41. številka. V Trstu, v sredo 21. maja 1890 Tečaj „E D I N O S T" i7,haj» dvakrat na teden. vsako »rede in loboto ob 1. uri popoludn« „Edinost" stane: in leto gl. R. —; izven Avst. 9,— gl. za polu leta „ S.—; * 4.50 „ za četrt leta » 1.50; „ , 2 25 , Posamične Številke ne dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v TritTS po J» nov., v Gorici in v Ajiovičini po H nov. Na naročfce brez priložene naročnine i« •jpravništvo ne ozira. EDINOST Oglasi i» oznanila rakune po h nov. vthiica v potiiu ; za naslove r. debelimi črkami plačujo prostor, kolikor bi gii olinet^lo navadnih vrstic. Poilaaa. Javne zahvale, oitnrtnice itd hi' raount! po pogodbi. v*i '■ >;iir«i po&iljajo uredništvu v ulio; Ciihntia it. '25 \' proste poštnine Glasilo slovenskega političnega dnužtva zalsPrimorsko. • V rdivst jr m ć Tužna Ljubljana. Bridka žalost me prešine Ko se spomnim domovine, j Ubogi narod slovenski! Koliko je moral in mora se trpeti od svojih starih sovražnikov, ki mu zaničujejo in zatirajo njegov jezik, ki ga z vsemi sredstvi hočejo obdržati v starem robstvu, kolikokrat je že napel svoje moči, da se ga reši, kolikokrat mu je žo zasvetil žarek upanja na boljšo bodočnost, a vselej je upal zastonj, vselej so mu kmalo zopet ustali sovražniki, ki so mu vzeli, kar je dosegel in ga pahnili nazaj v prošnjo temo. In to neso bili tujci, njegovi sovražniki so bili njegovi lastni sinovi, kateri so v ljutem mejsebojnem boju pokončali in uničili njegove uspehe. In zdi se nam, kakor bi se imel zopet ponavljati ta žalostni prizor. — Po dolgoletnem naporu vsega slovenskega naroda posrtČilo se mu je, da si je na nekaterih krajih zboljšal svoje stališče, ter jel nekoliko prosteje dihati, a že zopet mu preti nevarnost, da izgubi vse svoje na novo si pridobljene pozicije. — Z žalostjo in jezo gledajo Slovenci, živeči ob narodnih mejah, na to, kaj se sedaj godi v Ljubljani. Bela Ljubljana, naravno središče naše domovine, Ljubljana, ki nam bi morala biti v navduševalen izgled, kako moramo delovati, ako hočemo koristiti svojemu narodu, ta Ljubljana nam je sedaj v svarilen izgled, kako no smemo delovati, ako nočemo škodovati svojemu narodu. Komaj se je otresla sovražnega jarma, komaj je potihnil javni boj z narodnimi sovražniki, ki »o se premagani zavlekli v svoja skrivališča, in že je vsplamtel nov boj, hujši in strastnejši nego kedaj. In to ni boj, kakor je bil prešnji, katerega je z veseljem gledal ves slovenski narod, v katerem so je krepila narodna zavest, v katerem je plamtelo narodno navdušenje, boj je to Slovenca proti Slovencu, brata proti bratu, boj, v katerem se ruši vsa narodna disciplina, boj, v katerem se bojuje brat proti bratu z vsemi, tudi naj-podlejšimi sredstvi, kakoršnih bi si ne upal človek rabiti niti proti svojemu naj- kauiene, ki so jih oni v potu svojega zanje njihovi navidezno najhujši nasprot- hujšemu sovražniku. j obraza pripravili za poslopju narodne orga- niki. Potrpežljivo čakajo, da se jim po- Kdo pa je kriv temu, da je prišlo nizacije. Ako pa ho kedaj predrzne ka- nudi priložnost, priboriti si svojo nekdanjo tako daleč? Ne bojimo se javno odgovo- t o »-i izmed njih ter izreče svarilno besedo, pozicije. Kdo ve, no pride li kmalu zanjo riti tu na to vprašanje: Krivi so vsi tisti,' tedaj pa padejo nanj eni in drugi in no pripraven trenotek in kdo ve, se li bodo kateri se pod krinko navdušenja za narod, • odnehajo prej, dokler se jim ne umakne mogli ustavljati njihovemu naskoku v no- in pod krinko navdušenja za vero bojujejo z ranjenim srcem. tranjem boju oslabljeni, da, moralno skoro samo za svoj interes, in za svojo čast in Na njegovo mesto pa stopajo ljudje uničeni Slovenci. l)a bi pač stvar no bila slavo; krivi so vsi tisti, katerim se ne brez ptevdarka, brez skušenj, in — kar tako huda! Da bi se pač mi motili! Ali ljubi mirno in vztrajno delati za narod, jo huje — brez dobre voljo in brez žalibog prepričani smo, da se ne! Tužna Ljubljana! Tužna Slovenija! —č. Železnica Loka-Divača. pa vendar hočejo nase obrniti njegovo po- pravo ljubezni d o'narod a. zornost. Zato kriče, in zmerjajo drug dni- Kam naB to pripelje? — O tem niti zega, da nič ne dela, ne store pa ničesa govoriti nočem, kako posledice bi imelo, t niti eni niti drugi. Krivi so nadalje vsi ako se ta boj razširi po Sloveskeni, ako 1 tisti, ki s slepim sovružtvoui proganjajo so zanese v mejne dežele. Tudi to po-vsakega, kdor ni popolnoma istih misli, skušajo že neknferi, kojih fanatično s« v- kakor tudi onega, ki se vsaj ne hlini, da raštvo do osebnih nasprotnikov nema več ^Qovor državnega poslanca dr. FerjnniUa I je istih misli. Sebi odpuščajo vse, nasprot- nikakih obzirov za narod in narodno ko- v državnom zboru dno h. maja laao). ! nika pa zasledujejo po vsih njegovih rist. Ako se jim posreči, p o t e in j (I^a'je). potih, iztaknejo njegove najprivatniše raz- j o z a m a n vos dolgoleten trud,j Pa tudi neugodni in tlačeči tarifi južno mere, zavijajo njegove najnedolžniše be- vse vztrajno delovanje p r a v i h železnice, ki jih imauio za Ljubljano in | sede in iz vsega tega kujejo strupeno rodoljubov, v trenutku b o d e ^ vse postaje južne železnice na Kranjskem, orožje, s katerim potem hočejo uničiti uničena ysa nade polna setev, ostanejo v/lic peažni pogodbi iste. Pa jo svojega brata. In tako delajo eni in drugi! ki sojo oni zasejati in k a t e r a še neka druga neugodna okolnost, okolnost 1 Mi Slovenci smo r. s Čuden narod, v z a d u j o m č u s u č e d a I j e lepše namreč, da se pćažna pogodba lahko v pol Tujec nam sme storiti vse, kar hoče, sme prospe v a. A to se zgoditi ne sme. leta odpove. Južna železnica lahko torej nas smešiti, zasramovati in psovati, vse »iti na Koroškem, niti na Štajerskem, niti peažno pogodbo odpove, kadar hoče. ! potrpimo, ako se pa naš rojak predrzne, v Istri, niti v Trstu. Kakor doslej, 1 Če bi se odpovedala pogodba, bi dr- imeti drugo menenje nego mi, tedaj nam tudi odslej ne sme biti tam niti žavna železnica v jednem letu ne mogla v svetej jezi vsplamti srce, s kolom pla- klerikalcev niti liberalcev, nanj, in cela toča psovk se vsuje tom več sami Slovenci in 8 I o- nemo napraviti zveze in tudi z razlaščenjem, o katerem govori zakon za železnico Ilerpelje-Trst, bi ne šlo tako hitro. Fri takih razmerah se s pćažno pogodbo in b prometom, ki se je ž njo omo- nadenj; in ako ga to ne umori, ali vsaj vani, prepričani, da ;|e le v složnem in ne požene v beg, potem si poiščemo še »kupnem