PO SLOVENSKO V BESEDI, GLASBI IN ... FOTOGRAFIJI Pregled dejavnosti učencev dopolnilnega pouka slovenščine v Banjaluki, Poboju, Prijedoru, Slatini in Teslicu v šolskih letih 2010/2011 in 2011/2012 Dve šolski leti sta minili, kot bi švignil. Morda zato, ker sta bili tako zelo intenzivni. V Republiko Srbsko sem prišla kot prva učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine iz »gor«, iz Slovenije namreč, zato mi je bil pouk še v poseben izziv. Napotilo me je Ministrstvo za šolstvo in šport, zdaj imenovano Ministrstvo za šolstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Dopolnilni pouk slovenščine (DPS) je potekal v štirih krajih na treh društvih Slovencev v Republiki Srbski: Društvu Slovencev Triglav Banjaluka, Društvu Slovencev Lipa Prijedor in Društvu Slovencev Prežihov Voranc Doboj - Teslic. V šolskem letu 2010/11 je DPS v Banjaluki v štirih skupinah redno obiskovalo 39 učencev, v Slatini v dveh skupinah 10 učencev, v Doboju v dveh skupinah 9 učencev, v Prijedoru pa tudi v dveh skupinah 9 učencev. V šolskem letu 2011/12 se je struktura dPs malo spremenila. Zaradi večjega zanimanja se je v Banjaluki organizirala še ena skupina za starejše, število vseh učencev v petih skupinah pa je naraslo na 54 rednih učencev. V Slatini sta organizacija in število ostala ista. Pouk v Doboju se je zaradi večjega interesa v Teslicu preselil v slednji kraj in se organiziral v eno skupino s 14 učenci. Prav tako pa se je zaradi zanimanja starejših oblikovala tudi skupina starejših v Prijedoru, število rednih učencev pa je naraslo na 14. Rednih učencev poudarjam zato, ker je bilo zanimanje za pouk na začetku večje, učenci so se tudi prijavili, a je zanimanje sčasoma upadlo -učenci so se odločili za druge dejavnosti ali pa jim pouk ni bila všeč, ker je bilo treba vseeno kaj pogledati po učbeniku in zvezku. Dopolnilni pouk slovenščine je bil pester. Pri samem pouku so se učenci učili slovenski jezik in imeli možnost usvojiti besedišče z vseh področij življenja: od hrane, oblačil, prometa do kulture, zdravja in drugih področij, ob tem pa se starosti in znanju primerno učiti tudi slovničnih značilnosti slovenščine. Nekaj časa je bilo pri pouku namenjenega tudi spoznavanju slovenske kulture, načina življenja ljudi, zgodovine, geografije - slovenskega duha v najširšem pomenu besede torej, ki pa so ga lahko učenci podoživeli tudi na prireditvah v svojih društvih. Tako so se učenci vključili tudi v delo društev in nastopili na nekaterih prireditvah, ki so jih društva organizirala ali na njih sodelovala. V Banjaluki so v šolskem letu 2010/2011 učenci nastopili na naslednjih prireditvah: S pesmijo Naša četica koraka so se konec septembra 2010 ob glasbeni spremljavi Aleksandra Jeremica predstavili na srečanju nacionalnih manjšin. Prav tako pa so učenci s pesmijo Siva pot nastopili na prireditvi ob evropskem dnevu jezikov v Narodni biblioteki konec septembra. S pesmijo in recitacijo so se predstavili tudi na že tradicionalnem Martinovanju. Starejši učenci so pripravili razstavo fotografij z naslovom Ljubljana - Banjaluka: Podobe dveh mest in o značilnostih teh dveh mest spregovorili na otvoritvi razstave ob slovenskem kulturnem prazniku v februarju. Učenci iz Prijedora so se v šolskem letu 2010/11 v okviru svojega društva udeležili naslednjih prireditev: s