^ Ptuj, torek, 21. februarja 2006
letnik LIX • št. 14 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc cena: 150 SIT
ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov
V
Štajerski
Sport
Kolesarstvo
• Ptujčani s petimi zmagami najuspešnejša ekipa na Kubi
Stran 7

Foto: Črtomir Goznik
« ^
Častni pokrovitelj Kurentovanja 2006	,
dr. Vaško Simoniti, minister za kulturo Republike Slovenije MESTNA OBČINA PTUJ Slovenija
^	M www.kurentovanje.net
\ I	^	■ www.kurentovanje.net
:Vkurentovanje2oa6
akcij aaa
fj \	RebekaDremelj,DomenKumer,Ciganskivečer,
^^ It^	AdamBicskey,Kubanskivečer...
MEDIJSKI SPONZOR
'^fašenki in karneval na ptujskem
^	18.-28. februar
vsako dopoldne otroške pustne delavnice
Podravje • O ptičji gripi tudi regijski štab civilne zaščite
V enotah pripravljeni na morebitne ukrepe
Regijski štab civilne zaščite za Podravje odslej deluje v nekoliko spremenjeni sestavi, saj so na 35. seji v sredo, 15. februarja, sodelovali že trije novi člani. Za koordinacijo in sodelovanje s Slovensko vojsko bo odslej skrbel častnik Darko Skok, za področje veterine veterinar Vinko Vajd, za področje zdravstva in medicine pa Lidija Lotrič, dr. med. Med drugim so ugotovili, da so enote gasilcev in civilne zaščite pripravljene na morebitno ukrepanje.
Ko so ocenjevali pregled naravnih in drugih nesreč, ki so se pripetile v letu 2005 na območju Uprave za zaščito in reševanje Ptuj, je poveljnik štaba Drago Klobučar sicer pogrešal primerjavo stanja s preteklimi obdobji, kljub temu pa so ugotovili, da se je med 278 lanskimi dogodki pripetilo največ, kar 117, na območju mestne občine Ptuj. Sledi občina Ormož s 46 dogodki, v občini Kidričevo se jih je pripetilo 23, v občini Majšperk 17, v občinah Videm in Gorišni-ca po 16, v občini Destrnik 10 itd. Tudi v lanskem letu je bilo največ požarov, saj jih je bilo med 273 dogodki kar 132, od tega je v 61 primerih zagorelo v naravnem okolju, v 54 primerih so zagoreli stanovanjski in drugi objekti, v 17 primerih pa je nastal požar na prometnih sred-
Uvodnik
Se o trgovinah
stvih. Med izstopajočimi je po številu dogodkov sledilo 41 posredovanj v prometnih nesrečah, 22 je bilo drugih nesreč v naravnem okolju oziroma ekoloških nesreč, v 19 primerih je šlo za poplave, 12-krat je udarilo neurje, v 10 primerih so našli neeksplodirana ubojna sredstva, povsem nerazumljivo pa je, da je bilo kar 10 primerov, ko so ocenili, da je bila intervencija nepotrebna.
Da bi bili čim bolje in kompleksno usposobljeni za posredovanje v vseh potrebnih primerih, so se dogovorili, da bodo v prvi polovici letošnjega leta izvedli dopolnilno usposabljanje za vse člane regijskega štaba civilne zaščite za Podravje. Potem ko so leta 1996 začeli temeljno usposabljanje članov štaba, so v letu 1999 izvedli še dopolnilno uspo-
Slovenci smo po nekaj tednih spet preživeli "normalno" nedeljo. Ob pripravi nedeljskega kosila ni bilo treba po ščepec soli ali nekaj žlic sladkorja k sosedu, če nam je tega zmanjkalo. Ustavno sodišče se je namreč odločilo, da so trgovine z nujnimi življenjskimi potrebščinami lahko ponovno odprte ob nedeljah.
Tako se spet zapleta pri političnih igricah posameznikov, ki se že tri leta za svoje koristi igrajo s trgovci in potrošniki. Ti politični akterji, ki so sprožili zaplet, sedaj razlagajo, da vlada ne spoštuje izražene volje volivcev na referendumu.
Dejstvo je, da so pri teh igricah potrošniki že zmedeni. In tudi trgovci. Tako smo v nedeljo doživeli, da so nekatere trgovine ostale zaprte, pred vrati pa smo lahko opazili kruh, ki so ga peki kljub temu dostavili.
Vsekakor je zmeda velika in za tem zapletom se vsekakor skrivajo politiki. To potrjuje podatek, da v Sloveniji ob nedeljah dela 123.000 Slovencev, od tega le 7.000 trgovcev. So torej trgovci, ki morajo ob nedeljah v službo, res nekaj posebnega, ko pa ta dejavnost obsega le majhen odstotek ljudi, ki moramo delati tudi ob nedeljah.
Vsekakor odprtost trgovin ob nedeljah ni stvar volivcev, ampak dogovora med socialnimi partnerji. Koliko ur mesečno dela posamezni trgovec, je stvar delodajalca in seveda inšpekcijskih služb, ki morajo nadzirati, da delodajalci ne kršijo veljavne delovne zakonodaje.
Tudi v tem primeru se je pokazalo, da so sredstva, vložena v izvedbo referenduma, vržena vstran, saj referendumski izid ni nikjer upoštevan. Z njim se je v Sloveniji le povzročila zmeda. Seveda se z rezultatom referenduma hvalijo desni, bolj krščansko usmerjeni politiki, ki poudarjajo, da je nedelja dan za družino. Vsekakor z zapiranjem trgovin ne bomo povečali spoštovanja vrednot slovenske družbe in če bodo trgovine odprte v romarskih središčih. No, na referendum prisegajo tudi socialistično usmerjeni trgovci in trgovke, ki jim ni za delo in si še vedno želijo samoupravljanja.
Skratka prav je, da so trgovine ob nedeljah odprte, saj se navade Slovencev spreminjajo. V to jih silijo tudi spremembe, ki jih prinaša kapitalistični sistem, za katerega smo se odločili leta 1990. Politikom priporočam, da se ukvarjajo z bolj perečimi problemi družbe, kot je 7.000 trgovcev, ki morajo v nedeljo v službo. Tistim trgovcem in trgovkam, ki ne želijo delati ob nedeljah, predlagam, da se zaposlijo v kakšnem proizvodnem podjetju ob tekočem traku, kjer bodo garali za enak ali še manjši denar deset ur dnevno - a bodo ob nedeljah doma.
Zmago Šalamun
Foto: M. Ozmec
Člani regijskega štaba civilne zaščite za Podravje v novi, nekoliko razširjeni sestavi, so se dogovorili o konkretnih ukrepih v zvezi s pojavom ptičje gripe.
sabljanje, razne oblike usposabljanja pa so nadaljevali tudi v letih 2001 in 2003. V letošnjem letu se bodo zaradi aktualnosti usposobili predvsem za posredovanje ob množičnem pojavu kužnih bolezni na našem območju.
Dogovorili so se tudi o programu usposabljanja regijskih enot in služb civilne zaščite, v okviru katerih je evidentiranih 97 pripadnikov; skupinsko usposabljanje s preverjanjem delovanja vseh potrebnih tehničnih in reševalnih sredstev naj bi predvidoma izvedli v aprilu. Sprejeli so tudi načrt dela regijskega štaba v letošnjem letu, v okviru katerega naj bi med drugim poskrbeli za noveliranje in aktualiziranje vseh načrtov zaščite, reševanja in prve pomoči, podrobneje se bodo seznanili s stanjem na področju obveščanja in alarmiranja, sproti bodo spremljali stanje in podatke o naravnih in drugih nesrečah, redno bodo spremljali tudi delo regijskega centra za obveščanje v Ptuju, poleg izobraževanja bodo analizirali tudi stanje vključevanja prostovoljnih formacij v sistem zaščite, reševanja in pomoči, v dogovoru z Upravo RS za zaščito in reševanje pa bodo izvedli tudi nekaj drugih na-
log in spremljali ugotovitve inšpekcijskih služb na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
V okviru aktivnosti ob 1. marcu, mednarodnem dnevu civilne zaščite, so sklenili, da bo letos nosilec osrednje regijske proslave občina Markovci, na slovesnosti, ki bo v petek, 3. marca, ob 13. uri v poročni dvorani občine Markovci, pa bodo podelili tudi letošnja priznanja civilne zaščite.
Ukrepi zaradi ptičje gripe
Z aktivnostmi ob pojavu ptičje gripe v naši regiji je zbrane seznanil novi član regijskega štaba Vinko Vajd, ki je med drugim pojasnil, da so v sodelovanju z Veterinarsko upravo Republike Slovenije tudi za naše območje sklicali poseben sestanek, na katerem so sodelovali predstavniki vseh 16 občin z območja Spodnjega Podravja, in v zvezi s pojavom ptičje gripe določili regijski center za nadzor nad boleznijo, ki mora zadostiti tudi nekaterim prostorskim in tehničnim pogojem. Zagotovili so tudi prvih 180 pripadnikov prostovoljnih gasilskih društev in jih za te naloge že posebej usposobili ter bodo po potrebi
sodelovali pri dekontaminaciji in drugih potrebnih ukrepih; če se bo pokazala potreba, pa bodo število gasilcev tudi povečali. Zanje bodo zagotovili vso potrebno ustrezno zaščitno in varnostno opremo, posebne ukrepe pa načrtujejo tudi v primeru, če bi se virus aviar-ne influence razširil z divje vodne perjadi na domačo perutnino ali druge domače živali, ki so lahko prenašalec virusa.
Vsekakor pa pozivajo vse rejce, da se strogo držijo navodil in preventivnih ukrepov, kajti ptujsko-ormoško območje je zaradi izredno velikega števila rejcev domače perutnine izredno izpostavljeno. V nenehni povezavi so z državnim centrom za nadzor nad ptičjo gripo ter Veterinarsko upravo Republike Slovenije, ki deluje tudi v nenehni povezavi z evropsko komisijo za spremljanje te bolezni. V okviru preventivnih aktivnosti je bil izdelan tudi poseben opozorilni letak, ki so ga že razdelili po občinah.
Na VURS-u je izdelan poseben sveženj ukrepov, ki obsega 153 strani, vsekakor pa je v tem trenutku najpomembnejše obveščanje javnosti o nevarnostih in možnostih okužbe ter preprečevanje raznosa virusa,
zato je potrebno preprečiti kakršenkoli stik z divjimi pticami, prepovedano je krmljenje divjih ptic, občane pa pozivajo, da se izogibajo vseh tistih mest, kjer se zadržujejo divje ptice - labodi, čaplje, race in druge. V tem trenutku je najpomembnejše preprečiti prenos virusa z divjih ptic na domačo perutnino in živali, zato je potrebno dosledno upoštevati navodila Veterinarske uprave in ministrstva za zdravje.
Preden so se razšli, so člani regijskega štaba prisluhnili tudi informaciji o obisku ministra za obrambo Karla Erjavca, ki naj bi skupaj s poveljnikom civilne zaščite Slovenije Miranom Bogatajem in predstavniki Uprave za zaščito in reševanje RS to sredo, 22. februarja, prišel na delovni obisk v Ptuj. Prvi del obiska naj bi potekal v prostorih gasilskega doma v Ptuju, drugi del pa v Vodnogospodarskem podjetju Drava Ptuj, ki ima edino v Sloveniji koncesijo Ministrstva za okolje za posredovanje v primeru nesreč z nevarnimi snovmi. Osrednja tema pogovorov naj bi bila ukrepanje v primeru nesreč ali razlitja nevarnih snovi na celinskih vodah.
M. Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tedniii je naslednik Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Jan Ciglenečki, najboljši tuji predstavnik turizma v Avstriji
»Slovenija je prijazna turistična dežela
«
Ptujčan Jan Ciglenečki, domovinsko pravico na Ptuju ima že nekaj desetletij, sicer rojen v Šmarju pri Jelšah, je najboljši tuji predstavnik turizma v Avstriji. Na Ptuju uživa, pravi, z veseljem pripelje prijatelje, znance in tuje predstavnike turizma.