delovanji vseh slojev našega druzega orožja: opravljanja in obrekovanja, naroda mogočo priboriti ina pravice, ki in tako lete strupene puščice sem ter tje, mu jih sedaj še krate njegovi nasprotniki, gočil državnej železnici, kateri je pa, kolikor dokler ni uničena čast obeh boriteljev. A kam nas pripelje na Kranjcem mogoče, omejen, ne more uplivati na vi-Čeui bolj zna kdo psovati ,Domo- ta boj v domačem taboru? Žeje u ni- šoke tarife južne železnice, da bi se poljuba" in njegovega urednika tem „večji* Čena skoro vsa a u k t. o r i t e t a vseh nižale. Kako ti tarifi tlačijo Kranjsko in zlasti stolno uiesto Ljubljano, za to bi vam lahko ' radikalec in liberalec jo, in čem bolj zna. naši h vodij, in Kranjsko ljudstvo kdo zabavljati „Brusu" in njegovemu ured- skoro več nema mož, na katere bi se ozi-niku, tem „večji" klerikalec je. Smejal bi ralo s spoštovanjem in zaupanjem. Vsa- iz peticije deželnega odbora kranjskega se človek, ako bi stvar tako žalostna ne kemu se žo gnjusi to vedno mejsebojno (iz 1880. leta navel slučajev, ki živo osvet-bila. Take razmere so krive, da se čedalje psovanje in zmerjanje in nikakor ni no- Ijujejo . . . (Nemir.) bolj odtegujejo narodnemu delu zmerniši I mogoče, da se ljubljansko prebivalstvo: Podpredsednik (zvoneč): Gospoda moja! in mirniši možje, ki so res kaj delali za! enkrat zopet obrne do mož, kateri so še Mi smo pri grajenji državnih železnic in narod. In človek jim tega skoro niti za-^ pred nekaterimi leti vodili upravo ljub- jaz no morem razumeti, če govornik govori meriti ne more ! Kako bi jih pač ne bo- ljanskega mesta in Kranjske dežele. Mirno k temu poglavju. Prosim zatorej miru. lelo srce, ako vidijo kako drugi v strast- na strani stoječ ti možje sedaj s škodo-; Poslanec dr. Ferjančič (nadaljujoč):... nem zaslepljenji razmetavajo one temeljne željnim veseljem opazujejo, kako delajo kako južna železnica vzlic peažni pogodbi PODLISTEK. Na jadranskej obali. Puvost; spisal Sla vol j ub Pubr&vec. V. (Dalje). Silna množica ljudstva se gnete danes okolu Tkalčeve hiše. Vse čaka, da sprejme nesrečno pokojnico k večnemu počitku. Brez znaueev in sorodnikov, brez zvestih prijateljev in prijateljic, zapuščena je reva, kakor v življenji, tako tudi v smrti. Upajmo, da je ni zapustil Bog, najboljši, napravičnejši sodnik naših hib in pogreš-kov. Nekaj sosed stoji okoli odprte krste, vsaka jedenkrat pritisne ruto na oči in nos ter nemilo zajavka, zdihujoč, da nas vse čaka taka preprosta hišica, ko se ločimo od sveta. Zraven nesrečne mlade matere, umrle v najlepšem cvetu svoje mladosti, položili so tudi mrtvo rojeno dete. Helo je kot padli sneg in kot nedolžni an-geljček smehlja se ljubo. Ta pogled mora pretresti vsakega, kdor ima še iskrico sočutja v sebi. Tkalca pa ni, odkar je za-tisnil hčeri očesi; Bog ve, kod so potika. Pogrebci po že tukaj, množica se raz-( mika na dve strani. Se nekaj udarcev in pokrov krste pokrije Marijco in vso njeno sramoto s prtom pozabljivosti. Kar se sliši i zunaj šepet: „Tkalec gre Tkalec!" V tem hipu je bil že res na vratih. Oči so mu strahovito obračajo in videti je kakor brez J pameti. S silo se prerije do krste, privzdigne pokrov, pogleda mrliča, zopet izpusti in reče: „Z Bogom Marijčka! Tam se snideva. Grdi zapeljivec pa bode še čutil posledket koje je nakopal na mojo sivo glavo". Pogrebci vzdignejo krsto in neso iz hiše. Tkalec so opre z jedno roko ob vogel svoje koče, da se ne zgrudi na tla. Strašan je bil videti v tem trenotku. Jezen pogled, razuiršeni sivi lasje, krčevito se stiskajoči pesti, strašno zakrivljeni ustnici, okoli katerih se je vil kakor demonski nasmeh, i " vso to so bili znaki, da s Tkalcem ni več vse v redu. Spoštljivo so zbira množica v mrtvaški sprevod. Tkalec se no premakne z mesta. Z močno hripavim glasom začne upiti: .Prokleti slepar! Zemlja naj te ne drži v svojem krilu, ko bodo trgal hudič grešno dušo tvojo. Slepar si ti, vsi tvoji znanci, vsi tvoji prijatelji, katero si pro-varil s svojim strupeno-sladkim jezikom. Prokleta zaloga ! Pravični Bog pretiplji vam ledja in obisti in kaznuj Vas ! Kakor je meni vaša peklenska zvijača iztrgala iz naročja jedino hčer, kojo sem ljubil bolj kot samega sebe, tako in še stokrat hujše trže naj nesreča vam in vašim otrokom otroke iz srca. Pohotnost, krivica, slepar-stvo, laž to so vam igrače. Srce človeško, srce slovansko vam je tudi igrača, vest ste zakopali v svojej neizmernej puželjivosti, katera vas prej ali poslej tudi uniči Zdaj nas uničujete, ubi jate, a še bol j neusmiljeno kot bo ubija kača v travi. Zdaj nas preklinjate, a vzlic temu zapeljujete naš cvet, naše hčere. Ako zato cako delate, ker nećete, da bi mi vam bili po naravi to, kar hočemo biti in zakar nas je Bog ustvaril, narava sama se bode maščevala in se že maščuje nad vami; maščevali se bodemoj pa tudi mi. Če ne mi, pa naši nasledniki, vrnejo vam z obrestmi vnebovpijoča dela. Pride pa čas, da boste trepetali pred nami, kakor se trese šiba na vodi. Vi ne poznate zahvale, ne hvaležnosti. Ako so vi ponašate s svojo dvomljivo omiko in zgodovinsko kulturo, ponašamo se mi s poštenostjo in nravnostjo, koje pri vas ni iskati. — Bog vsemogočni, ki je nad nami, no more trpeti krivice, kakoršno čuti moje očetovsko srce. Ta Bog usliši mene, stegni svojo roko in udari vas, da se boste zvijali kot prebodeu črv v cestnem prahu. — Ti pa, grdi zapeljivec, boj se mene, boj so roke Božje. Stezal bodeš nekdaj roki po pomoči, a zaman, kakor je zaman zdaj stezam jaz vsled tebe, grešna duša peklenska. A tedaj Tkalca no bode — več — da — bi — ti — plju-nil — v ob-raz — da bi te — pah-nil — Zlomilo je nesrečnega starca. Piščančev Pran, ki je stal ob bližnjem voglu z motiku v rokah, in gledal, da poneko pogrebci ono deklico, kojo bi bil on tako rad ljubil a ni hotela, pritekel je in še nekateri sosedje na pomoč. Tkalec ni potreboval ničesar več. Vzdignili so ga mrtvega in odnesli v hišo ter položili na oder, kjer je prej ležala njegova ljubljena Marijca. (Daljo prihodnjič). • tarifi ovira promet. Toda to bi bilo pre-•Mirno in omejiti se hočem le na nekoliko slučajev. Za vagon aladorjajz Rohrbacha v Trat j® vožnjine od 100 kilogramov 1 gl. 50 kr., v Gorico 1 gl. 60 kr., v Pulj 1 gl. 86 kr. Te postaje so seveda mnogo [bolj na jugu, nego Ljubljana in od ravno tam v Ljubljano stane vožnjina za alador od vsacih 100 kilogramov 1 g!d. 96 kr., torej za 46 kr. več nego v Trat, in 36 kr. več nego v Gorico, če tudi se blago v Gorico 