pesmijo Slovenskega naroda sin so se v oktobru predstavili na srečanju nacionalnih manjšin v Prijedoru, s pesmijo Vem, da danes bo srečen dan in recitacijo o zimi pa nastopili na božični zabavi. Februarja so se udeležili pustovanja, v začetku marca pa ob dnevu žena v domu starejših uprizorili igrico Ivane Podgajski Gremo na obisk in mini igrico Kdo je najbolj priden. V šolskem letu 2011/12 so se učenci iz Banjaluke in Slatine vključili v delo društva na naslednje načine: s skečem Šale o šoli so se predstavil na prireditvi ob evropskem dnevu jezikov v Narodni biblioteki konec septembra, konec septembra pa so najmlajši na srečanju nacionalnih manjšin zaplesali na Moj očka ima konjička dva in Ob bistrem potoku je mlin, starejši pa zapeli Slovenskega naroda sin. Pesmi Moj očka ima konjička dva in Ob bistrem potoku je mlin sta odmevali v pesmi in koraku tudi na tradicionalnem Martino-vanju. V novembru so se učenci udeležili bralnega večera pod vodstvom mag. Tilke Jamnik, ambasadorke slovenske bralne značke. Ob kulturnem prazniku je bilo tokrat na dopolnilnem pouku slovenščine v Ba-njaluki glasbeno. Glasbenika Mateja Gorjup in Samo Kutin sta z učenci v tridnevni glasbeni delavnici ustvarjala na temo slovenske ljudske glasbe, a z glasbili in zvočili s celega sveta. Glasbenika sta skupaj z učenci pripravila tudi zaključni koncert, skupaj s svojimi člani skupine Horda grdih pa še koncert za širše občinstvo v gledališču Jazavac. V maju so učenci z besedno-glasbenim programom nastopili tudi ob otvoritvi razstave Življenje pod Triglavom. Bralni večer je magistrica Tilka Jamnik vodila tudi v Prijedoru in učenci so se ga z veseljem udeležili. Udeležili so se tudi prireditve ob izdaji monografije Slovenci v Prijedoru v decembru. S kvizom o Sloveniji in recitacijami o mamicah pa so nastopili v domu starejših ob kulturnem prazniku in dnevu žena. Katarina Popovic iz Doboja je kot učenka DPS nastopila na srečanju Slovencev v Teslicu septembra. V šolskem letu 2010/11 je bilo srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenščine iz Bosne in Hercegovine, ki je projekt Zveze slovenskih društev iz BiH Evropa zdaj, v organizaciji Društva Slovencev Triglav Banjaluka. Prireditev je bila v začetku junija v Slatini, učenci pa so slovensko besedo predstavili na različne načine: najmlajši učenci iz Banjaluke v igrici Maček Muri, starejši Banjalučani s skečem Šale o šoli, otroci iz Slatine z recitacijo pesmi Meseci, vsi skupaj pa s Kekčevo pesmijo. Igrico Maček Muri so učenci ponovili še na Slovenskih dnevih v Slatini konec junija. Učenci iz Prijedora so nastopili s programom, ki so ga pripravili že za dan žena. Iz Doboja se je srečanja udeležila le najmlajša učenka Katarina Popovic s pesmijo Nisem dama. V šolskem letu 2011/12 pa je srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenščine v BIH organiziralo Društvo Slovencev Lipa Prijedor. Tako kot vsako leto je bila prireditev v začetku junija, učenci pa so nastopili s programom, katerega vodilna nit je bila ljubezen in imeti rad. Učenci iz Teslica so zapeli pesem Naj živi ljubezen, najmlajši iz Banjaluke pesem Rad imej živali in rastline, starejši učenci pesmi Dan ljubezni in Sreča na vrvici. Učenci iz Prijedora so skozi igro pokazali ljubezen do slovenščine, računalnika in ljubezen med sestrami, starejši učenci iz