Vsi so nad Ptujem navdušeni. »Trdim, da ima Ptuj lepo turistično prihodnost. Nisem pristaš množičnega turističnega obiska na Ptuju, lahko pa rečem, da imamo v mestu ob Dravi še nekaj rezerv, kar zadeva turiste. V starem delu mesta je prostor za majhne družinske hotele. Čez reko pa so najmočnejši turistični adut Terme, ki jih je treba dograditi. Kot vem, so na to pripravljeni in tudi dobro delajo.«
Dvajsetčlanska komisija je ocenila delo šeststo turističnih delavcev v Avstriji, Jana Ciglenečkega, direktorja predstavništva Slovenske turistične organizacije na Dunaju, pa izbrala za najboljšega tujega predstavnika turizma v Avstriji. »V bistvu gre za ocenjevanje časopisa FM, to je časopis za turizem in marketing, ki vsako leto izbira najbolj znanega turističnega delavca v Avstriji. Ne ocenjujejo samo domačih turističnih delavcev, temveč tudi tuje, ki so najbolj vidni v avstrijskem turizmu. Letos je žirija, v kateri sem bil tudi sam, to ne pomeni, da sem ocenjeval sam sebe, ker sebi ne moreš dodeliti točk, ocenjevala šeststo pomembnih ljudi v avstrijskem turizmu. Na koncu se je pokazalo, da sem med temi šeststotimi na 130. mestu, kar se mi ne zdi nekaj velikega. Res pa je, da sem prvi med tujimi predstavniki turizma v Avstriji, ki pa jih ni malo,« je o »tekmi« med turističnimi delavci v Avstriji povedal Jan Cigle-nečki. Vse udeležence so ocenjevali po treh kriterijih: sposobnostih, dosežkih in simpatičnosti. V Slovenski turistični organizaciji so z njegovim dosežkom zadovoljni, veseli jih, da smo Slovenci v Avstriji tako visoko pozicionirani.
Jan Ciglenečki se je turizmu zapisal že v študentskih časih, ko je v Ljubljani študiral germanistiko. Začel je pri Kompasu kot turistični vodnik, kjer je ostal nekaj let, in se kalil na različnih položajih. Leta 1978 je na Ptuju zasedel direktorski stolček v Ptujskih toplicah, kjer je ostal šest let. To obdobje ocenjuje kot zelo težko obdobje, nič ni bilo dobro, vedno je dobival po glavi. »Takrat bi lahko zelo dobro poslovali, če bi lahko imeli ekonomsko ceno vstopnine. Če bi v tistem času bila cena vsaj dvakrat višja, pa ni bila, bi mirno zvozili in izkazali pozitivno poslovanje, ne da so nas imeli za jamo izgub. To je sicer nekoliko razumljivo, ker so Ptujčani za svoje toplice dali samoprispevek. Delovni človek pa se je mo-
ral kopati. Poslovanje v okviru skupščine udeležencev skupnega poslovanja pa že zaradi svoje posebnosti ni zagotavljalo pravih temeljev za uspešno poslovanje in razvoj,« se topliškega obdobja spominja Jan Ciglenečki.
Slovenija mora biti še bolj prepoznavna
Sledilo je obdobje dela v Skupnosti slovenskih zdravilišč v Celju, to je bil čas, ko so pričeli intenzivno tržiti slovenski turizem v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Iz Celja je nato šel na Dunaj, najprej je bil pomočnik direktorja jugoslovanskega turističnega predstavništva, ob osamosvojitvi Slovenije pa je v Avstriji začel delati kot predstavnik Krkinih zdravilišč. Od leta 1996 pa je na Dunaju predstavnik Slovenske turistične organizacije. Letošnje leto je njegovo deseto. Že četrto leto pa je tudi predsednik društva tujih turističnih predstavnikov v Avstriji. »Imamo svoje združenje. Imenuje se Corps Touristique. To je starejše združenje, staro je več kot trideset let. V predsedstvu društva deluje pisana druščina, ob meni so še Romun, Tajka, Tunizijec in Madžar. Kot predsednik tega združenja se večkrat pojavljam v javnosti, tudi zaradi tega me ljudje bolj poznajo. Enkrat letno v dunajskem hotelu Radisson SAS organiziramo elitno prireditev za novinarje in tour operatorje oziroma organizatorje potovanj in turistične agencije. Običajno se zbere okrog dvesto ljudi, predstavi se 25 držav, kot predsednik pa jih nagovorim. To je ena bolj simpatičnih in odmevnih prireditev, ki jih organiziramo vsako leto. Sicer pa se pogajamo z avstrijskimi sejmišči, da bi se lahko s turistično ponudbo predstavljali pod čim bolj ugodnimi pogoji.«
Predstavništvo STO na Dunaju je majhno, po opravljenem delu pa veliko. Jedro dela poteka v informativnem biroju, v katerem se avstrijski gostje lahko čim bolj kvalitetno seznanijo s turistično ponudbo Slovenije. Eno močnejših področij dela so stiki z javnostmi, letno iz Avstrije v Slovenijo pripeljejo v okviru turističnih tur med petdeset in šestdeset novinarjev. Najbolj jih zanimajo turistični novinarji, ker tudi največ napišejo o teh obiskih. Organizirajo tudi potovanja posameznih novinarjev po Sloveniji. Tiskovne konference potekajo posamično ali v okviru sejmov. Veliko področje dela je tudi pospeševanje prodaje, ki vključuje
Foto: Črtomir Goznik
Jan Ciglenečki, direktor predstavništva Slovenske turistične organizacije na Dunaju. »Slovenci smo v Avstriji visoko pozicionirani.«
predvsem sodelovanje s turističnimi agencijami in tour operatorji. Enkrat letno izdajo katalog, kjer predstavijo agencije in tour operatorje, ki vozijo v Slovenijo, ki jih je že več kot 90. Teh je sicer še več, vendar do vsakega najmanjšega, ki goste vozi v Slovenijo, ne pridejo. Najmanj dvakrat letno po različnih avstrijskih krajih organizirajo delavnice, t. i. work shope, kjer se slovensko turistično gospodarstvo sreča z avstrijskimi tour operatorji oziroma tistimi, ki so potencialni agenti za Slovenijo. Sodelujejo tudi z ministrstvom za gospodarstvo. Pomemben del dela STO na Dunaju predstavlja tudi oglaševanje, ki ga je bilo v zadnjem času malo,
potrebno bi ga bilo bistveno več. V medijih je Slovenije še premalo, pomanjkljivo pa je zlasti oglaševanje po televiziji. Ena od opaznejših televizijskih oddaj pa je bila v zadnjem času »Wenn die Music spielt«, ko so slovenski in avstrijski narodno-zabav-ni ansambli nastopali v vseh glavnih slovenskih turističnih krajih, med drugim so bili tudi na ptujskem gradu. Kot zelo pomembno Jan Ciglenečki ocenjuje tudi sodelovanje z avstrijskimi strokovnjaki v Austria Werbung, prav tako drugimi tujimi strokovnjaki, saj je izmenjava mnenj pomemben element pri oblikovanju učinkovite promocije.
Ocena Avstrijcev pa je, da
Foto: Črtomir Goznik
»Ptuj ima lepo turistično prihodnost.«
ima Slovenija imidž v Avstriji in da se dokaj dobro predstavljamo na tako zahtevnem trgu oziroma v državi, ki je ena od vodilnih turističnih držav na svetu in kjer že dolgo turizem pišejo z veliko črko. »Mi s tem še nismo zadovoljni, ker trdimo, da bi morala biti Slovenija še bolj prepoznavna, prisotna povsod, čeprav se je prepoznavnost po vstopu v EU še povečala. Tu pa zadenemo na vprašanje glede blagovne znamke in logotipa slovenskega turizma. Nekako je napočil čas, ko se bomo v Sloveniji morali odločiti, ali gremo naprej z rožicami ali ne. Kot je znano, ministrstvo za gospodarstvo že pripravlja skupno blagovno znamko, kakšen bo rezultat, v tem trenutku še ni znano, ali bodo to še naprej rožice ali kaj drugega.«
Slovenska zdravilišča osvojila Avstrijce
V Sloveniji Avstrijci najpogosteje obiskujejo zdravilišča, skoraj polovica nočitev, ki jih ustvarijo v Sloveniji, odpade nanje, čeprav naši konkurenti v Avstriji, na Češkem, Slovaškem in Madžarskem svojo ponudbo nenehno izboljšujejo. »Lahko rečem, da so slovenska zdravilišča s svojo inovativno ponudbo v wellnessu, novostmi, predvsem pa z vrhunsko kvaliteto odigrala posebno vlogo pri uveljavljanju slovenske turistične ponudbe v Avstriji. Imamo tudi nekaj morja, ki ga lahko prodamo skupaj z zaledjem, Slovensko primorje s Krasom je številka dve v ponudbi Slovenije, ki osvaja Avstrijce. Dokaj pogosto obiskujejo tudi območje triglavskega naravnega parka, privlačijo jih Kranjska Gora, Bled, Bovec, Bohinj, v za-
dnjem času pa vse bolj tudi Maribor s Pohorjem. Vse pogosteje se odločajo tudi za obisk Ljubljane in nekaterih drugih večjih slovenskih mest, pa tudi Ptuj je vse pogosteje njihov izbor.«
V	Avstriji bo zagotovo ostal še nekaj časa, k temu ga zavezuje tudi priznanje, trudil se bo tudi letos delati kar najbolj uspešno. Morda bo ob letu znova prvi tuji predstavnik turizma v Avstriji, kdo ve. Prepričan je, da lahko s svojim delom v Avstriji še veliko naredi za večji obisk avstrijskih gostov v Sloveniji, ki so tradicionalno dobri gostje. »Naša kultura je skupna, vendar moramo gostom znati tudi približati posebnosti, ki so lahko ena od naših primerjalnih prednosti. Avstrijci se v Sloveniji počutijo kot doma, tudi znanje jezikov je ena od naših prednosti. »Za Slovenijo lahko rečem, da je prijazna turistična dežela, poudarja Jan Ciglenečki. Avstrijci od nas pričakujejo prijaznost in gostoljubnost ter kvalitetne storitve za denar, ki ga porabijo. Nasplošno so s tem, kar ponuja Slovenija, zadovoljni. Naš kapital pa je v tem trenutku tudi varnost. Res pa je, da se moramo za turiste nenehno boriti, ne smemo varčevati pri oglaševanju, pri promociji si ne smemo privoščiti prav nobenih spodrsljajev. Avstrijski gostje so že od nekdaj ciljna skupina tudi za ptujski turizem. V letu 2004 je Ptuj imel maj kot pet tisoč avstrijskih prenočitev, kar je glede na danosti tega okolja odločno premalo, veliko premalo pa tudi v primerjavi z Lendavo, ki je manjši kraj, ki pa jih je imela kar triindvajset tisoč. »To na nek način daje vedeti, da na Ptuju manjka hotel. To sicer že vemo trideset let, odkar so zgrajene Terme. Če bi hotel imeli že od vsega začetka, bi imeli tudi bistveno več avstrijskih in tudi drugih nočitev, nemških, italijanskih in še kakšnih. Zdaj so zadeve tako daleč, kolikor mi je znano, da bo hotel v kratkem, s tem pa se bodo tudi sunkovito povečale nočitve. Vse ostalo je pravzaprav marginalno. Ptuj je enkratno mesto, mesto, ki nekaj izžareva. Ima nekaj v sebi, da ljudje tukaj radi ostanejo, kaj je to, pa Ptujčani največkrat ne znamo razložiti. To je zagotovo povezano z rimsko zgodovino, močnim srednjim vekom ... Enkratna so tudi naša vinska območja.«
V	turizmu bo Jan Cigle-nečki še ostal, v to je močno prepričan. To je delo, ki ga osrečuje, saj je neprestano sredi življenja.
Majda Goznik
Ptuj • Začetek 46. kurentovanja
Zupan se je poslovil, zlvel princ karnevala
Lepo in sončno vreme je pospremilo na ptujske ulice in trge otvoritveno povorko 46. kurentovanja in obenem osmo povorko tradicionalnih slovenskih pustnih mask in likov. Skupaj se je v predstavilo okrog 850 pustnih mask in likov, skoraj petsto je bilo kurentov, kar je bilo tudi za organizatorje svojevrstno presenečenje.
