovega kabineta ao govorili, da prevzame morda aam dr. Gessmann naučni portfelj. To bi bilo združenim nazadnjakom pač najljubše. No, po znani vseučiliški debati ao se gospodje prepričali, da bi bilo jako neprefidno ako bi po vsej sili hoteli posaditi najbolj zagrizenega in najbolj brezobzirnega klerikalca na to velevažno mesto, ker bi to zbudilo v vseh neklerikalnih strankah tak odpor, da bi vsaj za trenotek zatajile svoja narodna in politiška nasprotstva ter bi združeno nastopile v obrambo našega šolstva in šolske uprave, ki si jo klerikalci prizadevajo pridobiti. Iz teh zgolj taktiških obzirov so torej klerikalci opustili misel, postaviti na čelo avatrijskemu šolstvu avojega prvoborilca Gessmanna. boj za pridobitev šolske uprave pa nadaljujejo javno in tajno z vsemi sredstri, ki ao jim na razpolaganje, ter izkorišcajo v ta namen vse svoje zveze z visokim plemstvora in duhovstvom. Liberalec Marchet pade kot žrtey teh zvez in tega delovanja, in na iijegovo mesto sede štajerski grof Stiirkgh, ki je po raznih raetamorfozah priplaval v varno krščansko-socialuo pristaiiišče. Vredno je, da si malo natančneje ogledamo moža, ki bo v kratkem na čelu našemu šolstvu in naši šolski upravi. Nimamo povoda ogrevati se za liberalca Marcheta, ki si je vedno prizadeval prikupiti se skrajnim nemškim cacionalcera in ki se je baš zaraditega postavljal nam nasproti na sovražno stališče. No še mnogo nevarnejši uam bo grof Stiirkgh, ki je nam Sloveucem v narodnem oziru še mnogo bolj sovražen kakor Marchet, ki pa poleg svoje narodne mržnje do Slovencev goji tudi mržnjo do naprednega šolstva in si bo torej prizadeval, da nara te, \ narodnem oziru zanemarjene in zanikrne šole v meritornem oziru poslabša na ta način, da jih postavi pod vpliv cerkve in duhovatva. Pod Sturkgho?im ministrovanjem bodo naši klerikalci začeli uresničevati avoj program, po katerem bodo, kakor je nekdo na shodu v Škofji Loki z brutalno odkritosrčnostjo povedal, Bprivlekli mladino izpred šolskega praga v farovž". To se pravi, delali bodo iia to, da se našerau, od mogočnih in naprednih narodov obdanemu iiarodu zazida še tista majhua okenca v življenje, ki mu jih je dosedaoja jako zmerna šolska izobrazba odpirala. Tako poslabšanje šolske izobrazbe v dobi Dajbolj neusmiljene mednarodne tekme pomeni pa za kulturno in gospodarsko slab narod — kakor je slovenski — narodno arart. Klerikalci poznajo grofa Stiirkgha in njegovo peatro minolost, vedo, da bo dobro in apretno orožje za njih namene, zato so si ga izbrali. Stiirkgb je sovražnik raega alovanskega, zato bo y tem oziru nemškim nacionalcem in Bnaprednjakom po volji ter mu bodo že samo zaraditega odpustili to malenkost, da je zatajil svoja nekdanja liberaloa načela ter postal klerikalec, da ta-ko reši svojo politiško kariero. Grof Sturkgh je danes mož 59 let star; alužil je v naučnem ministrstvu od 1. 1886. ter poatal tam 1. 1894. dvorni svetnik in mu je bil poverjen srednješolski referat. Njegova politiško-parlamentarna minolost je jako pisana. Leta 1891. je bil izvoljen za državnega poalanca v fevdaluem veleposestvu na n e m školiberalni program. Bilje član združene levice, in ko je ta razpadla, se je pridružil ustavovernim veleposestn i k o m ter si prizadeval pridobiti ai celo vodstvo te stranke. V državnem zboru j e b i 1 vedno eden najbolj vnetih n- govorniko? aložnega postopanjaNemcevprotiSlovanom, in ko se je r starem parlamentu bojevalozaslovenske paralelke na celjski gimnaziji.je igral Stfirkghvtem bojutakoodlično vlogo, da je po osnovanju tehceljakih samostojnih razredov reaigniral na uradno mestovnaučnem ministrstvu. Leta 1901. je bil imenovan za tajnega svetnika. Staroliberalizem, kot čigar predstavitelj je bil grof Stiirkgh splošno priznan, je počasi in brez hrupa zararl, toda njegov bivši reprezentant ni hotel z njim vred završiti svoje politiške kariere. Pri lanskih volitvah na temelju splošne in enake volilne pravice je nastopil grof Sturkgh naenkrat na p o d 1 a g i krščansko-aocialnega program a. Kandidiral je v kmetiških občinah okraja Fehriog-Eadgona ter v avojih kandidatskih govorih proglašal in prisegal na vsa načela krš^. soe. politike. Eekel je, da se bo v interesu kmetiškega prebivalstva boril za skrčenje šolake dobe na kraetih; da se bo odločno postavil proti izključenju verskega pouka iz šole ter proti temu, da bi se staršem pu^-tila pravica odločevati o verakem pouku svojih otrok; izjavil se je odločno za neločljivost katoliškega zakona; prisegel je, da je v narodoern oziru skrajni nemški nacionalec in seveda tudi črnožolt — in vkljub vsi tej nakopičeni 8?etosti in dobroti je celo med štajerskimi kmeti pogorel, in konec bi bilo njegovega politikovanja, da se ga ni Beckova vlada, ki take vsestraaske genije posebno čiala, usmilila in ga poklicala v gospoako zbornico. Tej svoji univerzalnosti na ljubo bo ta mož v kratkem naučni minister. Korau ae hoče baron Beck s tem imenoTanjem prikupiti, kršč. socialcem ali gosposki zbornici, še iii gotovo. Našim klerikalcem bo novi naučni miniater gotovo po volji, Jne bo jih motila ne njegova preteklost ne njegova mržoja do Slo?encev — mož je danes portfelju na ljubo klerikalec, zato tudi mož po njih arcu. Ako bi pa bilo v naprednih strankah našega parlamenta še količkaj načelnosti, bi mu takoj morale onemogočiti ministroTanje, zakaj imenovanje grofa Stiirkgha je udarec vsi napredoo«ti. Na mesto nemškonacionalnega liberalca stopi klerikalec, na mesto meščanskega ministra aristokrat, naraesto člana parlamenta stopi član gospodske zbornice v kabiuet. Toda načela v tera parlamentu nimajo kurza, in Ijudska ibornica bo tudi to klofuto mirno utaknila. Naši poslanci pa vedo, koga imajo pred seboj, in nadejamo se, da bodo tudi sedaj klerikalnemu slovenožrcu grofu Stiirkghu nasproti odločno branili naše stališče, kakor so ga branili nekdaj proti liberalnemu dvornemu svetniku in poslancu grofu Sttirkghu.