Banjaluke pa zaigrali ljubezenski dialog na različne načine. Da bi učenci prišli v živ stik s slovensko besedo, je pomembno, da obiščejo Slovenijo, da se družijo z vrstniki iz Slovenije ali pa z vrstniki iz drugih držav, ki se tako kot oni želijo učiti jezika svojih prednikov. Tako je 13 starejših učencev iz Banjaluke in Prijedora od 5. do 7. maja 2011 obiskalo vrstnike v Novem mestu, kjer je bil zanje organiziran pester program: ogledali so si Novo mesto, Kostanjevico na Krki in Galerijo Božidarja Jakca, kartuzijanski samostan v Pleterjah ter Otočec, obiskali so pouk na novomeški gimnaziji, veliko časa pa preživeli ob klepetu in druženju z novomeškimi učenci. 17 mlajših učencev (prav tako iz Banjaluke in Prijedora) pa je od 11. do 13. maja obiskalo Planino pri Sevnici. Učenci so prisostvovali pri pouku, se PO SLOVENSKO . udeležili športnega dne, si ogledali Planino, Celje in Šentjur ter se seznanili z znamenitostmi teh krajev, tako kot starejši pa so preživeli veliko časa tudi ob klepetu in druženju. Učenci iz Novega mesta in s Planine so obisk vrnili konec septembra, gimnazijci so obiskali gimnazijo, planinski učenci OŠ Holandija v Slatini, vsi pa obiskali dopolnilni pouk slovenščine, si ogledali Banjaluko in uživali v dodatnem programu, ki ga je zanje pripravilo Društvo Slovencev Triglav Banjaluka. Gimnazijci so obiskali muzej, samostan trapistov Marija Zvezda in Slatino, osnovnošolci pa odšli še do Krupe na Vrbasu in konjeniškega kluba ter se poizkusili v jahanju konjev. 20 učencev dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski pa se je od 9. do 12. junija na taboru na Ko-zari pridružilo še 20 ostalim učencem dopolnilnega pouka slovenščine iz Bosne in Hercegovine. Na Taboru slovenskih otrok v BIH, ki ga je to leto organizirala Zveza slovenskih društev v BIH Evropa zdaj prvič, zanj pa Društvo Slovencev Lipa Prijedor, so se učenci prav tako srečali s slovenščino in slovensko kulturo, sicer pa se družili še ob petju, igri in pohodih v okolici. Nekateri učenci pa so se v želji, da se družijo v slovenskem okolju in se naučijo slovenščine še bolje, udeležili različnih poletnih šol in taborov: poletne šole slovenskega jezika v organizaciji, Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, mladinske poletne šole v Ljubljani (to šolo prav tako organizira CSTJ), Poletne šole slovenščine na Obali v organizaciji Fakultete za humanistične študije. Veliko učencev pa se je udeležilo tudi Poletne šole slovenščine na Ljubnem in Tolminu v organizaciji Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in Tabora slovenskih otrok na Pohorju in v Vojskem v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Možnosti za učenje slovenščine in čutenje slovenskega duha je bilo tako zelo veliko, učenci so se resnično dejavno vključili v pouk in ostale dejavnosti. To je prav gotovo dokaz, da je vzpodbujanje dopolnilnega pouka slovenščine s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki pošilja učitelje slovenščine na delo v tujino, in Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, ki programsko usmerja učitelje slovenščine v tujini, prav tako pa podpora slovenskim društvom s strani Urada za Slovence RS v zamejstvu in po svetu, pomembno in vredno. Bilten, ki je tako pred vami, predvsem v fotografiji prikazuje učence dopolnilnega pouka v