Oblast v mestu je prevzel princ karnevala Klic Haupt-man Spuhljanski - poveljnik strelskega dvorca, oblast mu je skladno s tradicijo predal ptujski župan dr. Štefan Čelan, vrnil pa mu jo bo na pepelnič-no sredo. Medtem se bo lahko uradna oblast še bolj »predala«
pustnim dolžnostim. Predajo so opravili kar na balkonu Mestne hiše, »ker oblast že od nekdaj gleda na rajo zviška«. Kurenti pa po novem ne odganjajo samo zime in slabih misli, temveč tudi ptičjo gripo, smo izvedeli. Oblasti še ne bodo preganjali, ker bodo to
Foto: Črtomir Goznik
Koši šoštanjski so se tudi letos zapodili na ptujske ulice in trge.
prepustili volivcem, ki bodo že to jesen povedali svoje.
Na Mestni hiši na Ptuju tako od sobote plapolata še dve zastavi, prinčevska in zastava Evropskega združenja karnevalskih mest. Slovesen sprejem oblasti pa so oznanile tudi topovske salve, gledalce so posule s konfeti.
V najbolj pustno mesto v Sloveniji bo ta teden pripotoval tudi predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest Henry van den Kroon. Ptujski karneval je kot prvi v Sloveniji prevzel nekaj evropske pustne tradicije, lani je izbral že sedmega princa karnevala.
Na Ptuj so člani skupine Pust mozirski pripeljali svojo pustno kraljico, ki se je srečala z dosedanjimi princi karnevala. Že tradicionalnim etnografskim skupinam s Ptujskega so se pridružile nekatere sloven-
Foto: Črtomir Goznik
Skoraj 500 kurentov je sodelovalo na otvoritveni povorki 46. kurentovanja, pridružilo pa se jim je še okrog 350 drugih tradicionalnih slovenskih pustnih mask in likov.
ske pustne skupine; škoda, da na Ptuj ne prihajajo več cerkljanski laufarji, cerkniška coprnica oziroma druge tradicionalne slovenske pustne skupine, kot se je to dogajalo v prvih letih kurentovanja.
Ptujska pustna šotora sta že v soboto odprla vrata, proti koncu tedna se bo pustno veselje razširilo še v druge šotore v okolici Ptuja. Z različnimi nalogami se bodo morali dokazovati udeleženci tekmovanja za najbolj drznega kurenta.
Osrednje dogajanje bo potekalo v pustni dvorani na tržnici s tematskimi pustnimi večeri in izbranimi domačimi glasbeniki. Vsak večer bodo na Mestnem trgu nastopili kurenti in etnografske skupine. V karnevalski dvorani bo v tem tednu tudi veliko dogajanja za otroke iz vrtca in šolarje. V soboto, 25. februarja, bodo v dopoldanskem času mestne ulice in trge preplavili udeleženci velike otroške in mladinske karnevalske povorke. Pisana oblačila so jim zašili v okviru projekta javnih del. Vrteški otroci pa bodo še letos nastopili v svojih kostumih. V nedeljo, 26. februarja, pa naj bi se na Ptuju zgodila največja in najdaljša pustna povorka doslej: če bo vreme lepo, naj bi povezala okrog 2500 mask.
Ptuj z okolico je v teh dneh postal središče slovenskega pustnega dogajanja, obisk Ptuja v teh dneh napovedujejo številni visoki gostje, med njimi tudi vlada s predsednikom vlade na čelu. Tudi s tem dogajanjem naj bi jim mesto pokazalo, da je tod doma tradicija, ki v povezavi s kulturno dediščino kot biser nacionalnega pomena potrebuje konkretno podporo države.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Prvič so na otvoritveni povorki na Ptuju sodelovali kosci in orači iz Dobove.
Prišli so tudi škoromati.
Foto: Črtomir Goznik
Lancova vas • Konec tedna že deseti Fašenk
Pet norčavih dni pod šotorom
Za jubilejni, deseti Fašenk v Lancovi vasi je že vse pripravljeno. Sredi vasi je postavljen velik prireditveni šotor, ki ga bodo domačini do svečanega odprtja še domiselno okrasili in opremili, organizacijski odbor pa usklajuje še zadnje naloge. Petdnevno pustno dogajanje se prične ta petek, 24. februarja.
Posebej zanimiva naj bi bila znova petkova otvoritvena slovesnost, smo izvedeli od organizacijska odbora, ki ga letos vodi Franci Goj-košek, sicer predsednik Folklornega društva Lancova vas. V petek ob 19. namreč v Lancovi vasi pričakujejo mnoge goste od blizu in daleč, povabili so vse dosedanje prince ptujskega karnevala, tudi predsednika Združenja karnevalskih mest Slovenije Branka Brum-na, sicer pa bodo gostom in domačinom ponudili malce drugačen program kot pona-
vadi. Pripravili so nekaj plesa in glasbe, kratek nagovor, potem pa posebno večerjo in zabavo za vse, ki bodo ta večer prišli v prireditveni šotor.
Povsem drugače bo do pustnega torka ali bolje - do zgodnjega jutra na pepel-nično sredo, pravi Janko Jerenko, ki je tudi letos programski vodja Fašenka v Lancovi vasi, saj bodo vsak večer obiskovalcem predstavili delček svojega etnografskega, še posebej pa pustnega izročila. Tako je bilo vse od začetka, saj so prepričani, da je fašenk
enkratna priložnost za obujanje in hkrati ohranjanje pustnih običajev ter navad. Je-renko, ki pri prireditvi sodeluje od začetkov, se spominja, da so pred 10 leti začeli, da bi zbrali čim več sredstev za gradnjo večnamenske zgradbe v kraju. Pobudo je dalo folklorno društvo, ki je bilo takrat najaktivnejše društvo v kraju, največ zaslug za to pa ima takratni podpredsednik folklornega društva Stanko Ropič, ki je bil takrat tajnik v občini Videm. Zraven so pritegnili še druge, tudi krajevno skupnost in številne vaš-
prireditvami niso prenehali. Dogovorili so se, da vztrajajo do desetega, potem pa bodo premislili, kako in kaj naprej. Letos bodo obiskovalcem ponudili velik prireditveni šotor, ki sprejme okrog 1500 ljudi, vsak večer obilo zabave
z zanimivi glasbenimi gosti, obeta se že tradicionalno nagrajevanje najizvirnejših in najlepših mask, dober glas pa bo v Lancovo vas vabil od pustnega petka do pustnega torka.
TM
čane, ki radi pomagajo in se z veseljem vključijo v veselo pustno dogajanje.
Prvi fašenk je prinesel velik, skoraj neverjeten uspeh, sledili so mu še drugi, tretji, četrti ... Jerenko je prepričan, da so s Fašenkom presegli vsa pričakovanja in po 10 letih lahko mirno povedo, da vedo, zakaj so se trudili, še kako dobro pa vedo, kako se je treba lotiti zahtevnega projekta.
Sicer so že pred tremi leti v Lancovi vasi odprli novo vaški dom, a kljub temu s Fa-šenkom in veselimi pustimi
V Lancovi vasi so trije glavni možje (od leve) Danilo Turk, organizacijski vodja, Janko Jerenko, programski vodja, in Franci Gojkošek, predsednik organizacijskega odbora 10. Fašenka, pred dnevi pregledali še zadnje podrobnosti in petdnevni program pred petkovo otvoritvijo.
Foto: TM
Majšperk • 30. seja občinskega sveta
Zakaj protestni shod pred šolo?
Svet občine Majšperk je na 30. redni seji v četrtek, 16. februarja, odločal o 10 zadevah. Poleg podražitev najemnin za poslovne prostore in grobove ter cene vrtca je bilo veliko vročih besed tudi zaradi nedavnega protestnega shoda podizvajalcev gradbenih del pred novo osnovno šolo v tem kraju.
Po uvodnem delu so po krajši razpravi svetniki občine Majšperk končno soglašali in dokončno sprejeli vsebino Odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine. Po skrajšanem postopku so sprejeli tudi spremembe Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izob-raževalnega zavoda Osnovna šola Majšperk. Zaradi nekaterih nejasnosti so sklenili, da bodo o dokončnem sprejetju nekaterih sprememb odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča odločali na naslednji seji.
Po krajši razpravi so z nekaterimi dopolnili svetnikov z večino glasov - proti sta bila le dva - sprejeli odlok o dodeljevanju štipendij in denarnih pomoči, ki jih bodo deležni nadarjeni študentje iz socialno šibkih družin in imajo povprečno oceno najmanj osem.
Nekoliko se je zapletlo pri ponovni obravnavi predloga o ureditvi stanja na parceli v Skrbljah, katere lastnik je občina Majšperk, na njej pa stoji na črno zgrajen objekt Bistro Muc, ki zaradi slabega videza
kvari ugled v kraju, zato so občani in tudi svet krajevne skupnosti Majšperk predlagali rušitev objekta. Predsednik Odbora za gospodarstvo je predlagal, da ne bi sprejeli predloga občinske uprave, ki je rušitev odsvetovala, saj se zadeva rešuje na ustreznem sodišču, ter predlagala, da se da lastniku objekta stavbna pravica na tej parceli za dobo maksimalno 15 let, lastnik objekta pa naj si v roku 6 mesecev pridobi vso potrebno gradbeno dokumentacijo. Svetniki so v razpravi menili, da je črnogradnja resnično v sramoto naselju Breg in celotni občini, Marjan Kokot je sicer menil, da občinski svet nima pristojnosti, da bi odločal o usodi objekta, saj so za to pristojne inšpekcijske službe, na predlog Branka Novaka pa so z osmimi glasovi za in dvema proti sklenili, da zadevo umaknejo iz obravnave, dokler se ne razčistijo sodne zadeve
Na predlog Odbora za gospodarstvo svetniki niso soglašali s prodajo parcele v Doklecah, po krajši razpravi pa so soglašali s tremi predlogi za podražitve. Zaradi uskladitve z rastjo inflacije so soglašali, da se za okoli 2,5 odstotka povišajo cene najemnin za poslovne prostore, za prav tolikšen odstotek bodo
odslej višje tudi najemnine za grobove na pokopališčih v občini Majšperk, medtem ko bodo cene bivanja predšolskih otrok v majšperškem vrtcu odslej višje le za 5 odstotkov.
Zakaj protestni shod pred šolo?
Županja dr. Darinka Fa-
kin je člane občinskega sveta seznanila z ozadjem protestnega shoda, na katerem se je v četrtek, 16. februarja, zbralo okoli 150 delavcev oziroma podizvajalcev del pri izgradnji nove šole v Majšperku, ker jim glavni izvajalec del podjetje Rudis iz Trbovelj že od novembra lani dolguje okoli 320 milijonov tolarjev. Županja je poudarila, da je občina Majšperk vse svoje obveznosti do izvajalcev poravnala v zakonitem roku, za plačilo je ostal le še zadnji obrok, 65 milijonov, ki zapade v plačilo 15. marca in ga bo občina tudi plačala, saj ima za to že rezervirana sredstva. Zaradi vroče krvi nekaterih posameznikov, ki so se pred osnovno šolo zbrali s transparenti v rokah, pa so s pomočjo policije in varnostnikov poskrbeli za nemoten pouk v šoli.
Županja je pojasnila, da je občina podpisala pogodbo z
Foto: M. Ozmec
Gradbeni delavci podizvajalcev so morali posebej pohiteti med zaključnimi deli pri novi osnovni šoli v Majšperku.
glavnim izvajalcem del, podjetjem Rudis, za 1.030.969 tolarjev, pogodba pa je bila realizirana za 1.042.470 tolarjev. Zaradi zamude pri dokončni izgradnji je podjetje Rudis investitorju, torej občini Maj-šperk, plačalo penale v višini 34 milijonov, tako da je znesek končne situacije 989.735 tolarjev. Občina Majšperk je svoje obveznosti poravnala v zakonitih rokih. Kljub vsemu podizvajalec gradbenih del, podjetje Anchi iz Polj-
čan, domnevno zaradi spora z glavnim izvajalcem naj ne bi prejel plačila v višini okoli 320 milijonov tolarjev.
Čeprav občina za to ni kriva, je v želji, da bi zadevo uredila, zahtevala sestanek, ki ga je Rudis sklical v petek, 17. februarja, v Ljubljani, na katerem naj bi dokončno ugotovili in morda odpravili vzrok, zakaj podizvajalcem omenjeni znesek ni bil plačan. Žal pa se podizvajalci povabilu niso odzvali, ampak so zahtevali,
da se v ponedeljek, 20. februarja, sestanejo v Majšperku. V tem času pa se je zadeva še bolj zapletla, saj naj bi po podatkih policije v noči na 18. februar nekdo vlomil v pisarno podjetja Rudis in odnesel računalnik vodje projekta izgradnje OŠ Majšperk.