107 kilometrov dalje vozi, nego v Ljubljano. Poatojinskemu trgovcu, zatorej bolj ugaja blago dobivati iz Gorice nego iz Ljubljane. pogodbo niti ne dela, da si zagotovi za Maggu, slučaj odkupa kolikor je moč ugodno kon- atijake stelacijo. Pa tudi, če država kupi Železnico, ne bode mogla oskrbovati po tirovih južne železnice vsega prometa, ki se bode se povekšal z dograjenjem državnih železnic. Ozirati se treba še na vse neugodne trgovske razmere, tudi se ne smejo pozabiti oni neugodni odnošaji, ki bi se utegnili pokazati v slučaji vojne. Ker trgovske in vojaške razmere zahtevajo, da se gradi ta železnica, ker tu imamo opraviti z železnico, ki ima pospe- da niti ne pozna zgodovine av-deželi Galiskej, kar je vsakako žalostno za avstrijskega politika. Poljake smatrajo za ptujce, ker jih ne poznajo. Govornik priznava, da je bilo med nekdanjo birokracijo tudi poštenjakov, ali večina je bila res taka, kakor jo je slikal poslanec Javorski. Celo eneržija cesarja Jožefa ni vspevala proti tedanjej birokraciji. Govornik se čudi, da uprav taki možje, kateri se po vsej pravici ponašajo z nekaterimi pridobitvami nemške kulture, zatajujejo pridobitve nemškega prava na polju zgodovinakega razvoja. ševflti tako važne koristi, gojim nado, da Tako je tudi v predstojećem vpra- P odpredsednik : Opazil sem, da govori visoka vlada, če bodo trajale ugodne fi- sanju. Smoter patenta z leta 1848 je bil, govornik pri zgradbi državnih železnic o tarifih južne železnice. (Klici: Ne! On govori o stvari!) Prosim, ne utikati ae mi v nančne razmere. ne bodo ae obotavljala, pridobiti kmete za državo in dinastijo, in da prej ko bode mogoče stopi pred zbor- zato se jim je reklo : tretjino tega, kar nico s predlogo, katera bode uresničila to imate plačati, plačala bode država. Ima-li besedo. Prisiljen sem poklicati k atvari. Poslanec dr. Ferjančič (nadaljujoč); usojam si opozarjati, da govorim o pčažni j pogodbi, katera je sedaj surogat za državno j železnico in da hočem dokazati, da na ta-s rife južne železnice za Kranjsko nema nobenega upliva. Ne morem kaj, da ne bi, razmer prav kratko označil. Prosim torej, i zatorej govornika željo južnih dežel brez ozira na stranko država pravico umakniti besedo, katero in narodnost. (Odobravanje na desnici.) Politični pregled. je dal en cesar avstrijski P! Akcija, ka-j tera bi morala slediti predlogu manjšine, ! bila bi politika nezvestobe, preloma be-Bede in prava. Poročevalec manjšine dr. Beer pov-darja, da so se poslovi zemljišne odveze Notranje dežele i v povsem postavno vršili in da Dne 19. t. m. sešel se je č e s k i 86 ne da trditi> da Je Galicija kaj storila da se mi dovoli navesti še jeden slučaj, d e ž e 1 n i z b o r, da obravnava o vladnih " V8aJ do ,eta 1848 ~ v olajšavo kmeč-k, ae t.ee tanfov južne železnice. j predlogah) ti6oiih fle »klepov spravne kon-■ keSa 8tftnu« NJe6a somišljeniki neso nav- Ce tudi se je vprašanje o zvezi državne ferencije. i ^ahneni čestihlepjem in nikakor ne hre- železnice s Trstom že več let obravnavalo Gališki deželni zbor se anid« arudi Pene P° tem' da bj sedeli na ministerskih v tej visokej zbornici, zadnja dva dni so I meseca junija, da sklepa v zlasti Tržaški poslanci govorili o tem. )jigne odveze. (Glej poročilo vender se še, kolikor jaz vem, ni sprego-1 zboru.) vorilo v tej viaokej zbornici o tarifih južne ( pravo 8mo pogodili trdeči, da so železnice zlasti za Kranjsko in vender bi nemški konservativci v velikej zadregi. snide sredi zadevi zem-o državnem sedežih. Mi se ne smemo, pravi govornik, vračati k začetku te zemljišno-odvezne afere, ampak opirati se nam je na določila patenta z leta 1859 in na cesarsko odredbo z dne 13. oktobra 1857, katera mora plačati to svoto. Poročevalec večino, poslanec Z e i t- to tudi uplivalo na Trst. Omenjam torej,' Zadrego to nam najbolj jasno priča nji- nedvomno določujeta, da dežela Gališka da Goriški trgovec lahko alador za 22 kr. hoTC po8topanje pri glasovanji o ominoz- * ceneje pošilja v Postojino, kakor Ljub- nej tej viadnej predlogi: oddaljili bo se. ljanski, če tudi ga oba dobivata iz Rohr- ^ tudj odlični konservativni list „Grazer h a m m e r zavrača menenje, da se je s bacha in če tudi se ta slador vozi iz Ljub- Volksblatt" priznava to, pišoč: „Pričako- to zadevo prenaglilo. Zadeva ta ni nova, ljane v Gorico 167 kilometrov in iz Gorice vatj nam j0 vro^ega boja in dobro bi bilo, ampak palament se bavi žnjo že od leta v Postojino nazaj 102 kilometra, torej vkupe da 8e doseže nekako premirje mej .ostrej- 1862 sem. Socijalni, gospodarski in finan-269 kilometrov, dočim je iz Ljubljane do in flZmernejšimiu. Žal, da se je po- cijelni odnošaji Galicije silijo v to, da Be Postojne samo 65 kilometrov. (Čujte! na 8tavii Lienbacher s svojim „strašansko mučna ta zadeva enkrat reši; ravnovesje desnici.) jasnim*' govorom na čelo „ostrejših*, v državnem gospodarstvu je tudi skoraj Jednako je z vožnjino iz Trsta. Za Trebalo bode torej posebne previdnosti, doseženo in se bode tudi vzdržalo, ako vagon petrolja plača se v Ljubljano 80 gl.,; da 8e jZOgnemo zmešnjavi.« ne nastopijo veliki in nenadni dogodki, v Gradec 70 gld., na Dunaj 114 gld., tu, V seji d r ž a v n e g a z b o r a dne Po tem govoru prešli so v podrobno navajam podatke iz 1886. leta; so se li 15# t m odgovoril je justični minister debato. kaj promenile razmere od tedaj, mi ni znano. dr grof Schonborn na interpelacijo po- j Poslanec T ii r k je rekel, da je ža-Za vagon petrolja iz Ljubljane v Gradec 8lanca deFranceschija in drugov lostna uloga, katero so igrali tu Nemci, je pa plačati Žo 92 gld., če ae priračuna radi p08topanja preiskovalnega Rak v deželi Gališkej so židje. Vsa de-vožnjina iz Trata v Ljubljano 30 gld., torej 8 0 d n i k a v nekej preiskavi, vršivšej se žela Gališka je pa rak na telesu Avstrij-staue vagon iz Trsta v Gradec Ljubljan- pri 0krajnem sodišču v Pazinu, da je skera, kateri bode istotako vničil Avstrijo, skega trgovca 122 gld., Tržaškega pa le takoj zau|£azai natanjčne poizvedbe o tej kakor bodo židje uničili Galicijo. Poslancu <(> t5[d' zadevi. Te poizvedbe doposlale bo se.Trojanu je v zadoščenje, da se za- Ta dva slučaja kažeta, kako je s ta- disciplinarnemu senatu višjega deželnega deva ta reši s pomočjo njegove stranke, rifi za Ljubljano. | 8odi^a. Ta senat jo spoznal, da ni pra- Poslanec H e r o 1 d izjavlja, da Mladočehi Zgrajenje železnice Divača-Loka kori- vega raziogtl) da bi ae proti preiskoval- glesujejo za