različnih dejavnostih v teh dveh šolskih letih, kjer pa so se učenci tudi opogumili in si predvsem vzeli čas, da nekaj napišejo, pa lahko o dejavnostih skozi oči učencev tudi beremo. Dragi učenci, bilten je v prvi vrsti namenjen vam, ker vam želim, da fotografije in besede v vseh vas budijo prijetne spomine na ti dve leti, in seveda ker vam želim predvsem to, da še naprej radi obiskujete dopolnilni pouk slovenščine, da sodelujete na prireditvah društev in tako polno živite svojo drugo jezikovno in kulturno zmožnost že v krajih, kjer živite zdaj, in da si ustvarjate možnosti za ustvarjalno in srečno življenje morda kdaj tudi v Sloveniji, v domovini svoji prednikov. Valentina Gradič, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine PO SLOVENSKO ... Najmlajši so se na Martinovanju predstavili s pesmijo Živali jeseni, malo starejši so govorili o jeseni, veliki pa so zapeli En hribček bom kupil (Banjaluka, 20.11.2010) i * 1 j^n - fr ? Prísluhnili pa smo tudi VokaIni ^Kresnice in njihovi glasbeni dramatizaciji Povodnega moza (Banjaluka,25.2.2011) Tabor na Kozari za slovenske otroke iz Bosne Od 9. do 12. junija smo bosanski otroci s slovenskim koreninami preživeli prijeten tabor na Kozari. Vodja je bila predsednica društva Slovencev »Lipa« Prijedor Alenka Uduč, pomagali pa so ji še Tanja, učiteljica dopolnilnega pouka Valentina Gradič in predstavnik Slovenskega kongresa Luka Klopčič. Vodja tabora nam je na začetku predstavila »pravila igre«, potem pa smo imeli predstavitveno popoldne. Zanimiva je bila igrica od A (Anje) do Ž oziroma Z (Zorane). Pozdravil nas je tudi konzul, gospod Aladar Belec. Potem smo naredili eno skupinsko fotografijo s konzulom in njegovo soprogo. In potem?! Kosilooo! Imeli smo odlično hrano. Zvečer smo vsi šli v enega izmed bungalovov in peli. Zelo smo se zabavali. Zapeli smo pesem Mi se 'mamo radi in še veliko drugih slovenskih. Naslednji dan smo začeli z jutranjo telovadbo pod Tanjinim vodstvom, potem pa smo šli na zajtrk. Od 9. do 12. ure smo imeli pouk. Učili smo se o slovenskih simbolih in znamenitih osebnostih ter o krajih in znamenitostih Slovenije. Popoldne smo šli na sprehod po Kozari. Tanja nam je vse pokazala. Ko so bili starejši na daljši turi do Zajčjega kamna, smo mlajši z vodjo Alenko slikali steklenice. Poleg tega smo Teodora,Tijana, Marija Pristaš, Zorana in Ivana delale plakat Kovanci so zabavni. Ob tem smo se resnično zabavale. Kot so nam razložili starejši, so se imeli na sicer zelo dolgem pohodu zelo lepo. Imeli so zelo lep razgled. Videli so slap, videli pa so tudi vzrok, zakaj smo morali na Kozaro okoli na Gradiško. Groooza! Pot je zdaj samo za pešce. Na tem izletu je bil tudi vrtnar Milan Čenic - z izleta je namreč prinesel sadike jagod in jih je posadil pred bungalov. Zvečer nas je obiskala Maja Tomaševic in nam govorila o svojih izkušnjah v Sloveniji. Nato sta Tanja in Alenka iskali prostovoljce za nekaj. Roko sva, seveda, čeprav nisva vedela za kaj, dvignila Kenan in jaz. Tanja nama je samo rekla: ''Od tega se ne umira, ampak se joče!'' Tako sva izvedela, kaj bova počela. Nalupiti sva morala okoli 1 kg čebule za golaž. To sva delala do dvanajstih, a sva se ves čas hecala in smejala. Sploh nisva jokala! Naslednji dan smo imeli zajtrk v naravi. Potem pa pouk v naravi - spoznavali smo prometna sredstva