Zadeva je v fazi preiskave, o novostih in morebitnem razpletu pa bomo zagotovo še poročali.
M. Ozmec
Videm • Podelitev plaket Območne obrtne zbornice
Razvoj prinašata obrt in drobno gospodarstvo
V okrepčevalnici Pri treh lipah v Vidmu pri Ptuju je bila 17. februarja že tradicionalna podelitev plaket Območne obrtne zbornice Ptuj za 20, 25, 30, 35 in 40 let dela v obrti Območne obrtne zbornice Ptuj.
Dvanajst obrtnikov je prejelo bronaste plakete za dopolnjenih dvajset let dela v obrti, sedem srebrne za petindvajset
let, trije zlate za trideset let, po eden pa kristalno plaketo za petintrideset oziroma štirideset let dela v obrti. Slavnostni
govornik, predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj Jože Kokot, je povedal, da Obrtno zbornico Slovenije in njene
Foto: Črtomir Goznik
Podelili so 24 plaket za dolgoletno delo v obrti.
člane, skupaj jih je petdeset tisoč, v letošnjem letu čakajo številne pomembne naloge, saj želijo okrepiti položaj obrti, predvsem pa ustvariti bolj prijazno okolje za razvoj obrti in podjetništva. V letošnjem letu Območna obrtna zbornica Ptuj praznuje 35-letnico delovanja, letos pa je zanjo tudi volilno leto. Letos pa slovenske obrtnike čaka tudi reorganizacija obrtnozborničnega sistema. Slovenski obrtniki predlagajo ločeno združevanje velikega gospodarstva na eni ter obrti in malega gospodarstva na drugi strani. Okolij, ki so že dojela, da razvoj prinašata obrt in drobno gospodarstvo, pa je žal v Sloveniji še premalo, je med drugim poudaril Jože Kokot.
Za ubrane trenutke na petkovi podelitvi jubilejnih plaket za skupaj 580 let dela v obrti, takšen je namreč seštevek dopolnjenih let dela v obrti vseh prejemnikov plaket, so poskrbeli člani Ptujskega noneta.
MG
Obrtniški jubilanti za leto 2005
Za dvajset let dela v obrti so bronaste plakete prejeli: Renata Bauman, samostojna podjetnica s kovinsko galanterijo in oddajanjem nepremičnin, Ptuj; Franc Benko, Mizarstvo, Spodnji Velovlek; Ivan Bezjak, Zaključna gradbena dela, soboslikarstvo in pleskarstvo, Zabovci; Janez Cimerman, Kovinska galanterija, vodovodne in plinske ter centralne instalacije, Markovci; Ivan Kampl, Avtokleparstvo, Grajenščak; Anton Pintar, Suha roba, Ptuj; Vladimir Sitar, Fotokopiranje, posredništvo, Ptuj; Stanislav Šegula, Ekspresna kemična čistilnica, Ptuj; Janez Topolovec, Keramičarstvo, Ptuj; Srečko Vrabl, Soboslikarstvo in pleskarstvo, Videm; Anton Vuk, Mizarstvo, Majšperk, in Marta Zavec, Kovinski izdelki, Gradišče. Za petindvajset let dela v obrti so srebrne plakete prejeli: Ivan Arnuš, Roletarstvo, Ptuj; Marijan Bezjak, Splošno ključavničarstvo, Ptuj; Štefan Bezjak, Ključavničarstvo, Ptuj; Ljubomir Brodnjak, Izdelovanje PE embalaže ter posredniške storitve Vebro, Gorišnica; Jožef Krabonja, Mesarija Krabo-nja, Kava bar Zinka, Gorišnica; Andrej Novak, Avto-prevoznik, Ptuj, in Franc Skrbinšek, Splošno stru-garstvo, Markovci. Zlato plaketo za trideset let dela v obrti so prejeli Alojz Kaučič, Bar Kaučič, Juršinci; Slavko Šega, Transport in turizem, Stanošina, Pod-lehnik, in Stanko Zupanič, Gostilna pri lipi, Lovrenc na Dravskem polju. Kristalno plaketo za petintrideset let dela v obrti je prejela Veronika Nahberger, Kozmetični studio Ptuj, za štirideset dela v obrti pa jo je prejel Zulfi Veliu, Slaščičarstvo, Ptuj.
Ormož • Gledališko literarno društvo Ormož
Gospa poslančeva
»Hči Irenca je domov pripeljala novega fanta. Kakšna tragedija!« je vabilo s plakatov Gledališko literarnega društva Ormož in privabilo dvakrat nabito polno dvorano obiskovalcev za Partljičevo Gospo poslančevo.
Ob njej moškim zaledeni kri v žilah - gospa poslančeva ve, kaj hoče. Irena Blagovič in njen drugi mož in kandidat za poslanca Zvonko Bešvir.
Tema predvolilne komedije je v letu lokalnih volitev še kako aktualna in bi jo morda letos lahko preimenovali kar v Gospa županova. Komedija govori o prizadevanjih gospe Žive Breskvar Piškur (Irena Blagovič), da se preko svojega drugega moža (Zvonko Bešvir) dokoplje do želenega naziva gospa poslančeva. Za to je pripravljena iti tudi preko trupel in v ta namen pri etnično čistem kriminalcu in izsiljevalcu (Mladen Riž-nar) naroči umor moževega nasprotnika Slivarja (Joško Kolarič). Ko ta postane minister in njegova soproga (Aleksandra Bratuša) gospa ministrova, postane zadeva sicer odveč, a kriminalec je ne pozabi in začne gospo po-slančev izsiljevati ^ Vsi vpleteni v turbulenci dogodkov nujno potrebujejo tudi dobrega psihiatra, ki ga je upodobil Janko Klanjčar.
V igri sta nastopila tudi dva debitanta, dijaka ormoške gimnazije, Tjaša Jurinec in Jure Mertuk kot poslanska Julija in Romeo. Takšno in drugačno pošto je dostavljal Bohumil Ripak.
Posebno zabaven izlet pa si je privoščil režiser predstave Milivoj Zemljič, ki je tokrat tudi igral. Upodobil je Piškurja starejšega, poslanče-vega očeta, ki redno beži iz doma za starejše občane in išče svojo pot na Pohorje, v partizane, bolničar (Franček Strman) pa za njim.
vki
Na knjižni polici
Podgorci • O knjigah tudi v vrtcu
Knjiga - moja prijateljica
Vrtec Podgorci letos obiskuje 58 otrok v štirih skupinah. Prevladujejo mlajši otroci, starejši pa so v kombiniranem oddelku.
Majda Ozmec, vodja vrtca, je povedala, da so se otroci od konca januarja ukvarjali s projektom Knjiga - moja prijateljica. Sodelovale so vse skupine, ki so se udejstvovale po svojih sposobnostih. Starejši so se bolj poglobili in spoznali tudi pojem kulture ter lik dr. Franceta Prešerna.
Spoznali so tudi nove izraze, kot so ilustrator, pisatelj, pesnik in razliko med knjižnico in knjigarno.
Z dejavnostjo so pričeli v knjižnem kotičku, ki ga imajo v vsaki igralnici, kjer so otroci spoznali najrazličnejše knjige. Nato so si ogledali knjižno omaro vrtca, iz kate-
re so si izposodili slikanico, ob kateri so pripovedovali zgodbo. Otroci so v šolo prinesli svojo najljubšo knjigo, ki so jih počasi prebirali, izdelali so knjižno kazalo in tudi lastno knjigo z lastnimi ilustracijami. Ogledali so si tudi pravo knjižnico v sosednji osnovni šoli, se seznanili s
knjižnim bontonom in gostili knjižničarko iz knjižnice F. K. Meška iz Ormoža, ki je predstavila knjige in knjižnico.
Nastale izdelke so postavili na razstavo, ki si jo starši te dni še lahko ogledajo na hodniku vrtca.
vki
Najljubše knjige otrok skupine Zajčkov
Zlata knjiga Simona Gregorčiča
Ob 100. obletnici pesnikove smrti
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006
17. aprila 1882so izšle Gregorčičeve Poezije v lepem tisku in rdeče zlati vezavi, v takrat visoki nakladi 2000 izvodov, ki so bili v nekaj mesecih prodani. Fran Levec jo je razglasil za »zlato knjigo« in ob izidu zapisal v Ljubljanskem zvonu, da »elementarna sila pesnikova ustvarila nam je najlepše, najveličastnejše pesmi. In med te bi v prvi vrsti štel pesem Soči in Človeka nikar...
V slovenski književnosti nimamo nobenega pesniškega proizvoda, ki bi se tema pesnima mogel primerjati.« Odmevi na Poezije 1882 pa so bili tudi ozkomiselni, dogmatični in moralistčni. Škof Mahnič je sodil tedanjo slovensko književnost na podlagi resnice, dobrote in lepote. Še posebej je očital Gregorčiču moralno nepoštenost zaradi pesmi Človeka nikar, O nevihti, Ujetega ptiča tožba, V celici. Poleg škofa Mahniča je bil najostrejši kritik nekdanji Gregorčičev profesor na goriški gimnaziji Janko Pajk, ki ga je hudo prizadel s kritiko v Kresu in mu odrekel pesniško moč. Sedanjo Zlato knjigo sta tako naslovila urednika Aleš Berger in Mihael Glavan. Faksimile rokopisa in reprint Gregorčičeve prve pesniške zbirke z malo slikovno monografijo je čudovito, plemenito, človeško in literarno dejanje. Gregorčič je pesnik osebne in narodne bolečine, lirike med upom in strahom. Ideal domovine je prenesel v prihodnost, osebno bivanjsko stisko pa v preteklost. Skrivnost njegove poezije je preprostost občutenj in spoznanj, neposredna domačnost, ki preide v veliko mojstrstvo.
Gruča hiš, planinski raj, rodno Vrsno pod Krnom je bilo v njegovem času naseljeno z redkobesednimi kmeti, ki so bili vajeni trdega dela. Dom naivne sreče in kasnejše nostalgije je majhna kamnita hiša, krita s slamo, kije današnjo podobo dobila okoli 1848. leta. V njej ohranjena zibelka je eden redkih ohranjenih izvirnih predmetov. Otroštvo je potekalo med domom in vaško šolo v Libuš-njem. Domača revščina in mamina želja sta ga vodili v goriško gimnazijo in semenišče. Študiju jezikov na Dunaju se je odrekel. Slovesno novo mašo je imel v domači cerkvi 1867 na Libušnjem, prva službena leta v Kobaridu so bila usklajena s svetom in življenjem. Javni vstop v slovensko književnost so bile Iskrice domorodne v celovškem Slovenskem glasniku, podpisane z Rodoljubom Vrsenskim. Razmišljanja o mladosti, sreči, minevanju so našla osmislitev v ljubezenskem hrepenenju do učiteljice Dragojile Milekove. Obojestranski ljubezenski nemir je terjal odpoved in odhod Gregorčiča iz Kobarida. Dragoji-la se je vrnila v Ljubljano in bolehna pri starših 1890 sklenila življenjsko pot. Prav za pesnika je stvarstvo vzgojilo njegovo planinsko rožo, do konca je ohranjal to globoko čustvo, prav tako Dragojila, ki je ostala sama in daleč od pesnika, je v pesmi Reki (1873) izpovedala: /V srce je zapisala roka skrivnosti, /Mi zvesto ljubezen budila je v njem, /Poljub zapečatil je pota svetosti, /Za koja ti reka in jaz le še vem./
Trpki čas v Rihemberku med letoma 1873 in 1881 je bil tudi čas človeške zrelosti in pesniške ustvarjalnosti, pa tudi obdobje napornega pastoralnega dela in neznosnega sobivanja z župnikom Brezavščkom, osamljenostjo, v bolečih spominih na Dragojilo, srčnih napadih, razmišljanjih o zamenjavi poklica. Ob božiču 1881 se je komaj sedemintridesetleten začasno upokojil. Dopisoval in prijateljeval je z mnogimi mladimi literarnimi in narodno buditeljskimi somišljeniki takratne dobe, med njimi z najzvestejšim in najbolj cenjenim Franom Erjavcem, Jakobom Aljažem, Josipom Stritarjem, Antonom Aškercem, Franom Ksavrom Meškom, Valentinom Zarnikom, Ivanom Tavčarjem, ki je bil častilec njegove poezije, Ivanom Hribarjem, Jankom Kersnikom, Marico Nadlišek Bartol, Henrikom Tumo in mnogimi drugimi. Knjige Poezij so večkrat izšle in bile ponatisnjene, duhovnik in pesnik Anton Medvedje uredil knjigo njegove poezije Izbrane pesmi 1908, ki so izšle v nakladi 80.000 izvodov! Mnogi verzi so bili izziv skladateljem, da so jih uglasbili, veliko pesmi je ponarodelih. Gregorčiča je zadela možganska kap med mašo pri domačem oltarju in 24. novembra 1906je izdihnil. Alojz Gradnik je poročal o zadnji pesnikovi poti k cerkvici na hribčku sv. Lovrenca na Libušnjem, na katero so ga pospremili sorodniki in prijatelji, mladina in prebivalstvo od blizu in daleč. Pevski zbor mu je zapel njegovo Nazaj v planinski raj, kjer v pesmi sklene: /O, zlatih dni spomin/ Me vleče na planine, /Po njih srce mi gine, /Saj jaz planin sem sin! /Tedaj nazaj, /Nazaj v planinski
Vladimir Kajzovar
Foto: vki
Foto: vki
Rokomet
Zmago zapravile že v uvodnih minutah
Stran 8
Nogomet
Drevenšek, Rozman in Veselič v selekciji U-19 Stran 8
Namizni tenis
Tokrat daleč od presenečenja
Stran 9
Odbojka
Preobrat Benedikta in Ptuja
Stran 9
Mali nogomet Belcont prvak že petič zapored!