predlogo iz stvarnih razlogov, stilo bi v prvej vrsti deželnemu glavnemu nemu 8odnikU) adjunktu O k r o t i č u, Poslanec K r o n a w e 11 e r želi pojasnila meatu. Dočim je Ljubljana od ugodnostij 1 uvela duplinama preiskava. V očigled glede namerovanega posojila za konver-peažne pogodbe, kakor sem že omenil,' te izjave kompetentne disciplinarne oblasti tovanje, katerega namen ima biti, da se izključena, bi potem lahko svoje blago nema jU8tićnj mjnister povoda, da bi še dosežejo nizke obresti zemljišno-odveznim pošiljala in dobivala po državnej železnici, kaj „krenil v tej zadevi. j obligacijam. Vladni zastopnik, sekoijski ki tudi drži v Ljubljano. Zgrajenje te že-1 ' Potem 8e je nadaijevaia debatft 0 načelnik Niebauer odgovarja, da bc v leznice bi pa posrednje koristilo vsimQa|iškej z e m 1 j i š n o - o d v e z n e j tem trenutku ne namerava konvertovanje. Kranjskim postajam, kajti kjer bi se dalo a a d e v i. Konečni rezultat smo sicer že j V seji dne 16. t. m. bila je rečena z malimi stroški priti o kake postaje dr- prijavili, tu pa podamo podrobnejšo po- p09tava vzprejeta v tretjem branju. Pozavne zelezn.ee, gledali bi, da bi prišli do ■ rGČil0( Generalni govornik proti bil je po- tem so obravnavali o postavi o m i t n i-nje, in južna železnica bi bila prisiljena j slanec Lienbacher. On je še vedno ' c a h in o i e 1 e z n i š k e m t a r i f u. ponižati tarife svoje, če neče zgubiti znat-, iatega menenjat kakor je bil leta 1883 in j Dne 17. t. m. obdržaval je drž. zbor 1884, da se namreč preko vladne predloge svojo zadnjo sejo. Trgovinski minister je , preide na dnevni red in da se atvar prepusti odgovoril na celo vrsto interpelacij. Potem nega dela dobička svojega. Dobiček za državo iz zgradbe to železnice bi se pa pokazal še le, ko bi vprašanje o odkupu južne železnice aktuelno postalo. Po koncesijskem piatnu južne železnice in sicer po § 55 ima država pravico od 1895. 1. dalje, kadar hoče, odkupiti južno železnico in § 56 določuje, da se čisti dohodek v tem slučaji računa za sodem let od Čaaa odkupa nazaj. Od tih sedmih let se odbijeta dve najneugodnejši leti in po ostalih petih letih ae proračuna čisti dohodek, kateri po letih računjen, torej povprek, daje vsoto, katero bi atala južna železnica ali bolj prav, katera bi določila rento, ki bi se morala plačevati južnej želesnici. Umljivo je torej, da si južna železnica na vao moč prizadeva, da se odkriža konkurence, ki Be jej a peažno državnemu sodišču v rešitev. Po njega so sklenili dve postavi, tičoči se t r t n e menenju je terjatev državina do dežele uši. Prva določuje, da se smejo trte, ka- Gališke še vedno pravoveljavna, torej je terih se trtna uš ne prime, tudi po takih popolnem osnovano, ako se v tem slučaju nasadih vzgajati, ki so v soseščini z oku- govori o „darilu". Lienbacher je potem ženimi nasadi. Druga postava določuje, da na dolgo zavračal zatožbe proti birokraciji, so novi nasadi 10 let davka prosti, tudi Vlada ni storila pravega koraka, ko je ako neso obsajeni z američanskimi, ampak po nepotrebnem prišla s to predlogo pred državni zbor. Nekaj pa bode gotovo dosegla: ali se bode prelomil železni obroč, ali pa bode mnogo nemških poslancev (seveda konservativnih) izgubilo zaupanje avu- domačini trtami. Slednjič so rešili postavo glede podpore za reguliranja, potrebna na Tirolskem vsled povodnji leta 1889. V delegacije so voljeni: za Trst: delegat Stalit*, namestnik Burgataller ; za Goriško : delegat grof Coronini, namestnik knez jih v o 1 i I c e v. Levica je burno pritr- Hohenlohe ; za Kranjsko: delegat Klun, jevala temu Lienbacherjevemu govoru. namestnik dr. Ferjančič; za Istro : delegat Za Lienbacherjem prišel je na vrsto dr. Rizzi, namestnik De Franceschi; /a generalni govornik za predlogo, poslanec j Dalmacijo: delegat dr. Klaič, namestnik M a d e j s k i. Ta je očital poslancu dru. Conte Vojnovič Po teh volitvah predlaga poal. L a-ž a n a k y, da se predsedniku dru. Smolk čantifa na njega ozdravljenju. Ta predlog a«; je vzprejel soglasno in občim odobrava nj % ni. Poslanec vitez Javorski ae zahvali podpredsedniku, da je tako korektno in trudoljubivo vodil zborovanja. (Obče odobravanje.) Podpredaednik Chlumecky ae zahvali na tem priznanju in zaključi aejo ob 3/42 uri popoludne. Ogrski trgovinski miniater predložil je državnemu zboru zakonski načrt o vpeljan ju obligatoričnega nedelj nega počitka. Ta načrt določuje nedeljni počitek na 24 ur, začenši od 6 ure zjutraj. Vlada zahteva pooblastila, da potem na-redeb določi izjemne slučaje z oziroui na potrebe prometa in aprovizijoniranje in morda z ozirom na strategiške razloge. Za delalce te kategorije bodo pa določili vsake 14 dni popolnem prosto nedeljo. Vnanje države. V očigled pravde proti Bolgarskemu majorju Panici izšla je v Đukareštu neka proklamacija do Bolgarskega naroda, katera slove: „Apelujemo na narod Bolgarski in njega vrle vojake in jih rotimo pridružiti se naporom naroda, da se Bolgarska osvobodi jarma tiranstva. Voditelji Bolgarske so izdajice. Za časa volitev v letu 1887. prelivali so krv nedolžnih Bolgarskih državljanov. Da le ob-drže moč v svojih rokah, poslužujejo se uzurpatoriški princ in rabeljni Stambulova umorstev. Nesrečne žrtve Coburgovih vojakov v Ruačuku, Burgasu in Stari Goraji kličejo na maščevanje. Pred nas v.-ih očmi stoje še grozovitosti Mutkurova v Totar-Bazardžiku. Naj-li pozabimo vsa ta dejstva tiranstva?! Bolgarski patrijotje trpe in vzdihujejo po ječah. Vse institucije, katere nam garantuje ustava, teptajo z nogami. Ministri diktature obogateli so se na stroške države, sedaj pa so prisiljeni najemati posojila, da morejo plačevati oderuške obresti. Bolgari! Vaše življenje, Vaša čast in Vase premoženje izpostavljeni so na milost enega uzurpatoriškega kneza, kateri Vas drži v okovih in Vas muči. Brutalna sila je, katera Vas vlada. Dvignite se Bolgari, prepodite tega ptujega princa in njega dvornike, ter vladajte so sami! Kako dolgo bode-li še trajalo ptujc gospodstvo? Svobodna Bolgarska. Stari lisjak Bismarck ne bi rad miroval. V pogovoru z nekem sotrudnikom francozkega lista „Matin" je rekel, da se čuti premladega, da bi miroval; privajen je bil politiki in ker mu te manjka, je vse pri kraju. Bismarck je zatrdil, da Nemčija ne bode nikdar več napala Francije in tudi ne {provokovala do vojske^ Nemčija je sedaj popolna in nema česa iskati r Francozkej, kakor nema ničeaa iskati v Holandiji in v baltiških provincijah. V pogovoru