in se učili, kako dajemo navodila za pot. Rokonogomet je bil igra številka 1 tabora na Kozari! Ves čas smo se ga igrali. In potem kosiloooo - golaž s polento - za prste obliznit! Popoldne smo šli na sprehod do spomenika na Kozari. Ampak v spomenik zaradi ozkih vhodov ne more vsak - Luka žal ni mogel. Na spominskih tablah smo videli tudi imena žrtev ofenzive na Kozari. Med njimi so tudi Slovenci. Alenka pa nas je naučila kozarsko kolo. Pred spomenikom smo naredili še skupinsko fotografijo, potem pa odšli na prav zabavno igrišče. Za konec tega ogleda smo z našimi telesi napisali še ime Kozara. Potem pa smo šli nabirat drva za kres in zvečer smo imeli taborni ogenj. Ob njem smo peli. Glavni kurjač je bil Luka, Denis pa je bil maser. V nedeljo smo se dopoldne še pripravljali na zaključno prireditev, ob dvanajstih pa se vsi predstavili s kratkim programom. Mlajša skupina je zapela Kekčevo pesem, nekateri so pokazali igrico Ali je kaj trden most, nato pa na kratko uprizorili skeč Po mestu. Starejši so nam predstavili slovenski grb, skeč, kako so omagovali pri po-vratku s ture na Zajčji kamen, a najbolj všeč mi je bilo, ko so peli in plesali kozarsko kolo. Jelena je odlično pela! Po programu pa je prišel čas za slovo. Vsi skupaj smo se še enkrat fotografirali in si zaželeli, da se še kdaj vidimo na podobnem taboru. Tijana Trontelj, Prijedor PO SLOVENSKO ... Dopolnilni pouk slovenščine so v šolskem letu 2010/2011 obiskovali naslednji učenci: Banjaluka I - najmlajši začetniki Banjaluka II - osnovnošolci nadaljevalci in začetniki 1 Jovan Dimitrijevič 2 Andrej Drinič 3 Ana Katalina 4 Helena Marinkovič S Katarina Marinkovič ó Viktor Perušič l David Stanišič S Dorde Stanišič 9 Aleksandra Špehar 1 Anja Ambrožic 2 Mihel Cucek 3 Tijana Dimitrijevič 4 Mateja Hričak S Jelena Jekic ó Nataša Jekic l Ivana Lujic S Marija Miladinovic 9 Marija Pristaš 10 Anastazija Radic 11 Tamara Stanišic 12 Sofija Vranješ Banjaluka III - srednješolci začetniki in nadaljevalci Banjaluka IV - srednješolci in odrasli izpopolnjevalci 1 Milan Čenic 2 Stefan Drinic 3 Jelena Glizijan 4 Milica Glizijan 5 Teodora Kelečevic 6 Aleksandar Kelečevic 7 Najdana Komljenovic 8 Valentina Kovačevic 9 Bogdana Petrovič 10 Tamara Vidakovič J 1 Aleksandar Ambrožic 2 Jovana Dimitrijevic 3 Nikola Kunjadic 4 Jovana Malic 5 Ana Pristaš 6 Vanja Prosen 7 Aleksandra Rogic 8 Marina Šopalovic PO SLOVENSKO ... Slatina Prijedor 1 Mihaela Lunic 2 Elena Lunic 3 Katarina Jekic 4 Aleksandar Rener 5 Luka Babic 6 Marijana Brdan 7 Dijana Račic 8 Ranko Rener 9 Nada Rener 10 Sandra Rener 1 Denis Sikiric 2 Karlos Sredic 3 Dajana Sredic 4 Denis Šurlan 5 Emilija Šurlan 6 Ivana Šurlan 7 Zorana Šurlan 8 Ivana Trontelj 9 Tijana Trontelj Doboj 1 Adriana Ambrož 2 Ivana Gordanic 3 Danijela Kejžar 4 Aleksa Mičic 5 Jelena Miljic 6 Nataša Miljic 7 Katarina Popovic 8 Dragana Stojanovic 9 Darko Vodnik u Ob srečanju nacionalnih manjšin so učenddopolnilnegapouka dcrnSB« Mm^i in peli (Banjaluka, 30.9.2011) Učenci s Planine so svoje vtise strnili v naslednjih besedah: V petek po pouku smo odšli v Bosno. Vožnja z avtobusom se je zavlekla, zato smo zamudili vse dejavnosti za tisti dan. Ko smo prispeli, smo se spoznali z gostitelji. Pozdravili smo se tudi s starimi prijatelji. Nato smo jaz, Ana in najina gostiteljica šle v mesto in domov. Stanovanje, v