Stran 10
Strelstvo
Zmaga B. Simoniča, Ptujčani četrti
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
Dvoboj prestavljen na 25. marec!
V petek smo še enkrat napovedali dolgo pričakovani dvoboj Dejana Zavca. Ptujski boksar bi moral v ring to soboto, 25. februarja, a je dvo-
Fntn- Hrtrimir (^nynik
Dejan Zavec
boj prestavljen. Tokrat vzrok ni poškodba našega boksarja, ampak je poškodbo staknil nemški boksar Schultz, ki bi moral nastopiti v glavni borbi večera. Organizatorji so se zaradi tega odločili za prestavitev celotnega boksarskega večera na 25. marec.
To je že druga zaporedna odpoved dvoboja Dejana Zavca (prvič se je to zgodilo 13. decembra, ko si je Dejan poškodoval ramo), ki bo moral na 20. profesionalni dvoboj tako še počakati. Naš boksar zaradi prestavitve ni skrival razočaranja, saj je že nestrpno pričakoval dvoboj. Sedaj bo nekaj dni še ostal v Nemčiji, nato pa se bo za krajši čas vrnil v Slovenijo, kjer bo spet opravil del »podaljšanih« priprav.
Jože Mohorič
Judo • Svetovni A-pokal
Lea Murko prvič na članski tekmi svetovnega pokala
Na tretjem A-turnirju letošnje sezone v Budimpešti je Urška Žolnir (JK Sankaku) zabeležila novo zmago, Petra Nareks (JK San-kaku) je osvojila 3. mesto, Vesna Đukič pa 9. mesto. Svoj krstni nastop na članskih svetovnih pokalih je dočakala tudi Lea Murko (JK Drava Ptuj), ki pa je v 1. krogu žal izgubila z Nemko Basler in ostala brez repasaža in uvrstitve.
Moški del reprezentance je nastopal v Leondingu. Sašo Jereb (JK Olimpija) je osvojil 7., Branko Holer (JK Ivo Reya Celje) pa 9. mesto. Rok Drakšič, Toni Drakšič (oba JK Sankaku) in Mark Faflja (JK Olimpija) so izgubili v uvodnem dvoboju in ostali brez uvrstitev.
Eno zmago je v Leondingu dosegel Primož Ferjan (JK Impol), ki je premagal Egipčana El Shirefa. Boris Greif (JK Impol) je izgubil z Nemcem Schulzejem, njegov brat Grega Greif (JK Impol) pa

Lea Murko (JK Drava Ptuj)
s Kubancem Benavidesom. Vsi naši tekmovalci so tekmovanje zaključili brez repa-saža.
Naslednje tekmovanje, ki se ga bodo Slovenci udeležili, bo svetovni super A-pokal v Hamburgu, ki bo na sporedu ta vikend, nastopil pa bo tudi Klemen Ferjan (JK Drava).
CAIiî Uixlď^rlnilr
Kolesarstvo • Vuelta a Cuba, 2,2 UCI
Ptujčani najuspešnejša ekipa na Kubi
v ■ v
Kolesarji Perutnine Ptuj so odlično nastopili v drugem delu Dirke po Kubi. V šestih etapah jim je kar trikrat uspelo zmagati. Dvakrat je na najvišjo stopničko stopil Borut Božič, enkrat je bil nepremagljiv Matija Kvasina, zraven tega je Kvasina osvojil drugo mesto v skupnem seštevku. Najboljši kolesar na Ptujčanom uvodni dirki sezone pa je Kubanec Pedro Perez, ki je kot Božič zmagal tri etape, zraven tega je bil najboljši po točkah in v skupnem seštevku. Perez, ki je dirko v preteklosti zmagal že trikrat, se mora za zmago zahvaliti tudi pomočnikom iz številčnih kubanskih ekip.
V deveti etapi, dolgi 140 km, je že tretjič zmagal Kubanec
Fcitd' Čr-tnmir- Cimnilt
Boštjan Mervar (KK Perutnina Ptuj) je zmaga v 8. etapi Dirke po Kubi.
Pedro Perez. Že tretjič pa se je na drugo najvišjo stopničko povzpel član ekipe Perutnina Ptuj Borut Božič. Ob etapni zmagi je doslej 25-letni Idrij-čan v ptujskem dresu zbral še štiri uvrstitve na stopničke. S tem rezultatom je dokazal, da je popolnoma okreval po padcu pred tremi dnevi. Vodja ekipe Srečko Glivar je ob tem uspehu, ki ga greni Perez, dejal: »Za Kubance je Perez nedotakljiv. Nihče se mu ne upa približati, postavlja se za naš vlak in dober položaj izkoristi sebi v prid.«
Dirko pa je nadaljeval tudi Mitja Mahorič, ki je bil po osmi etapi sprva diskvalificiran, nato pa je po pritožbi pe-rutninarjev dobil zeleno luč za nastop. Vendar v skupnem seštevku nanj niso več mogli računati, saj je s pribitkom minute že preveč zaostajal.
Zmagovalec 10. etape dirke druge kategorije v dolžini 173 km je kolesar reprezentance Dominikanske republike Augusto Sanchez, ki je v sprintu premagal rojaka Wendyja Cru-za, s katerim sta bila v pobegu skoraj od starta. Ubežna dvojica je na sredini dirke imela več kot sedem minut prednosti, ciljno črto pa sta kolesarja prečkala slabo minuto pred glavnino. Na cilju so bili kar trije kolesarji Perutnine Ptuj uvrščeni med deseterico najboljših. V skupnem seštevku ni prišlo do sprememb, Boštjan Mervar je kot najboljši Ptujčan ostajal na četrtem
mf^cťii
9.	etapa - 15. februar: Santa Clara-Cienfuegos, 140 km
1. Pedro Perez (Kub), državna reprezentanca, 3:24:32, 2. Borut Božič (Slo), Perutnina Ptuj, 3. Juan Torres (Kub), Parizan Whistle, oba isti čas
10.	etapa - 16. februar: Cienfuegos-Cardenas 173 km
1. Augusto Sanchez (Dom) državna reprezentanca, 3:45:45, 2. Wendy Cruz (Dom), Caico Pro CT, +0.01, 3. Joseph Papp (ZDA) Partizan Whistle, +0.43, 5. Matej Stare (Slo), 7. Radoslav Rogina (Hrv), 9. Mitja Mahorič (Slo), vsi Perutnina Ptuj, vsi isti čas
11a. etapa - 17. februar: Varadero-Matanzas ITT, 30 km
1. Matija Kvasina (Hrv) Perutnina Ptuj 31.51, 2. Franklin Chacon, +0.26 (Ven), državna reprezentanca, 3. Gianluca Cavalli +0.31 (Ita), Partizan Whistle, oba isti čas
11b. etapa - 18. 2.: Matanzas-San Antonio de los Banos, 120 km
1. Borut Božič (Slo), Perutnina Ptuj, 2:49:58, 2. Pedro Perez (Kub), državna reprezentanca, 3. Jackson Rodriguez (Ven), državna reprezentanca, oba isti čas
12.	etapa - 18. 2.: San Antonio - Pinar Del Rio, 196 km
1. Peters Woestenbeg (Niz), 5.04.32, 6. Radoslav Rogina (Hrv), +3.49, 9. Borut Božič (Slo), oba Perutnina Ptuj, isti čas
13.	etapa - 19. februar: Cacahual-Plaza De La Revolucion, 45 km
1. Borut Božič (Slo), Perutnina Ptuj, 1:01:08, 3. Pedro perez (Kub), državna reprezentanca
SKUPNI SEŠTEVEK OB KONCU DIRKE:
1.	Pedro Perez (Kub), državna reprezentanca
2.	Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj, +0.25
3.	Gianluca Cavalli (Ita), Partizan Whistle, +0.36
Q RaHnclav Rncrina/Mrv\ Ponitnina Ptiii 4-0 1!;
Fntn- nrtnmir fin^nili
Matija Kvasina (KK Perutnina Ptuj) je v skupni razvrstitvi osvojil 2. mesto na Dirki po Kubi.
Dve zmagi v enem dnevu
Petek je bil za kolesarje Perutnine Ptuj najuspešnejši dan na Dirki po Kubi, saj jim je uspelo zmagati v obeh etapah dneva. Na dopoldanskem posamičnem kronometru je bil najhitrejši Zagrebčan v ptujskem dresu Matija Kvasina, na popoldanski etapi pa je svojo drugo in četrto klubsko zmago na dirki dosegel Borut Božič.
Kvasina je 30 km dolg kro-nometer prevozil v dobrih 31 minutah, 26 sekund je za njim zaostal Venezuelec Franklin Chacon, tretji je bil Italijan Gianluca Cavalli. Nosilec rumene majice Kubanec Pedro Perez je ciljno črto prečkal s šestim časom in je obdržal vodstvo v skupnem seštevku, s 14. na drugo mesto pa se je zavihtel Matija Kvasina, ki je za njim zaostajal le 15 sekund.
V	popoldanski 120 km dolgi etapi so na svoj račun ponovno prišli sprinterji. Tokrat je Božič še drugič ugnal Kubanca Pere-za, Boštjan Mervar je osvojil 8,, Kvasina pa 14. mesto.
V	sobotni, s 196 km eni daljših etap, pa so se prvič zatresla tla pod nogami Perezu. Na polovici dirke je namreč uspel pobeg peterici kolesar-
iev med katerimi sta bila f^idi
Matija Kvasina in Mitja Maho-rič. Vodilna skupina si je uspela privoziti minuto prednosti pred zasledovalci, tako da je Kvasina bil teoretično že v vodstvu. Najboljšemu Kubancu je z obilico pomočnikov uspelo ubežnike poloviti in razmerja v skupnem seštevku so ostala enaka. Ciljno črto je prvi prečkal Nizozemec Peters Woestenberg, od »perutni-narjev« sta bila med deseterico uvrščena Rogina na šestem ter Božič na devetem mestu.
Pred zadnjo le 45 km dolgo 14. etapo Dirke po Kubi je vodil Perez, ki je imel pred Kvasino 19 sekund prednosti, za večje premike po lestvici navzgor pa je bilo v tem trenutku že premalo časa. Zmagovalec le uro trajajoče etape je postal še tretjič Borut Božič, ki je v glavnem mestu Havani zaokrožil uspešno nastopanje na 1811 km dolgi dirki. Ptujčanom je uspelo skupaj zmagati kar petkrat, kar je razlog za veselje: »Lani smo zmagali dve etapi, letos smo jih hoteli še več. To nam je uspelo in mislim, da se upravičeno veselimo. Dirko je bilo zaradi ravninske trase in velikega pritiska domačih praktično nemogoče zmagati, mi smo se temu zelo približali«, je ob koncu povedal vodja ekipe Srečko Glivar.
ffVAC fllř^ĚWtĚ^
Rokomet • 1. A SRL - ženske
Zmago zapravile že v uvodnih minutah
1. A SRL (Z)
REZULTATI 17. KROGA: Celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj 36:28 (19:9), Loka kava KSI - Euro-produkt Brežice 33:25 (17:14), Izola
-	Olimpija 25:35 (10:20), Burja - Ce-leia Žalec 23:38 (10:17), Maks Polje
-	Kočevje Anubis 23:34 (10:20). Zaostalo srečanje: Izola - Krim Mercator 22:31 (6:17). Srečanje Krim Mercator
-	Inna Dolgun bo v sredo, 22. 2.
