Vladimir Vchovc :
Ogljarjev Peter.
1                           (Konec)
?.upanova Fran'ca se je p ebudila z zadnjim petelinovim petjem. Za nje-nim oknom je pošumeva''O listje. Od-grnila. je pisano zavcsa na oknu in se zazrla v jesen.
V vrhov;h kostanjev se je lovil la-hek veter, beroč po vejcvju zaclnje onmienelo listje, katero je. v poig a-var.ju \elra padalo na dvorišce.
Otožne in zasivele so Iežale pla-tane, zapuščene njlve so stezale za-rjevele brazde tja daleč v jesensko' meglo in nizko nad pustim poljcm se je podila jata žerjavov.
Postala je nehote otožna ob tem pogledii.
Pri kozolcu je zapazila Pcfra. Ali kako se ga je prestrašila, videč ga s pomečkanim klobukom, njegova. lepa kami/ola iiv- irhaste  hlače so bile vse
blatnc zadaj. Velike, plave oči S3 čr-i"O obrobljene kot bi Prter to noč1 pre'ro'ol rajveč;e trpljenje. Skrla se je  za  2aveso  in  opazovala.
..Pi'ančeval jc in s fauti s^ potc-pal pozno v noč," ji jc bila prva re-šilna   niisd.
• Tudi ion jo jc opa/il na oknu. A l;o ;e zgini'a, ga je zaskelelo pri src.u irikrat 'bolj močncjc kot rnnoči. Pre-pričan je bi1, da ga Pranica vari; silno-je trpe! ob tcj m"s'i. Potegnil jc po itra-vi klobuk in stopal skozi vas s tež:> r.a srcu.
Za njim pa jes'rmelo bislro Frai ic-no oko.
Takrat je slopila v kainro Franič-na mati.
,,Kakor sem ti rekla v.z snoči, og-ljarievega Pet;a ne trpiin. Ako hočeš A1a'evža s Poljan, stara si dovolj, da boš spoztoala, kaj je prav ali ne." je je hi'Lela na vse zgodaj županova mati. . Franica je bila tiha. premišljivah ic o sinoči ko je p«l s fanti Matevž s Po-
!jan poJ r.jenim oknoni. §e vednogaje [akp živo videla s kipečimi brkami pcd r.os m, 1 o.'raslih plavih Ias in zape'ji-vih ori. In p:tem še tisto, ko^ bi mati veJcli... Sicor-pa mu \z /e obijubila, da bo njegova.
,,Saj ne rečcni, da je Matevž <g\\\ in n-erotlcn'', je cdvrnila niateri.
,,I, sevcda ni; hiso inia ia denarja v s1 rinji. Peter pa je sanio nbogi og!'a'-ček'f, je pr'trdi!a shra, vesda, d.i scje hči spametovala.
Kakor iz bliska je švignil Franici Pe'er skozi možgane, ves. b'aten, za-sra-rnovan in poni/.an. Znstudil se ji je..
Ker pa je molčala, je deia'a mUi:
,,Ako bi vedcla, kai je če;ičil n:ri Jože nasennt hlapcu o Petfu, da ga je sinoči čuva! naš mačck pri kozolcu. Najlrže se je s kamenem hote! otolažiti r.ad Poljancs pa je zadremal ta:n od strahu 6o 'julra. I.jubosumnež zani-karni! '.
In fttarka se je nasmejala na vsa ¦do!ga usta.                                 . .
Franici je bi|o sedaj vse očito. Sii" ni'a )< matcr v bok in rekla:
,,Pa naj bo, Matc\rža s'Poljan!*'.
Tako j^ bila zn vcJno zapcčalena P, tro-.a  'jubcz.n  pri županovi Franici.
6.                   ¦
P.tcr pa jo tak ai taval srcdi polja proti domu.
Zarud.lo jut o nd.jj za planinami ga je budilo, po njivali m ob gozd-nih obronkih so S2 še vallle jesai-ske megle in po:nikale v sive planjne. Iz vasi }2• bilo čuti cvilei:, otožen glas vedno glasnjje. Iz bcle megle se je zvil kmet z vozo.n. Koščeno kljuse |e bilo tudi otožno, a voz je škripal o-tožneje. Famo kmet v zastavnem ko-i]aku >se je sklanjal v polusreči tiaci prazne biazde in je nekaj golčal, mr-mral, ko je zaslišal jutranje zvonenje iz jesenske megle.                                   ¦
Pet^r se mu jj umaknil- za nizki grm, <la jc odmrmral kmd z vbzom.
Stopil jc zopjt na blatno/ Zvože-no pot.                                                     m