katerem sva prebivali, je bilo zelo lepo. Naslednji dan smo sodelovali pri pouku slovenščine. Pouk mi je bil zelo zanimiv. S puncami smo si ogledale mesto, nato pa se razšle in odšle na kosilo. Naju z Ano je gostiteljica peljala na čevapčiče (ki smo jih jedli za kosilo vsak dan). Potem pa smo si Banjaluko ogledali še z učitelji in imeli program z glasbenikom Stenom Vilerjem. Naslednji dan smo šli na kratek pohod. Po kosilu pa smo šli jahat konje. Naslednje jutro smo se poslovili od gostiteljev in odšli domov. Ustavili smo se še v Slatini, da smo videli, kako tam poteka pouk. V Banjaluki mi je bilo zelo všeč! Laura Kovač Na Banjaluko imam prekrasne spomine. V petek je bila pot zelo dolga, ampak se je dalo zdržati, ker sem bila v velikem pričakovanju. Pričakali so me zelo prijazni ljudje s toplim domom. Všeč mi je bil sprehod po Banjaluki in izlet iz Banjaluke v Krupo na Vrbasu. V najlepšem spominu mi bo ostalo jahanje konjev. Pot domov je bila krajša kot v petek. Upam, da bova z gostiteljico ostali prek maila v stiku in si večkrat pisali. Maja Novak V Bosni mi je bilo super,mega fantastično. Zelooo so mi bili všeč čevapčiči in vsa druga hrana ... Všeč so mi bili vodometi, posebej tisti, po katerih smo lahko hodili. Zelo so mi bile všeč trgovine, ker jih je bilo ogromno in to je super. S Tejo sva imeli fantastične gostitelje, bili so zelo gostoljubni in nama razkazali veliko več Banjaluke, kot pa smo imeli v programu. Ocena od 0 do 10 je 100, ker mi je bilo vse všeč (razen dolge vožnje). Sabina Pušnik V Bosni mi je bilo všeč, imela sem zelo prijazno gostiteljico. Všeč so mi bili čevapi in trgovina Boska. Spoznali smo veliko novih prijateljev. Ana Planko Izlet v Banjaluko mi je bil zelo všeč. Zanimivo je, kako se šola v Slatini razlikuje od naše. Všeč mi je bil tudi pouk slovenščine in vse ostalo, kar smo počeli. Najbolj pa mi je seveda ostalo v spominu to, da sem srečala Teodoro, učenko, ki je bila v maju pri meni. Upam, da pridejo banjaluški učenci naslednje leto spet na Planino in da bomo mi tak izlet ponovili. Teja Šterpin Najbolj mi je ostalo v spominu, ko smo šli v 6ocko (to sem napisal v cirilici, prebere pa se Boska) in ko smo čakali na meji), ko smo hodili po mestu, ko smo odšli na jahanje. Najbolj so mi pa bili všeč (!) čevapi in stanovanje Viktorja in Nikše. Aljaž Koprive O obisku slovenskih učencev pri pouku v Slatini pa sta svoje vtise strnila tudi Marijana Brdan in Luka Babic' Ko so prišli otroci s Planine, smo jih pričakali zelo nasmejani. Moj razred je bil zelo vesel, zato ker sta prišla na obisk dva fanta s Planine. Bila sta pri pouku srbščine in likovne vzgoje. Pri pouku srbščine jima je bilo najverjetneje dolgočasno, ker se nismo veliko pogovarjali, učiteljica pa je veliko brala. Pri likovni vzgoji pa je bilo zelo zabavno. Miha in Kristjan sta se z mojimi sošolci veliko pogovarjala. Govorili so srbsko, ampak sta razumela. Marijana Brdan V ponedeljek so na obisk naše šole prišli otroci s Planine. In najbolj všeč mi je bilo to, da sem spet videl Martina, saj sem bil pri njem na obisku v maju. Vsi učenci s Planine so bili pri pouku in mojim sošolcem je bilo najbolj smešno, ker so govorili slovensko. Luka Babic so VTISI UČENCEV Z BRALNEGA SREČANJA V ponedeljek smo se nekateri učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika v Prijedoru skupaj z učiteljico slovenskega jezika v Republiki Srbski Valentino Gradič in predsednico društva Slovencev Lipa Prijedor Alenko Uduč udeležili bralnega srečanja. Pridružila sta se nam še starša Šurlan in Sikiric. Bralno značko v Sloveniji nam je predstavila mag. Tilka Jamnik. Govorila nam je o knjigah,zakaj je pomembno brati in zakaj je pomembno brati majhnim otrokom. Zelo lepo je govorila. S sabo je prinesla otroško revijo Ciciban in knjigo Vrane pesnika Ervina Fritza. Najprej smo prebirali Cicibane. Gospe Tilki smo razložili, zakaj smo se odločili za določeno pesem ali pa kratko pravljico. Ko smo vsi prebrali nekaj iz otroške revije, smo prebirali knjigo Vrane. Tudi učiteljica in gospa Tilka sta nam prebrali pesmi po lastnem izboru. Na koncu smo se še malo pogovarjali. Na koncu srečanja je gospa Tilka obljubila učiteljici, da ji bo poslala nekaj knjig, da jih bomo lahko prebirali. Kot darilo pa nam je pustila zelo lepo knjigo Vrane in otroško revijo Ciciban. Tijana Trontelj Bralno srečanje pri dopolnilnem pouku slovenščine Branje je zagotovo eden izmed najboljših načinov, da obogatite svoje življenje, da spoznate kaj novega in da uporabite svojo domišljijo kot nikoli prej. Na žalost otroci danes ne berejo veliko, ker nimajo dovolj časa ali pa se jim zdi, da so druge stvari pomembnejše. V torek, 22. novembra , je prišla na obisk v Banjaluko ambasadorka bralne značke magistrica Tilka Jamnik, ki nam je pokazala vse lepote branja poezije in pomembnost ilustracij v knjigah. V prvi skupini so se ob knjigah in revijah družili mlajši učenci dopolnilnega pouka in prebirali Cicibane, Ci-cidoje in pesniško zbirko Vrane Ervina Fritza. V drugi skupini, kjer se nas je zbralo 15 učencev dopolnilnega pouka slovenščine in 2 starša, pa smo si morali izbrati eno pesem iz pesniške zbirke Majnice, fulaste pesmi Toneta Pavčka in jo prebrati. Pesmi nagovarjajo predvsem najstnike in si je vsakdo našel eno, ki mu je bila všeč. Pesem, ki je bila všeč meni, pa nosi naslov Želje: Tone Pavček: ŽELJE Če si močno želiš, se ti vse uresniči: v stolpnico, kjer živiš, pridejo k tebi cvrkutat ptiči, pride s poljane drevo, pride iz bajk dobra vila. Če si želiš močno, ti je usoda mila. Če pa ničesar si ne želiš, če si izgubil želje in sebe, pride hudobna miš in te s kremplji ogrebe. Srečanja, kot je to, bi morala biti organizirana pogosteje, ker nas učijo, kako biti boljši, in to je v življenju najpomembnejše. Aleksandar Kelečevic Takole pa so nekaj vtisov strnili še nekateri udeleženci bralnega srečanja: Na bralnem večeru mi je bilo všeč, ker smo se pogovarjali in brali pesmi iz knjige Toneta Pavčka. Vsak si je moral izbrati eno pesem in jo prebrati. Povedati je tudi moral, zakaj si jo je zbral in kaj mu je bilo všeč v tej pesmi. Tako smo se lepo zabavali in je bilo zelo super. Milan Čenic Vse mi je bilo všeč. Najbolj všeč pa mi je bilo, ko smo brali knjigo in je vsak prebral pesem, ki mu je bila najbolj všeč , in je za darilo dobil knjigo. Ivana Lujič Bilo je super, ko smo brali pesmi v slovenščini. Z zanimanjem sem poslušala gospo Tilko Jamnik in zdaj bom brala še več poezije. Bogdana Petrovič Najbolj všeč mi je bilo, ko je gospa Tilka Jamnik govorila o poeziji. Povedala nam je, da otroci nimajo radi poezije, ker je zanjo potrebne več domišljije in znanja kot