1.	KRIM MERCATOR	15 15	0	0	30
2.	INNA DOLGUN	16 11 2	3	24
3.	CELJSKE MESNINE	17	11 2	4	24
4.	CELEIA ŽALEC	17	11 0	6	22
5.	OLIMPIJA	16 10 1	5	21
6.	MERC. TENZOR PTUJ	17	8 2	7	18
7.	LOKA KAVA KSI	17	8 2	7	18
8.	KOČEVJE ANUBIS	17	8 0	9	16
9.	EURO. BREŽICE	17	4	2	11	10
10.	IZOLA	17 3 2 12 8
11.	MAKS POLJE 16 2 1 13 5
12.	BURJA ŠKOFIJA 17 1 0 16 2
Celjske Mesnine
-	Mercator Tenzor Ptuj 36:28 (19:9)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajšič (16 obramb), Majcen, Šijanec, Prapotnik 2, Ciora 3 (2), Ramšak 5, Strmšek 5, Lazarev
Nogomet
2, Kalan 3, Potočnjak 5, Ke-lenc, Jaušovec 2, Hameršak 1. Trener: Mišo Toplak.
Gostovanje ptujskih roko-metašic v Celju se je končalo po pričakovanjih, saj je bilo težko verjeti, da bi se oslabljena ekipa Mercator Tenzor Ptuj lahko bolje upirala domači ekipi. O poškodovanih igralkah na klopi Ptujčank smo že govorili, pa tudi glede spremembe na trenerski klopi, ko jih je prevzel celjski trener Mišo Toplak, ni bilo pričakovati takojšnjega učinka. Nesporno je, da so se dekleta trudila, vendar je bilo to premalo kljub dobri dnevni formi vratarke Darje Rajšič, ki je zbrala kar petnajst obramb.
Celjanke so takoj na začetku prevzele pobudo in v sredini prvega polčasa prišle do prednosti sedmih zadetkov (11:4), kar je bilo dovolj za mirno nadaljevanje. Gostjam ni uspelo uloviti priključka, čeprav so v drugem polčasu uspele vsaj delno zmanjšati zaostanek iz prvega polčasa.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Živa Kalan (MT Ptuj) je proti Celjankam dosegla 6 zadetkov.
Drevensek, Veselic in Rozman v reprezentanci U-19, Kelenc v U-20
Branko Zupan, selektor mladinske reprezentance Slovenije do 19 let in reprezentance Slovenije do 20 let, je v svoji izbrani vrsti povabil tudi nogometaša NK Drava Marka Drevenška in Dorisa Kelenca ter nogometaša Alu-
minija Matjaža Rozmana in Uroša Veseliča.
V sklopu priprav na kvalifikacijski turnir za nastop na evropskem prvenstvu bo mladinska reprezentanca U-19 odigrala mednarodni turnir »ROMA CAPUT MUN-
DI« v Rimu, kamor so od 20. do 25. februarja odpotovali Drevenšek, Veselič in Rozman.
Povabilo selektorja pa je prejel tudi Doris Kelenc, ki se bo reprezentanci Slovenije do 20 let pridružil 1. marca,
ko bo ta v sklopu tekmovanja za MIROP POKAL odigrala tekmo proti reprezentanci Italije v Bassanu del Grappa.
Nogometaši Drave se trenutno nahajajo na pripravah v Poreču, doma so ostali samo poškodovani igralci (Mladen Dabanovič, Aljaž Zajc, Aleš Čeh in Primož Petek). Nogometaši pod vodstvom Milka Đurovskega sicer normalno trenirajo, v načrtu pa je tudi prijateljska tekma z avstrijskim nižjeligašem.
Jože Mohorič
Sead na Ptuju
Na ulicah Ptuja že nekaj časa videvamo Seada Ziliča, nekdanjega igralca ptujske Drave, ki je trenutno član poljskega prvoligaša Wisla iz Plocka. Čeprav je predsednik Drave Robert Furjan že večkrat izjavil, da si zelo želi Seada spet videti v modrem dresu Drave, pa se to še ni zgodilo. Sead okreva po poškodbi, ki jo je staknil na začetku priprav, in to je edini razlog, da ga videvamo na Ptuju. Preteklo sredo je že začel tudi vadbo, priključil se je nogometašem Drave. Tam smo ga ujeli v fotografski objektiv.
Sead Zilič: »Na začetku priprav pri Wisli sem si poškodoval desno koleno, tako da sem trenutno na rehabilitaciji na Ptuju, kjer bom ostal do petka. Treniram s tistimi nogometaši Drave, ki niso odpotovali na priprave v Poreč. Potem se bom spet pridružil pripravam moje poljske ekipe in ji poskušal pomagati do dobrih rezultatov.«
Seadu seveda želimo uspešno okrevanje in v spomladanskem delu veliko doseženih golov za svojo ekipo Wisla Plock.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Sead Zilič med treningom na ptujskem Mestnem stadionu
Aluminij - CMC Publikum 0:6 (0:2)
STRELCI: 0:1 Beršnjak (12), 0:2 Robnik (41), 0:3 Biš-čan (48), 0:4 Brulc (55), 0:5 Križnik (72), 0:6 Brulc (90)
ALUMINIJ: Pridigar, Golob, Mlinarič, Vrenko, To-mažič, Dončec, Topolovec, Dugolin, Eterovič, Đakovič, Hertiš. Igrali so še: Sagadin, Vtič, Rozman, Žujovič, Toplak, Breg, Tišma, Fruk. Trener: Edin Osmanovič.
V nedeljo popoldne so v lepem sončnem vremenu nogometaši Aluminija iz Kidričevega v prijateljskem nogometnem srečanju gostili ekipo prvoligaša iz Celja. Tokrat domači strateg ni mogel računati na kar nekaj
nogometašev, in sicer na M. Rozmana in Veseliča, ki sta s slovensko mladinsko reprezentanco na pripravah, ter Fridauerja, Čeha, Kuserbanja in Mariniča. V prvem polčasu so imeli rahlo pobudo Celjani, ki so v tem delu dosegli dva zadetka na lahek način, in sicer iz gneče, ko obramba Aluminija ni znala razčistiti kritičnih situacij.
Drugi del tega pripravljalnega srečanja pa so domačini zaigrali slabše, kar so izkoristili izkušeni gostje in dosegli kar štiri zadetke. Domači strateg Edin Osmanovič je v drugem delu dal priložnost nekaterim mlajšim igralcem, ki še nastopajo za mladinsko ekipo.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Močno okrnjena zasedba Aluminija je doživela visok poraz.
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
Rezultati 16. kroga: Krka - Termo 23:16 (11:9), Celje Pivovarna Laško -Slovan 31:25 (14:11), Rudar Trbovlje - Ribnica Riko hiše 29:35 (11:15), Ci-mos Koper - Trimo Trebnje 28:29 (13:13), Gorenje - Prevent 37:30 (19:17).
Tekma Jeruzalem Ormož - Gold Club bo odigrana danes, v torek, 21. februarja, ob 19. uri v športni dvorani na Hardeku.
1. CELJE PIVO. LAŠKO	16	15	0	1	30
2. GORENJE	16	12	0	4	24
3. GOLD CLUB	15	10	1	4	21
4. TRIMO TREBNJE	16	9	2	5	20
5. PREVENT	16	8	0	8	16
6. CIMOS KOPER	16	8	0	8	16
7. RIBNICA RIKO HIŠE	16	6	3	7	15
8. RUDAR	16	6	2	8	14
9. JERUZALEM ORMOŽ	15	5	0	10	10
10. SLOVAN	16	3	3	10	9
11. KRKA	16	2	4	10	8
12. TERMO	16	3	1	12	7
Rokomet • 1. B SRL (m)
Gorisnica pokazala zobe
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 13. KROGA: Gorišnica
-	Pekarna Grosuplje 33:23, Sviš - Velika Nedelja 29:25, Dol TKI Hrastnik
-	Atom Krško 34:29, MIP Gorica Leasing - Mitol Sežana 32:28, Istrabenz plini Izola - Dobova 33:29, Cerklje
-	Sevnica 26:28
1. VELIKA NEDELJA	13	10	1	2	21
2. SVIŠ	13	10	0	3	20
3. DOBOVA	13	9	2	2	20
4. DOL TKI HRASTNIK	13	9	0	4	18
5. MIP GORICA LEAS.	13	6	4	3	16
6. SEVNICA	13	6	3	4	15
7. ISTRABENZ P. IZOLA	13	6	3	4	15
8. ATOM KRŠKO	13	4	5	4	13
9. PEKAR. GROSUPLJE	13	4	0	9	8
10. GORIŠNICA	13	3	0	10	6
11. MITOL SEŽANA	13	2	0	11	4
12. CERKLJE	13	0	0	13	0
GoriSnica - Grosuplje 33:23 (18:10)
GORIŠNICA: T. Valenko (17 obramb), Bratuša, M. Kelenc, D. Kelenc 1, Štorman, Horvat 1 (1), Žuran 5, Lo-zinšek 6, Buzeti 1, Šterbal (1 obramba), Sok 3 (3), Vincek 5, Halilovič, Pisar 6. Trener: Marjan Valenko.
Rokometaši Gorišnice v drugem delu prvenstva bije-jo boj za obstanek in jim je vsaka točka zelo pomembna, da se nekoliko odlepijo od zadnjih dveh ekip (Mitol Sežana in Cerklje). Tokrat so gostili »pekarje« iz Grosuplja in v to srečanje krenili zelo odločno ter si že na začetku srečanja priigrali večjo prednost, ki je do odhoda na odmor narasla na osem zadetkov.
Domačini tudi v drugem delu niso popustili. Kar sedemnajst obramb vratarja Tomaža Valenka je bila dobra osnova za ohranitev visoke prednosti, čeprav so se gostje trudili, da bi se približali. Slabih deset minut pred koncem srečanja pa je domači trener Marjan Valenko v igro poslal mlajše rokometaše, ki navadno ne dobivajo toliko priložnosti. Le- ti so zaigrali dobro in obdržali visoko prednost, kar je pomenilo pomembni dve točki, še bolj pa je vse skupaj pomembno zaradi dviga samozavesti, saj mladi Gorišničani vidijo, da se lahko z maksimalno angažirano igro kosajo tudi z močnejšimi nasprotniki.
Danilo Klajnšek
SVIŠ - Velika Nedelja 29:25 (13:7)
VELIKA NEDELJA: Kova-čec (9 obramb), Munda, Kle-menčič (5 obramb + 1 x 7 m); Mesarec, Kukec 5 (1), Cvetko,
Hanželič, Krabonja 5, Planinc 3 (2), Kokol 1, Ivančič 5, Vrečar 3, Korpar 3, Kumer. Trener: Ivan Hrupič.
Derbi 13. kroga ali bolje rečeno celo derbi 1. B-ligaškega prvenstva je v Ivančni Gorici pripadel gostiteljem, ki so po prihodu trenerja Romana Zarabca z zmago proti Veliki Nedelji nanizali že sedmo zaporedno zmago.
Moštvo Velike Nedelje je tokrat prikazalo slabo igro predvsem v napadu, kjer so bili ob zaključku akcij nezbrani in nenatančni. V 1. polčasu so Nedeljčani dosegli le sedem zadetkov in njihova usoda je bila ob zaostanku šestih golov že zapečatena. Junak tekme in zmage SVIŠ-a (S - Stična, V
-	Višnja gora, I - Ivančna gorica, Š - Šentvid) je s 24 obrambami postal vratar Boštjan Grm, sicer Ribničan. Glede na razplet 13. kroga (poraz Do-bove v Izoli, domača zmaga Hrastnika proti Krškemu) je zdaj jasno, da bo prvenstvo v
1.	B-ligaški karavani zelo zanimivo in izenačeno do samega konca. V soboto pri Veliki Nedelji gostujejo Cerkljani, ki trenutno zasedajo zadnje mesto in so se že sprijaznili z izpadom iz lige.