z dopisnikom ruskega lista „Novoje Vremjaa je pa izjavil Bismarck: Po Berolinskem kongresu bila si je Nemčija v svesti, da potrebuje obstoj Avstrije, kakor sedaj Rusija potrebuje obstoj Francozke. Nikdar pa ni mislil oškodovati Rusije v gospodarskem obziru. Časniki so mnogo škodovali proti njegovej volji. Napadna vojna proti Rusiji bila bi velika nesreča. Nikdo ne bi imel od nje dobička. Nikdo ne misli na osvojitev baltiških provincij brez Poljakov. Ti poslednji bi pa bili za Nemčijo nesreča. Celo, ako bi Rusija zaaela Carigrad, ne bi hotela Nemčija teli ponujanih provincij. Za vojsko ni pametnih razlogov. Nikdo niti ne misli na to, k večim par mladih generalov, kateri se boje, da ne postanejo dovelj hitro feldmaršallajtnanti. DOPISI. Z Notranjskega, v maju. [[/.v. dop.j — (Pomladanske studije). Zanimiva je, gospod urednik ! — „Kdo* ? — Letošnja pomlad. — »Zakaj« ? — Uf, kako ste ,čudni" ! — Za to, ker — preobrača kozolce z vremenom, kakor mačka z mišjo, ali pa: kakor jih preobrača marsikdo na slovenskem političnem in literarnem polji. — Ker se tiče letošnje pomladi, tej vanja vprašal predsednika, zakaj ni druž-tvo odkrilo te spominske plošče v Planini, a predsednik je na to interpelacijo odgovoril, da bi imelo družtvo s tem prevelike stroške, katerih ne zmore. To pa iz dveh razlogov, namreč: ker bi godba stala mnogo, in ker so Planinski krčmarji sta- Po mojih mislih sta oba izgovora ali razloga prečrno slikana, kajti dobi se ne le godba (ni treba baš vojaške!) za ugodno ceno, temuč tudi krčmarji (Planinski) bi ne zahtevali tacih židovskih svot za tako slavnost, kolikor poznamo razmere, — a trebalo bi se družtvu nekoliko resneje poprijeti dela. Torej: Poprimite se stvari, in mi drugi bodemo pomagali! Opustiti da ne postane se nadejam, da bode še popravila kar je pokvarila in zamudila, glede nekoga vili prevelike tirjatve. pa »em jaz obupal, da se bode „popravil", ker soditi ga po njegovej konfuznosti, s katero otepa zadnji čas po nas Slovencih, in z ozirom na njegov „Grossenwahn", v katerega je bas zdaj zaletel se, trdil bi človek skoro, da je ta mož — „morphinist", kakor je bil sumil nemški cesar Viljem pred kratkim o bivšem kancelarju Bis-matcku. Bismarcka je baje nemški cesar zaukazal zdravnikom tudi „preiskati", glede j pa tega koraka ni smeti našega moža nasvetoval bi jaz „radikalneje" , stvar že smešna ! sredstvo : da bi ga Slovenci postavili lepo — pred vrata, ž njim pa tudi vse one sr-| jz Ljubljane 12. maja 1890.*) Oseb-diteže, ki so jeli pred letom in dnem si- noflti ponajve£ B0 vzrok novodobnemu kati in pikati po duševnem kapitalu, ki prepirU) kateri je nastal v našem središču, so ga s trudom in požrtovalnostjo ustva- Tegft menenjft je bil tudi tržaški rodo-rili naši zaslužni pesniki in pisatelji — jjub> mude6 8e minole dni v Ljubljani! narodni prvoboritelji, ter uporabljati svoj Kot gQ8t navzo6en pri ^hodu Katoliškega »Sic voleo, sic jubeo', S tem pa Vas za- po, družtva« bila mu j0 dana prjiika, da gotovim gospod urednik, da za tako — V8flj nek0liko (in morda se preveč) spozna sit venia verbo 1 — nerodoljubno delova-' Bnovodobne razmere"! Gospoda! Kje so nje na Notranjske j strani n i mej Slovenci oni liberalci in svobodo-ugodnih tAl, kajti, tu je P misleci, o katerih se tako srdito govori P gnala zdrava korenina narodne Kakor je pi(JCU t6h vr9tic znano> ni ga bil0 zavesti že odveč močne vrhove dog,ej med S)ovenci žioveka — prosto-in vejevje, ki r o d č narodu p r a- mi8]eca __ pravega liberalca! Vsak dosedaj v e g a telesnega in duševnega sadu, umrši giovenecje žeiei umret} _ sprav|jen da bi mu mogel škodovati tak he-z Najsvetejšim. Ali, ozrimo se na pr. malo rostratiški trud!! p0 Trstu ! Ljudje, kateri so v resnici brez- Toliko o tem. i verci (alla Raškovič), ne poznajo istinito Nekoliko sem sicer zašel, gospod ured- flvete vere> branijo se cel6, svoje otroke nik, a nič ne de. krstiti, umirajoči branijo se spraviti se z Ker se Vam bil zadnjič naslikal koliko senčno stran našega chelli Marija; gospod G rine k Anton stalnim učiteljem II red«; istotako gnspice Gregorič Ivank«, Lavrenčič Antonija in Nadlišek Marica. Imenovan je poštnim komisarjem v Trstu c. kr. poštni koncipist Anton Vilenik. Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu se je nabralo pri domačej zabavi po krščenju Vladimir-a Rusa gl. 3. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti oziroma za otroški se je nabralo v nedeljo 18. „pri rumenej hiši" v Barkovljah v družbi „vojaške kape* 4 gld. 64 nvč. Srčna hvala! pravicoljubje goji „kozmopolitiška (P) ita-Poročilo 0 občnem zboru „Tržaškega lijanska duhovščina" v Trstu. Zajedno pa Sokola" priobčimo prihodnjič. Za danes opozarjamo slavni škofijski ordinarijat v pripomnimo le toliko, da se bode za voli- , Trstu, da enkrat konec stori tej očitnej tev novega odbora razpisal poseben občen krivici in posvari ondašnjega vodečega du-zbor, ker je trajalo zborovanje pozno v hovnega pastirja, čigar iralijanoljubje nam noč in ker se člani neso mogli sporazu- je predobro znano. Zapomni naj si vsak v tej zadevi ter se mu pritožil, da slovenski farani nemajo cerkvenih opravil v svojem jeziku, čeprav je istih vedno večje število v cerkvi; na kar rnu je ta č. go-spod odvrnil, „da oni, ki hodijo k spovedi in sploh v cerkev sv. Jakoba, so K r a-š e v c i (»ic !)• Pisoio sklepa z izrekom : „iz tega je jasno razvidno, da sama duhovščina sveto vero zatira"! Dali smo prostora temu pismu in prav vrt v Rojanu, radi bodemo sprejeli tudi drugo opravi-t. m. v krčmi | č e n e pritožbe slovenskih faranov pri sv. Jakobu, da svet izve, kaka načela in hotelu „Europa" ! Pravicoljubje Italijanov. V Dolini imajo svojo kmetijsko zadrugo. Ta zadruga si po svojej moči prizadeva pospeševati zine- Bogom. To so liberalci, to so prostomisleci! i vinorejo in poljedelstvo. Toda ni jej inoči enostranski dušni vo- | krotka ovčica, ali: 23. Caveant consules pastir, da je Slovenec svaka sila do vremena. ne ecclesia detrimenti meti glede sestave novega odbora. Bratje „Sokoli" ! Vabljeni ste na lilni shod, kateri bode v petek, dne t. m. ob 9. uri zvečer v stranskej sobi, capiat. gostilne „pri Stoku". Več „Sokolov", j |i deželnega zbora Češkega. Predsednik Občni zbor „Tržaškega Sokola" bode knez Lob kovic pozdravil je zbor v čedne 31. III a j a t. 1. ob 9. zvečer v ^ škem in nemškem jeziku. Izrazil je svoje dvorani hotela „Europa". Ker bode to zbo- posebno veselje, da so prisotni tudi nemški