pri zgodbah. V zgodbah je namreč več besed in se tako lažje razumejo. Teodora Kelečevič Bilo mi je zelo všeč, ko smo brali pesmi iz knjige Majnice, fulaste pesmi. Gospa Tilka Jamnik je bila zelo zanimiva in smo jo vsi pozorno poslušali. Milica Glizijan Všeč mi je bilo darilo gospe Tilke Jamnik - knjiga. Darko Bukič Najbolj všeč mi je bilo, ko je gospa Tilka Jamnik govorila o kralju in pevcu, ki je iskal najlepšo pesem in jo nazadnje našel v srcu. Tamara Stanišič POSIONS Ob slovenskem kulturnem prazniku smo se zmejo j**™™ Kutinom družili v objemu ljudske glasbe (Banjalu/a 9.2. ans*™ fW * w r'V" \í IV.: '/Q - , fil Tu*^" 1 . se . r . Sfc^ yrnmu in»«» «stumm** \ * * ,i-ky/pCi' ima LO rtivroí^^tí jtruttatvtf ftrni .T iftife-jheri J . j i 1 T f V ™»wr " . ' 1 J ^ ne .V ite » p-, v W « * EL* ;«» «M &*¿ñik¡ SiZ - rWi» A prcjjJL -L[ , t i T^h ^tftí aTJJ ^ * ^ m PV^ r, f™ ! m m: M, J a , / ^ ^ «i«©» DsW mràriÉjtt, y «w^ S"™ fc * jft. m (f^ lui«-. luJrtVI ■te. i-itn sa Ia b¡ ^^ifcteïi Uíojé» W pí jin i m tuJ j > '{-?. /^Ki k -L / ¡Ji, Jflfci Jl'1| l/fOïJ<4yh M ¿JiL ^fej idtó jÄüi1 tÜltar-hT i' h» iMj« iJiijtyèfifd * Kfyi jI. i2 /4{ J J- J (jp„ htà F iÄii^^Äyr bp r fc^ m 5FA WEv smo v5f jnffiSflî ,Gi?m in xmrn msywMwi V4J/MJM \Vt fSTXüñFHt HI j F $11. WFcn Slfto IN Hflt^ m m Xa mi jf g!l mjf où \\\ ENA TUM, " Wt&LJSrg fy^tf, HfTJŽJtt ji' ppfLrpfl , NfCfTf jM mori pr C i y Ml JE SIL* W^AMÍM« VFUVm v Kom Yl« v v C1L/■':^ Mi r ~,, „ ko SMO* MUČIL*™«* > BiL/ 5/^0 ^ ^STteP ■ jjffafi f v v PO SLOVENSKO Ob kulturnem prazniku, združenim z dnevom žena, so učenci iz Prijedora prepevali in za obiskovalce pripravili kviz o Sloveniji (Prijedor, 11.3.2012) Dopolnilni pouk slovenščine so v šolskem letu 2011/2012 obiskovali naslednji učenci: Banjaluka I - najmlajši začetniki in nadaljevalci 1 Jovan Dimitrijevic 2 Andrej Drinic 3 Ana Katalina 4 Helena Marinkovic 5 Katarir a Marinkovic 6 Viktor Perušic 7 Tina Petronijev 8 Filip Sujavac 9 Aleksa ndra Špehar 10 Matej Ukmar Banjaluka III - srednješolci nadaljevalci Banjaluka IV - srednješolci in odrasli izpopolnjevalci Banjaluka V - začetniki odrasli 1 Maja Mirosavljevic 2 Bojan Božič 3 Dušica Drinič Maličevič 4 Evelin Drinič 5 Tatjana Pristaš 6 Aleksandar Špehar 7 Jadranka Stupar Špehar 8 Ljiljana Bosnjak Glizijan 9 Gospava Tomaševič 10 Marija Petkovič 11 Marija Grbič Doboj, Teslic - začetniki in nadaljevalci 1 Adriana Ambroš 2 Dragana Devic 3 Ivana Gordanic 4 Aleksandar Jotanovic 5 Gordana Jotanovic 6 Danijela Kejžar 7 Snježana Miljic 8 Katarina Popovic 9 Katarina Ratajc 10 Jelena Župančič 11 Tanja Savic Poročilo napisala ter fotografije in prispevke uredila: Valentina Gradič, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v šolskih letih 2010/11 in 2011/12. Posamezne prispevke so prispevali učenci dopolnilnega pouka slovenščine. Fotografije: arhiv Valentine Gradič, društva Slovencev Triglav Banjaluka in družine Perušic. Bilten je založilo: Društvo Slovencev Triglav Banjaluka. Izdajo so finančno podprli: Društvo Slovencev RS "Triglav" Banja Luka drustvoslovenaca.triglav.bl@teol.net www.udruzenjetriglav.com Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamjejstvu in po svetu Ministarstvi prosvjete i kulture Republike Srpske Grad Banja Luka Tll.h-UU.I^l U LIVI hlK> iiMtTP-iTvo ih muifu^r N:Aii0^T VinillflfittiSPflltT