UK
2.	SRL VZHOD MOŠKI
ZAOSTALI TEKMI: Aleš Praznik
-	Drava Ptuj 28:25 (igrano v sredo), Drava Ptuj - Šmartno 99 24:42
1.	RADEČE	12	11	1	0	23
2.	ČRNOMELJ	12	8	0	4	16
3.	KLIMA PETEK	12	7	2	3	16
4.	ŠMARTNO 99	12	6	0	6	12
5.	ALEŠ PRAZNIK	12	4	0	8	8
6.	ARCONT RADGONA 12	2	2	8	6
7.	DRAVA PTUJ	12	1	1	10	3
Drava Ptuj - Šmartno 99 24:42 (9:27)
DRAVA PTUJ: Bezjak 1, Belšak 2 (1), G. Bračič 3, M. Bračič 6, Predikaka 5, Pšajd, Štumberger, Oprešnik 7 (1), Ovčar. Trener: Miran Muhič
V minulem tednu so roko-metaši ptujske Drave odigrali dve zaostali srečanji v 2. SRL
-	vzhod. V sredo so gostovali pri ekipi Aleš Praznik in srečanje po dokaj dobri in borbeni igri tesno izgubili z 28:25. Žal pa v soboto niso ponovili dobre igre in so z maloštevilno ekipo visoko izgubili s povprečno ekipo Šmartnega 99. Enostavno je bilo preveč napak, da bi se Ptujčani lahko resneje upirali gostom iz Litije.
Danilo Klajnšek
Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž, m)
Preobrat Benedikta in Ptuja
1. DOL ŽENSKE
REZULTATI 19. KROGA: Luka Koper - Benedikt 2:3, Nova KBM Branik - Hitachi 3:0, Jesenice - Šentvid 1:3
1.	NOVA KBM BRANIK	18	18 0	54
2.	LUKA KOPER	19	10 9	31
3.	BENEDIKT	18	9	9	28
4.	ŠENTVID	19	9	10	25
5.	HITACHI	18	7	11	20
6.	SLOVING VITAL	17	6 11	18
7.	JESENICE	18	0 18	1
Luka Koper - Benedikt 2:3 (20, 20, -21, -21, -13)
BENEDIKT: Kadiš, Rajšp, J. Borko, Fekonja, Kutsay,T. Borko, Vrbančič, Kla-sinc, Bernjak, Jureš, Vajt, Hauptman.
V izredno izenačeni tekmi so po skoraj dveh urah igre slavile odbojkarice Benedikta, ki so tako obdržale nekaj možnosti, da prehitijo tokratne nasprotnice po tretjem delu prvenstva na prvoligaški razpredelnici in si priigrajo boljše izhodišče pred zadnjim delom tekmovanja. Luka Koper in Benedikt bosta namreč tekmeca v četrtfinalu prvenstva, le da dva kroga pred koncem tega dela prvenstva ni znano, kdo bo v izločilnih bojih imel tekmo več pred svojimi gledalci.
Koprčanke so sicer na sobotni tekmi povedle z 2:0 v nizih, vendar to le po zaslugi napak Benedičank. »V prvih dveh nizih smo do 20. točke odigrali odlično in cel čas vodili, nato pa z lastnimi napakami dovolili gostiteljicam, da so si priigrale točko, ki bo morda odločilna za uvrstitev po treh delih tekmovanja,« je po tekmi povedal trener Benedikta Dušan Jesenko. V nadaljevanju tekme si je v vrstah Benedikta poškodovala gleženj še Tamara Borko in maloštevilni gledalci so bili prepričani v gladko zmago domačink. Takrat pa je Jesenko naredil rošado v ekipi in na mesto poškodovane Borkove postavil Hajdi Hauptman, ki je zaigrala kot prerojena ter veliko doprinesla k preobratu in končni zmagi Benedikta. Predvsem zanimiv je bil zadnji niz. Benedikt je vodil že z 10:5, nato pa so se Koprčanke le pobrale in z delnim rezultatom 8:2 prešle v vodstvo, ki pa je bilo njihovo zadnje na tekmi.
Foto: Zmagoslav Šalamun
Martina Rajšp (2), Jasmina (3) in Tamara Borko (5), OK Benedikt
Preostale tri točke so namreč osvojile gostje ter zabeležile deveto zmago v sezoni.
MŠ
2. DOL ŽENSKE
REZULTATI 16. KROGA: Ecom Tabor - Pomaranča bar Ptuj 2:3, Ali-ansa Šempeter - Comet Zreče 3:1, Partizan Škofja Loka - ŽOK Kočevje 3:2, Prevalje - Broline Kamnik 3:0, Čulum, s. p., Valšped - Formis Bell 1:3, Braslovče - Mislinja 0:3
1.	POMARANČA BAR PTUJ	16	15	1	45
2.	PREVALJE	16	12	4	37
3.	ŽOK KOČEVJE	16	11	5	33
4.	BROLINE KAMNIK	16	11	5	33
5.	COMET ZREČE	16	11	5	31
6.	PARTIZAN ŠKOFJA LOKA	16	8	8	24
7.	MISLINJA	16	7	9	22
8.	FORMIS BELL	16	5	11	20
9.	ECOM TABOR	16	5	11	15
10.	ALIANSA ŠEMPETER 16 5 11 14
11.	ČULUM, S. P., VLŠPED 16 3 13 7
12.	BRASLOVČE	16 1 15 7
Ecom Tabor - ŽOK Pomaranča bar Ptuj 2:3 (-17, 19, 15, -23, -11)
ŽOK POMARANČA BAR PTUJ:
Lorber, Cvirn, Draškovič, Andjelkovič, Robič, Bilanovič, Vidovič, Kos
Ptujske odbojkarice so v soboto na gostovanju v Mariboru z zelo slabo igro stežka izvlekle zmago proti deveto uvrščeni ekipi Ecom Tabor. Ptujčanke so tokrat igrale pod svojimi zmožnostmi, domačinke pa so odigrale tekmo zelo sproščeno in motivirano kot vsaka ekipa, ki igra proti vodilnem kolektivu lige.
Po sredini gladki zmagi na prijateljski tekmi proti prvo-
ligaški ekipi Benedikta so navijači tudi tokrat pričakovali podoben rezultat. Po dobrem prvem nizu so Ptujčanke po toči lastnih napak drugega izgubile. Po porazu proti Zre-čam v četrtem krogu prvenstva je bil to prvi izgubljeni niz, naslednji pa še drugi. Ob koncu so se pomaranče le uspele toliko zbrati, da je zmaga odšla na Ptuj.
Trenerka, Sergeja Lorber, je po koncu vseeno govorila o uspehu. »Uspeh je bil, da smo po vseh številnih napakah le uspele zmagati. Skorajda bi premagale same sebe. To je bil eden od dni, ki si jih ne želimo, na drugi strani mreže je gostiteljicam uspevalo prav vse. Po sredinem uspehu proti Benediktu je bilo z naše strani prisotno tudi podcenjevanje.«
UG
2. DOL MOŠKI
REZULTATI 16. KROGA: Svit - Hoče 3:0, TAB Mežica - Partizan Fram 3:1, Termo Lubnik - MOK Kočevje 3:0, Telemach Žirovnica - SiP Šempeter 3:1, Prigo Brezovica - Astec Triglav 3:2, Žužemberk - Logatec 3:1
1.	ASTEC TRIGLAV	16	13	3	39
2.	LOGATEC	16	12	4	38
3.	SVIT	16	12	4	37
4.	TERMO LUBNIK	16	13	3	35
5.	PRIGO BREZOVICA	16	12	4	34
6.	PARTIZAN FRAM	16	8	8	22
7.	KEKOOPR. ŽUŽEMBERK	16	7	9	21
8.	SIP ŠEMPETER	16	6	10	18
9.	TELEMACH ŽIROVNICA	16	5	11	18
10.	TAB MEŽICA	16 5 11 15
11.	MOK KČEVJE	16 3 13 11
12.	HOČE	16 0 0 13
Atletika • Dvoransko DP za mladince
Obetaven nastop sprinterjev
V soboto je bila celjska atletska dvorana pod tribunami stadiona na Kladivarju prizorišče letošnjega prvenstva Slovenije v dvorani za starejše mladince in mladinke. Nobenemu izmed štirih mladincev iz Atletskega kluba Keor Ptuj ni uspelo osvojiti kolajne, pohvalijo pa se lahko z visokimi uvrstitvami in, kar je najpomembneje, z novimi osebnimi rekordi.
Med Ptujčani je najprej stopil na tekmovalno stezo Rok Grdina v teku na 60 metrov ovire. V kvalifikacijah je končal na petem mestu s časom 9,18 sekunde. S tem se je uvrstil v finale šestih najboljših, kjer pa ni nastopil, ker so mu organizatorji namenili prvo stezo pod dobra dva metra visokim balkonom. Na tej
Foto: UE
Mitja Horvat, AK Keor Ptuj
stezi ne bi mogel optimalno izpeljati svojega nastopa - v ponazoritev naj navedemo, da je vsaka ovira visoka točno en meter, zato se je finalnemu nastopu odpovedal. Kasneje se je pomeril še v skoku v višino in s 175 preskočenimi centi-
metri zasedel peto mesto.
Zelo solidno pa so v močni konkurenci teka na 60 metrov nastopili trije Ptujski sprinterji. Vsi so se uvrstili v B-finale in na koncu zasedli deveto, enajsto in dvanajsto mesto. Najboljši je bil najmlajši med njimi Mitja Horvat, ki je dosegel odličen čas 7,27 sekunde, pri tem pa je razveseljujoče, da ima možnost še tri leta nastopati v mladinski konkurenci. Na preostalih mestih sta mu sledila Sandi Kukovec in Rok Panikvar, pri obeh so se ure zaustavile pri 7,34 sekunde. Na osnovi teh rezultatov lahko sklepamo, da bo imel AK Keor Ptuj močno mladinsko štafeto 4 x 100 metrov, ki bo sposobna mešati štrene pri vrhu.
UE
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Tokrat daleč od presenečenja
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavič (NTK Ptuj) je dosegel edino točko za Ptujčane proti ekipi Kema Puconci.
Po senzacionalnem rezultatu z ekipo lanskoletnih državnih prvakov iz Maribora so Ptujčani dvakrat zapored izgubili, in sicer najprej v sredo v Lendavi proti novim državnim prvakom ter v soboto proti Kemi Puconci. Fantom za borbenost ni kaj očitati, žal pa so bili tokrat varovanci nekdaj odličnega slovenskega igralca in legende slovenskega namiznega tenisa Štefana »Pi-šte« Kovača enostavno boljši. Edino točko za ptujsko ekipo je dosegel izkušeni Bojan Pa-vič, ki se je v ekipo vrnil po bolezni.
Pri dekletih ni bilo nič boljše, saj so Ptujčanke gostile vodečo ekipo Iskre Avtoelek-trike z odlično Kitajko Yang Tin, ki ima tudi slovenski potni list. Poraz je bil neizbežen, vendar je to ena izmed dobrih
in prepotrebnih izkušenj za mlade igralke Ptuja.
1. SNTL - MOŠKI
REZULTATI 13.