rovanje prevelike važnosti za procvit dič-1 zastopniki. Se zopetnim vstopom tih po-nega „Sokola", naprošeni so bratje-člani, slancev storil se je velik korak na poti da se ga polnoštevilno udeleže. Družtvo sporazumljenja. „Kakor ste Vi lojalno vsto-to je zavzelo važno pozicijo v socijalnem j pili — rekel je knez Lobkovic — vzprej-naŠcm življenju, zato je dolžnost vsacemu memo Vas tudi mi lojalno. Glede spravnih Članu, da po svoje pripomore, da se pozi-J predlog pokazalo se bode, da iste neso cija ta družtvu vtrdi in kolikor moči raz- J nobenej narodnosti na škodo. Smoter šeširi. Toraj na svidenje dne 31. t. m. v socijalnoga Menenje pisca teh vrstic je, da ako bi se živlenja, oziroma nekaterih naših družtev, mi res nahajali med Slovenci tako grozni lije biti danes v toliko doslednim, da se dr- beralci, kot si jih doinišljujejo „le nekateri* gospodje, bila bi teh sveta dolžnost, da poskušajo take ljudi z lepa, s pravo krščansko ljubeznijo za-se pridobiti, ne pa iz sebe bruhati tolik srd! Pri shodu katoliškega političnega družtva so nastopili trije glavni povorniki. Govor g. P. bil je povsem enak nedcljskej propovedi kakega g. duhovnika. Tudi dobro ! Ali po mojem menenju to posvetnemu gospodu popolnoma ne pristuje, kajti to utegne vzbujati med poslušalci sum, da ta gospod ne govori „od srca", temveč da si želi pridobiti s svojim govorom le slavo od strani svoje stranke! Drugi govornik č. g. Ign. Žitnik Ko sem pred kratkim vprašal pred-' povedal je v svojem govoru mnogo zani-sednika nekega „bralnega družtva", zakaj mivega, istinito koristnega za sedanje de-odbor ne prireja veselic, zabavnih večerov, lalske razmere. Očividno je bilo, da so ali kaj podobnega, odgovoril mi je seveda temu gospodu res na srcu težnje delalskega nemški (!): „Mit solchen Elementen kann stanu. Nadalje ne bodem presojeval govorov man ja nichts thun* ! In mož je imel omenjenih gospodov, izrekam tu le glavno prav ! . . . Ko sem zatem i jaz dotične moje menenje. Enako ne bodem tu pre-razmere onega kraja spoznal, mislil sem' sojeval govora in menenja g. Kalana, sam pri sebi: Nezaslišano, a — „signum tretjega glavnega govornika; omenjal hodom temporis" ! — In tako bo vije ta „precar- pa v kratkem moje mišljenje o „novodob-taui" „rožmarin in nageljnov cvet" narodne ' nih strankah"! Gospoda! Videli sto očitno, žim tudi zdaj še tega ali onega približnega predmeta. Da drnžtveno gibanjo, t. j. življenje dan na dan bolj pojema, vidi se že iz tega, da imajo nekatera družtva (bralna, „Čitalnice" in dr.) vodno manj družtvenikov, naročajo časnike, bodisi katerekoli vrste, z velikim preudarkom in premislikom, boječ se, da bi se kateri izmed njih vsaj ne „pohujšal", — in — kar je najemi-nentnejše važnosti : družtvene veselice, te so ,poitale po nekodi povsem nemogoča stvar, da no rečem: smešna točka, t. j. družtvena ničla! brezbrižnosti in mlačnosti po naših druž-tvih, katerima zvesto pritrkavata koristo-lovstvo in egoizem, oziroma napetost gotovih slojev človeštva, zbog česar gine kredit marsikaterega kraja in v marsikaterem oziru napram tujcu. „Ist das ein lebenloses Nest . . ., odgovoril mi je pred mesecem dni Stajersk rodoljub, obiskavši jedno Notranjskih velicih ećl! In govoril je mož resnico ! O tem tedaj dovelj ! Predno končam, omeniti mi je še neke druge zadeve. Marsikomu izmed „Edinost"-inih bralcev je brezdvomno znano, da čaka V i 1-harjeva, na njegovem domu v Planini v hišo uzidana spominska plošča že blizu jednega leta svojega odrešenja: b 1 o v e a n e g a odkritja, pa ni ga božjega človeka ki bi so resno in primerno za to potegnil! Pri letošnjem občnem zboru „Pisateljskega podpornega družtva v Ljubljani* (12. aprila), je bil nekdo h koncu zboro- kako je uplivalo na vso navzoče (blizo 300 oseb), ko je č. g. Koblar izražal željo, naj bi „Katoliško politično družtvo" uplivalo na to, da se doseže sprava, da se ohrani mir! Da, gospoda Koblarja kratke in mirno besede so bile meni bolj pomenljive, nego dober kos kacega programa! Videlo se je očitno, da ta gospod govori, kar nosi na srcu ; da želi izpolniti, kar misli! Verujte mi ! ako bi bila vsaj večina navzočih gospodov tega sienenja, ne bilo bi menda prepirov in strank med nami! Ali g. Dr. Šušteršič oznanjal je zatem v bombastičnem zlogu, koliko je njemu do mirne sprave ! (Konec prih.) Domače vesti. Imenovanja. Na okoličanskih ljudskih šolah imenovani so stalnimi: Zaratin Franjo, Ghergolet Marija (oba itallijanske narodnosti) Košuta J o b i p i n a in Mi- *) I*o naključji zakasnelo. Op. ured! v polnej meri rešiti te svoje naloge, ker jej nedostaje denarnih sredstev. Vedoča pa, da dobiva deželni kulturni svet Istrski (kmetijska družba) subvencijo od vlade; vedoča, da od subvencije radi naklanjajo manjšo svote italijanskim občinam po Istri, in slednjič vedoča, da je sveta dolžnost Istrske kmetijsko družbe, da jednakomerno in brez ozira na narodnost deli podpore : prosila je tudi Dolinska kmetijska zadruga podpore. In prosila ni enkrat, prosila jo štirikrat: dvakrat v slovenskem in dvakrat v italijanskem jeziku — a na vse te prošnje niti odgovora ni dobila. Ljudi je to brezobzirno postopanje kulturnega sveta jako razburilo in izvolili so deputacijo, katera se je imela pritožiti pri c. k. Tržaškem namostništvu. Deputacija ta predstavila se je tudi v našem uredništvu od koder je odišla k namostništvu. Za danes smo le naveli fakta, v bodoče pa bodemo ožigosali brezsrčno postopanje Istrskih italijanskih srditežev nasproti dežetanom naše narodnosti. Kdo je uzrok propadanju vere? Od sv. Jakoba v mestu smo dobili zopet pismo več faranov, ki se pritožujejo, kako se v njihovej farnej cerkvi gledo narodnega jezika krivica dela. Iz tega pisma priob-Čujemo samo to-le : „Minoli mesec priredilo je katoliško družtvo v Trstu slovesno procesijo k sv. Jožefu v Kicmanje. Po vsih cerkvah v mestu bila so nabita na cerkvenih vratih vabila v slovenskem in laškem jeziku, samo pri sv. Jakobu, kjer je večina faranov Slovencev, videli smo na cerkvenih vratih samo laško vabilo. V vsem adventu, postu in sedaj meseca maja nesmo imeli niti jedne slovenske pridige, ampak propovedi obdržavale so se samo v blaženej italijanščini. Kateri farani se pa bolj vdeležujejo cerkvenih slavnosti in kateri največ obiskujejo božji hram, prepriča se lehko vsakdo. Ob času velikonočne spovedi so slovenski duhovniki ostajali zjutraj in po-poludne 3—4 ure v spovednieah in prav dolgo je bilo čakati, predno jo bilo možno priti na vrsto, dočim so bilo spovednice laških spovednikov prazne. Nekdo je vprašal našega župnika g. Moise ! danjemu deželnemu zboru je, da se ugladijo narodna nasprotstva in da se doseže mirno I sodelovanje bratskih narodov. Sporazum-.ljenje se je doseglo pod avspicijami cesar-jjevimi. Se slava-klici na cesarja zaključil jo predsednik svoj govor. Delalci-kamenoseki priredijo dne 25. t. tn. pri Juttmanu, Via Coronco (Aquila d' oro), shod z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora za organizacijo. 2. čitanje. razprava in odobrenje reda za delo, kateri se ima predložiti gospodarjem v vzprejem. 3. Imenovanje odbora za pogajanja z gospodarji. 4. Posamični predlogi. Dva nova poštna urada odpro jeseni, jednega na trgu stare mitnice in druzega na trgu Giusepina. Za VI. župno cerkev, so je nabralo dosedaj gld. 761)1.(15 v denarju in 2350 gld. v vrednostnih papirjih. V morje padel je nek mesar hoteč iz parnika skočiti na kopno; bil je dobro pijan. Rešili so ga mornarji. Grozovit zločin. 56letni Nazarij Divo, stanujoč v ulici Madonnina, prihajal je večkrat pijan domov. Tedaj so je navadno zbesedičil s svojo polovico Marijo roj. Isa-chello, katera je neki — čeprav jih jo imela že 47 na grbi — rada ljubkala tudi druge osebe močnega spola. To pa njenemu možu ni bilo vseč; hudoval se je večkrat nad soprogo radi njenega grdega živenja, ter jo pretepal. Lehkoživna babura je odločila ubežati moževim pestem in v potek popoludne je svoj sklep izvršila. Vzemši s seboj enajstletnega sinka, presolila bo je k nekej botrici v neko zloglasno hišo v ulici s. Filipo. Mož jo jo zahman iskal na domu; našel je ubeglo ptičico stoprav v soboto zjutraj v rečenej luknji ter jo mimo prašal, je li se meni povrniti k njemu na dom, kar mu je baba zanikala. Kakor zdivjan izdrl je Divo dolg nož iz žepa ter ga sunil soprogi v trebuh, prsa in vrat; zadal jej 11 težkih ran. Nesreč-nica je pala na tla, zločinec pa se spustil na ulico. Tu je mirno vžgal smodko ter prišel do vogla ulice Vitelli, kjer je sedel na nek kamen ter samega sebe z istim krvavim nožem večkrat globoko ranil v vrat in trebuh. Oba so prenesli v bolnico. Žena je še isto popoludne umrla, mož še živi. Edini uzrok temu grozovitemu zločinu je bila nekda nezvestoba zakonska, kojej jo nesrečna žena kazala rogo. Čeprav pijanec, bil je Divo nekda dobre uravi. a vročekrvnega značaja. Gospodarske in Imovinske stvari. Nekoliko besed o zavarovanju proti požaru in na živenje. Spisal A. Cok. (Konec.) Prav tako ne stori nič napačnega trgovec, ako vloži del svojega premoženja v zavarovanje na živenje, da obvaruje svojo družino za vse spreminjajoče se slučaje pri kupčiji. Marsikateri trgovec misli, da je bolje, akw ves svoj kapital stavi v kupčijo, kar pa ni res. On ne obrne celo svoje premoženje v eno samo kupčijo, mariveč poskusi svojo srečo v mnogih kupčijah, istotako bi moral si vsta-noviti fond, kateri bi imel prednost pred vsemi njegovimi kupčijskimi špekulacijami za vse slučaje njegove družine. Enak fond podaja z majhnimi izdatki zavarovalnica na živenje, ona daje nam najbolj gotov pripomoček za bodočnost družine še celo v slučaju kupčijskih nezgod. Premija, katero bi moral vsako leto vplačevati zavarovalnici za njegovo zavarovanje, spada v njegove kupćijske stroške (Spesen-Conto.) Kakor trgovec varuje svoje blago po zavarovanju proti požaru, moral bi varovati tudi svojo družino proti često nesrečnim slučajem pri kupčiji z zavarovalno polico na živenje. Ravno tako ni napačno, ako se zavaruje posestnik na slučaj smrti. Veliko je takih, kateri prevzamejo po smrti svojega očeta premoženje z velikimi dol- elika gospodarstvena Izložba 14 maja do 15 oktobra 10 sati u jutro do 10 na več^r šumarstvena. umjetnička i obrtnička- 1* ontaiie lumineuse Park I rotunda vcccr <' 111 k t r i č n i> razavio+lionn Ulaznica 40 novč. — U nedeljah i svetcili 30 novč. — Ulaznice za djecu 20 nove Pošilja blago dobi o spravljeno in poštnine prosto!! Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17, priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih V ognji po-2lati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 30—21 Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto 1 Piunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem. rekah m morju, proti toči, na Živenje v vsih kombinacijah 6l«vnica in reserva društva dne 31. deoombra 1883 Glavnica društvn gld. 3,300.000' — Reservni fond oi. dobičkov » 536.6'2202 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na življenje 150.000'— Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov ltil uOO'— F'remijna reserva vseh oddelkov • 7,342.7rt0'36 Reserva za škode • 'i»i7 001 — , . . . . . . .. ! 24—10 V portfelju: govi, in vrh tega morajo se izplačati se- n .. ° ' o j r Premije, ki pe imajo potirjati stram in bratom doto. Ako bi bil poprej šnji gospodar zavarovan na slučaj smrti za kako večjo svoto denarja, prav lehko bi poplačal njegov naslednik dolgove in tudi doto sestram in bratom. Slednjič imamo tudi jako koristno zavarovenje za oskrbljenje Priporočam Vam svoje sla-otrok ali zavarovanje za doto. dostne Debrečinske salame in To zavarovanje ima ta namen, da so pre- klobase 16,951.118 5' v prihodnjih letih Skupni znesek v: h Skod plačanih odi. lh3H do 1883 gld. 114.919.R47 05 Urad ravnateljstva: Via Valdirivo, št. 2 (v lastn.*j ldSi.) Vaše blagorodje! skrbi o pravem času potrebno svoto za doto otrokom. Premi ja pri tem zavarovanji! je tako nizka, da lehko vsak nepremožen oče preskrbi svojej hčeri potrebno doto. 1 Tudi pri tem zavarovanji mi bode kak Paprika-slanino, zrnato Kožno papriko Liptauski sir . Borovičko .... Konjak (madžarski) . Sok od jagod (Preiselbeeren- n n -.64 «i n 1.- n n -.(50 | lit. ti 1.- lit. * 1.80 Ta fabrika izdeljuje po jako nizkih cenah orgije za cerkve in harmonije, krasno vgla&ene in solidne konstrukcije. Pogoji plačevanja ho laliko prav ugodni. Kataloge in cenike dobiva ho gratis. Ta zavod izdelal je v dobi 16. let blizu 300 orgelj, mej katerimi je bilo dosti prav velikih. 8—•'() To dokazuje najHijajnej&o zmožnost zavoda in njega realnost. i FILIJALKA 7M trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnovni odkaz 2nj„7it 30-dnovid odkaz 2°/0 8- . 2V/o H-mesečni „ 2»/«°'.. premožnejši oporekal, da mu ni treba za- CoI»P°0 • ■ • • • ■ . kil. gl. —.60 j , i , j ' v zabonh od 5 kil s poštnim pov' varovati svojih otrok za doto, ker bode 7ef.jeni r r imel, kedar dorastejo njegove hčere, do- Z največim spoštovanjem volj denarja, da jim lehko izplača lepo jo_9 Gustav Petrovičky, doto. Pa tega on ne pomisli, da mu ne Miskolcz Ogrska kazinczky utza 18. • i j i . i• i i , Kedor po51 je denar naprej, dobi pošiljatev franko more ir.mjo danes zagotoviti, ali bode imel 1 ' ' ' e j takrat, ko bode prišel čas zu izplačanje dote hčeram, ali sinovom za kake kupčije, ali za nadaljevanje študij, toliko denarja, kakor ga ima sedaj, Zavarovalnice so tedaj potrebne ustanove, pri katerih se zavarujemo za vse slučaje in nezgode v živenju ter osiguramo svojim otrokom prihodnost. HO- 0- 2 '/s % Kraljica sesalk. Izjava. jgr 100 goldinarjev za družbo sv. Cirila in Metoda datn takoj, ako mi kdo dokaže, da%em vkljub svojim pismenim in ustme-nim izjavam vendar na kateri-bodi način izrekel, da, ako me volijo, prevzamem mesto staroste ali odbornika „Trž. Sokola". Ako se to ne dokaže, imenujem dotične go- j spode, kateri te vesti trosijo, obrekovalce | in lažnjivce. V Trstu, 20. maja 1890. Bivši starosta Sokola. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vlog« v bankovcih od 50 noč. do vnae.ega zneska vsak dan v t'iiiiii razuti nraznikov, iti to o«l 9—12 črt* opoludne. Ob nedeljah pu od 10-1J ure dop. Obr.atl na knjižice. . ...... M®- Plačujb vn*k ihin od 9—12 ureopoludne Zti«*k* do 10s * tfld. prrctj, zneske preko 100 do lOOO v ld in..m hh odpovedati 3 dni, zn-ske preko luOO gld. r> dni) prej Eskomptnje m*nji.-b iloinicilirane na tržaške .. trgu po .... . 3*/*01,, Posojuje na -irčuvne papirje avstro-ogrske d • 10'H) gld. po....... 5°/0 vigj* ziifSKu ud 1000 do 5000 gld v thkoč»ni računu po......4V*0.'« Večje svote po dogovoru. Daj® denar proti vkn|iženju na posestva v Tratil. Obresti po dogovoru. TRST, 15 februrarja 1890. 10-24 Vrednostnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri se nahajajo v oicrogu, pripozna se nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 17 novembra, 21. novembra in 13 decembra. Okrožni o d del. V vredn. papirjih 2°/0 n« vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice za Dunaj, Prago, Pesto, Urno, Lvov, Tropavo, Heko, kakor za Zagreli, A rad, Hnzen Gradec, HermaiiNtadt, InomoHt, Celovec, in Ljubljano— I* r e z troškova Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24 — 9 pri odbitku 1 °/00 provizije. P r e cl u j m i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. 7, odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Uložki v polirano. Sprejomajo ho v pobrano vrednostni papirji, zlat ali Brobmi denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 17. februvarja 1890. 10 -24 Vaše blagorodje! 1 šojam si Vam priporočati svoj ogrski desertni sir (izvrstni ovčji sir « karpatskih pašnikov) v ploščah in najfinijem zavitku in v originalnih poštnih zabojih od 5 kil, v katerem je 72 komadov za 4 gld. 80 kr. a. vr., po poštnem povzetju franco po celej Avstriji. Prosim, da so no zamenja moj Liptauski ovčji sir s karpatskih pašnikov se sličnim dunajskim, ruonakovskim in manj-skim pivskim sirom, kateri je iz kravjega tu lok a. Z največim spoštovanjem [Gustav Petrovicky, 10—9 Mistcolcz, Ogrska, kazinczky utza 18 Spomladansko zdravljenje. Čaj „Tisoč cvetlic" (Millefiori). Cisti kri. Izvrstno srodstvo, ako poče v želodcu, kakor tudi proti zabasanju in hemoroidom En zavitek, zadosten za zdravljenje stane 50 kr. in se dobi v odlikovanoj lekarni Praxmarer „Aidue Mori" Piaz/a Orande 9 — 10 NajboljSa 15 — 40 Brnska sukna razpošilja po originalnih tovarniških cenah tovarna finega sukna Sigel-Imhof v Brnu. Za elegantno pomladno in poletno moSko obleke zadosti je M. 4Mli*«>z ®Vt n II » n " » SESALKAVERMOREL (zvana I' Eclair) ORIGINALNA Jedina ■/. neprestajnim agitatorjem, bruhajočim tekočino, s prasnikimi Riley-Vermorel. Popolno in trdno izdelana iz rudečega bakra, dober poni oček proti P K H O N O S P O R I (strupenej rosi) tako na nizkih trtah, kakor na visocih : jamči dobro delo in ekonomijo s tekočino za 317 daril poleg dekoracij za poljedelske zasluge' NB. Tekmujemo v rubi te sesalke z vsako drugo sesalko. CJ E X A originalno popolne sesalk e N ermorel s pridojanimi aparati in prosto colnine t5 tf 1<1. ; zavoj brezplačno. - Bazprodaialcem se dovoljuje navadni rabat. — Razpošilja se le proti prej pla-čanej gotovini. ENR1CO PEGAN Trieste Palazzo del Lloyd Navod in pouk o rabi te seaalke in fikropenju trt dajeta He brezplačno. 4-5 Suknene tvari razašilje za gotovo ili pouzetjem za jako jeftine ciene i Bnmo dobre vrsti 8.10 m za 1 odielo snmo for, 3 30 3.10 „ „ „ „ , 4.00 3.1» „ , w „ 6.80 8.10 „ „ „ „ lino B 12,- 3.10 „ „ „ „ vrlo fino „ 15.- 2.10 „ , „ « za kaput lino „ 6.— 2.10 „ B h n vrlo lino „ 9 - 1.00 „ darovac for. 2.20-3.20 6.30 „ kamgarn za prati for. 2*80 Tvornica i skladišče sukna E. Flusser n Brnu Dominikanski trg 8. Uzorci badava i franko. _1&—20-15 S- 5 do 10 gld. na dan^ more si vsak prislužiti brez kupitala in rizika n postavno dovoljenim prodajanjem sreček na obroke. 6 -K Ponudbe naj so poftiljajo: 11 a u k h a u h Fischcr &. C., Hudapont Franz Josefs Quui 83. La Filiale della Banca Union TRIESTE s' occupa di tutte le opera/ioni di Banca e Cambio • Valute. a) Acreltn rermimniti in Conto corrente, iihhmiando PEK BANCONOTK: PEK NAPOLEONI: 3® 0 c. preav di .r> g ni u i 01 I »> ° 4 10 n 11 * 1 11 H* H „ a 4 mosi tisso i " n » S's „ a 6 „ II nuovo tasso d" interesno principiera a decorrore sulle lettere di versamento in circolazione dal 1 e 8 Maržo 1890 a hu-conda del relativo preavviso, I in Banco giro abbuonando il 2a/4°|() in-tcreBae annuo »ino a qualunque souiina ; , prelevazioni aino a f, 20,000, a vi^ta verno ch6que; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei veraamenti in appoaito libretto. Conteggia per tutti i vernumcnti tatti a qualaiasi ora d'ufficio la valuta del me-dosinio giorno. Ammepei propri carrmtinti 1'incasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, Budapeat ed altre princi pali citta, rilascia loro asaogiii per questc piazzo, ed accorda loro la facolta di dom i čili are offotti presso la sua casea franco d'ogni spesa per časi, b) S'nicarica delVaapt kto e della ven elita di eftetti pubblici, valute e diviae, nonclie deirincasso di assegni, cambiali o couponiverso 1|y°jo di prov-vigione. c) Accorda ai propri committenti '»' f'<*-colta di depositaro effetti di quaUia»i apecie, e no cura gratis l'incasso dei cuupons alla seadenza. d) Vende le Lettere di pegno e 5°|0