-	Kema Puconci 1:6, 6:0, Tempo Velenje -
-	Maribor Finea 2:6, KO Lendava 0:6
KROGA: Ptuj Sobota - Edigs Krka 3:6, Križe Melamin - LM-
1. LM-KO LENDAVA	13	13	0	0	26
2. MARIBOR FINEA	13	10	2	1	22
3. KRKA	13	9	2	3	20
4. SOBOTA	13	8	2	3	18
5. KEMA PUCONCI	13	7	2	4	16
6. TEMPO VELENJE	13	7	0	6	14
7. MELAMIN	13	3	0	10	6
8. KRIŽE	13	1	2	10	4
9. PTUJ	13	1	2	10	4
10. EDIGS	13	0	0	13	0
Ptuj - Kema Puconci 1:6
Ovčar - Unger 1:3, Pavič - Stoja-novič 2:3, Piljak - Horvat 1:3, Pavič - Unger 3:0, Ovčar - Horvat 0:3, Piljak Stojanovič 1:3, Ovčar/Piljak - Un-ger/Horvat 1:3
1. SNTL ŽENSKE
REZULTATI 13. KROGA: Ptuj -Iskra Avtoelektrika 0:6, Argeta - Tempo Velenje 3:6, Kajuh Slovan - Ilirija 5:5, Prevent Radlje - Merkur 4:6, Vesna - Fužinar Interdiskont 2:6
1.	ISKRA AVTOELEKTR.	13	13	0	0	26
2.	ILIRIJA	13	10	2	1	22
3.	MERKUR	13	9	1	3	19
4.	KAJUH SLOVAN - 1	13	7	3	3	16
5.	FUŽINAR INTERD.	13	6	3	4	15
6.	TEMPO VELENJE	13	5	2	6	12
7.	ARGETA	13	5	0	8	10
8.	PREVENT RADLJE	13	3	1	9	7
9.	PTUJ	13	0	1	12	1
10.	VESNA	13 0 1 12 1
Ptuj - Iskra Avtoelektri-ka 0:6
Zupančič - Milost 0:3, Mojsilovič - Škabar 0:3, Terbuc - Yang 0:3, Moj-silovič - Milost 0:3, Zupančič - Yang 0:3, Terbuc - Škabar 0:3.
Danilo Klajnšek
Košarka • 2. SKL - vzhod
Še en poraz in slovo od lige
2. SKL VZHOD
REZULTATI 18. KROGA: Ptuj - Pivovarna Laško mladi 63:75, Prebold
-	ŽKK Maribor 62:95, Ilirija - Ježica 81:96, Ruše - Grosuplje 75:85, Janče - Nazarje 85:57
1.	ŽKK MARIBOR	18	16	2	34
2.	GROSUPLJE	18	15	3	33
3.	JEŽICA	18	14	4	32
4.	JANČE	18	12	6 30
5.	NAZARJE	18	7	11 25
6.	RUŠE	18	7	11 25
7.	ILIRIJA	18	7	11 25
8.	PREBOLD	18	7	11 25
9.	PIVO. LAŠKO MLADI	18	4	14	22
10.	PTUJ	18 1 17 19
KK Ptuj - KK Pivovarna Laško ml. 63:75
8:21, 14:14, 17:20, 24:20 KK PTUJ: Ferme 10, Cej 28, Bien 2, Kotnik 2, Horvat 4, Holc 9, Kneže-vič, Gavrič 8
Ptujčani so izgubili tudi v zadnjem, 18. krogu 2. SKL
-	vzhod. Tokrat so bili zanje v domači dvorani premočni igralci mlade ekipe Pivovarne Laško. Zadnje mesto v letošnjem ligaškem tekmovanju je mlado ptujsko ekipo spod-neslo v nižjo ligo v naslednji sezoni.
Domači igralci so tekmo slabo pričeli, saj so v prvi četrtini dosegli le osem točk, pivovarji pa so vodili že za trinajst. V na-
daljevanju so uspeli vzpostaviti ravnovesje v igri, prvič pa so se gostom približali v 25. minuti na šest točk zaostanka (37:43). Do konca tekme je bil zaostanek domačih med pet in deset točkami. Dve minuti pred zaključnim piskom sirene so gostje vodili za štiri točke (63:67). Ob osebnih napakah Ptujčanov so uspešno izvajali proste mete, domači
Foto: Črtomir Goznik
Tudi v zadnjem krogu 2. SKL vzhod so košarkarji Ptuja igrišče zapuščali sklonjenih glav; naslednje leto bodo tekmovanje nadaljevali v 3. SKL vzhod.
pa so vse prehitro in neorganizirano zaključevali napade in še enkrat izgubili v končnici tekme. Končna bilanca Ptujčanov v tej sezoni je 17 porazov in le ena zmaga ter neizbežen izpad v 3. SKL - vzhod.
Trener Zlatko Marčič: »Cilja, ki smo si ga v začetku zadali, obstanka v ligi, nismo izpolnili. Kot se je izkazalo, smo imeli za to konkurenco premlado in premalo izkušeno ekipo, ki pa je vseeno presenetila predvsem v drugem delu, ko smo večino tekem izgubili v končnici. Morda bi bilo drugače, če bi lahko ekipi zagotovili vsakodnevni trening, vendar večina igralcev tega verjetno ne bi sprejela, saj jim klub ni mogel nuditi več kot igranja v 2. SKL. Smo pa spet uveljavili nekaj mladih igralcev, Cej je prvi strelec lige, Horvat, Holc in Gavrič pa ob bolj resnem delu še lahko dosti dosežejo, saj so pokazali velik potencial. Bien in Ferme sta prikazala najbolj konstantno igro, imela pa sta obilo težav s poškodbami. Kako naprej, se bo morala odločiti uprava. Čas pa bo pokazal, v katero smer bo šla ptujska košarka.«
UG
Strelstvo • 5. krog 1. in 2. državne lige s pištolo:
Zmaga B. Simonicu, Ptujcani četrti
1. liga - pištola
V 5. krogu 1. državne strelske lige s pištolo je med posamezniki že drugič v letošnji sezoni slavil Boštjan Simonič, SD Kidričevo - Tenzor, z odličnim rezultatom 578 krogov in povečal svojo prednost v skupnem seštevku posameznikov na, najverjetneje neulovljivih, 23 krogov pred drugouvrščenim Ljubičem. Dobro sta nastopila tudi Ptujčana Matija Potočnik in Majda Raušl, ki sta dosegla 564 krogov in zasedla 6. in 7. mesto, skupno sta na 8. in 10. mestu. V 5. krogu ga je polomil juršinski mladinec Simon Si-monič, ki je dosegel šele 556 krogov in zasedel 16. mesto ter nazadoval v skupnem seštevku posameznikov z 2. na 4. mesto. Do EP je še slab teden (27. 2.) in upajmo, da bo Simon našel pravi »recept«, kako zadevati desetice, namesto 9,9, ki mu jih je v Železnikih tako primanjkovalo. V ekipnem seštevku so se najbolj izkazali Ptujčani, ki so zasedli 4. mesto, vendar z nekaj smole, kajti stopničke so jim splavale po vodi po zadnji seriji. Strelci iz Juršincev so zasedli 6. mesto, Kidričani pa so še vedno žrtve Simonove poškodbe, namesto katerega je v tem krogu nastopil Igor Pre-mužič.
Foto: Simeon Gonc
Ptujčani, za katere so streljali z leve: Robert Šimenko, Majda Raušl in Matija Potočnik, so v 5. krogu 1. lige dosegli najboljšo uvrstitev ekip iz Spodnjega Podravja
Ekipni rezultati:			Posamezni rezultati:
1. SD DUŠAN POŽENEL I	1694	67	1. Boštjan Simonič 578, 4.
2. SD OLIMPIJA	1686	46	Cvetko Ljubič (oba SD Kidri-
3. ŠSK COAL PETIŠOVCI	1683	42	čevo-Tenzor) 568, 5. Aleksan-
4. SK PTUJ RGS	1683	42	der Ciglarič (ŠSK Coal Pet-
5. SD KOPAČEVINA	1661	40	išovci) 567, 6. Matija Potočnik
6. SD JURŠINCI I	1658	43	(SK Ptuj RGS) 564, 7. Majda
7. SK BREŽICE	1656	31	Raušl (SK Ptuj RGS) 564, 13.
8. SD KIDRIČEVO - TENZOR	1654	47	Rok Pučko ml. (SD Juršinci
9. SD MROŽ	1646	19	I) 558, 16. Simon Simonič ml.
10. SD 7EIE7NIKI	1634	17	(SD Juršinci I) 556, 17. Robert
11. SD KAMNIK	1634	11	Šimenko (SK Ptuj RGS) 555,
12. SD DOMŽALE	1608	5	27. Mirko Moleh (SD Juršinci
Pomen kolon: Št. krogov v 5. krogu, skupno šte-			I) 544, 36. Igor Premužič (SD
vilo točk			Kidričevo - Tenzor) 508.
Mali nogomet • ZLMN Ormož
Belcont še petič zapored!
S končnico osmih najboljših moštev se je končalo prvenstvo v ZLMN Ormož 2005. Naslov prvakov so uspeli obraniti malonogometaši Belconta oz. slovenskega dvoranskega nogometa prvoligaša Tomaža okrepljenega še z Dejanom Kraljem ter Boštjanom Kupčičem. V če-trtfinalu ni bilo presenečenj, saj so napredovali vsi nosilci. Nova Slovenija je odpravila Avtošolo Prednost, Invest je kljub odsotnosti Zidariča, Smolkoviča in Gorana Šnajderja brez težav odpravil neborbene Ivanjkov-ce, blizu presenečenja so bili igralci Mihovc, ki so klonili šele v zadnji minuti proti Zidarstvu Čurin, prvak Belcont je slavil proti Carreri, ki je nudila močan odpor.
V prvem polfinalu je Nova Slovenija v izjemno izenačeni tekmi premagala stare rivale iz Pušincev, Belcont pa je po uvodnem zaostanku proti oslabljenemu Investu v nadaljevanju
tekme postavil stvari na svoje mesto. V tekmi za bron je Invest presenetil "zidarje" in se po zaslugi izjemne borbenosti ter po zadetkih Špilaka in Žnidariča ter obramb Davorina Šnajderj'a zasluženo okitili s tretjim mestom.
V velikem finalu sta se pomerili do tedaj še "nedotaknjeni" ekipi Belconta (11 zmag) in Nove Slovenije (12 zmag). Tekmo je bolje pričela Nova Slovenija, vendar je njihove nalete izjemno v golu Belconta zaustavljal Bedrač. Do odhoda na odmor pa sta Kupčič in Gašpa-rič spretno kaznovala napake Sokovih varovancev in Belcont povedla v vodstvo z 2:0. V nadaljevanju so gledalci v športni dvorani na Hardeku (okrog 150 gledalcev) spremljali odprt nogomet na eni in drugi strani. Zasluženo zmago Belconta je s tretjim zadetkom potrdil Ka-menšek. Nova Slovenija je po visokem zaostanku zaigrala z
vratarjem v polju, časten zadetek pa je v končnici tekme prispeval Fijavž.
Najboljša strelca lige sta z 29 zadetki postala Sašo Fijavž (Nova Slovenija) in Boris Pra-potnik (Zidarstvo Čurin). V idealno peterko zaključnega turnirja smo uvrstili: vratarja Ivana Bedrača (Belcont), Filipa Žnidariča (Invest), Zvonka Gašpariča (Belcont), Boštjana Kupčiča (Belcont), Saša Fijavža (Nova Slovenija).
Rezultati:
Četrtfinale: Nova Slovenija - Avtošola Prednost 5:3, Zidarstvo Čurin - Mihovci Center 4:3, Invest - Joker Ivanjkovci 7:1, Belcont - Carrera Optyl 3:1.
Polfinale: Nova Slovenija - Zidarstvo Čurin 2:0, Belcont - Invest 4:1,
za tretje mesto: Invest - Zidarstvo Čurin 5:2,
za prvo mesto: Belcont - Nova Slovenija 3:1.
Uroš Krstič
Zmagovalci Zimske lige malega nogometa Ormož - ekipa Belconta
2. liga - pištola
V Železnikih je potekal tudi
5.	krog 2. državne strelske lige s pištolo, v katerem se je najbolj izkazal Ptujčan Domen Solina, ki je s 548 krogi zasedel visoko
6.	mesto in najbolj pripomogel k temu, da je ekipa SK Ptuj Petlja zasedla 5. mesto in tako dosegla letošnjo najboljšo uvrstitev.
1.	SD VREMŠČICA 1623	41
2.	SD ŠTEFAN KOVAČ 1622	40
3.	SD GROSUPLJE 1619	54
4.	SD JUTEKS ŽALEC 1610	32
5.	SK PTUJ PETLJA 1608	23
6.	SD CELJE	1608	45
7.	SD IK KRANJ	1606	44
8.	SD TRZIN	1600	51
9.	SD D. POŽENEL II 1580	35
10.	SD GORENJA VAS 1577	24
11.	SD I. POH. BAT. RUŠE 1533	14
12.	SD JURŠINCI II 1494	7 Posamezni rezultati tekmovalcev:
1. Jure Frelih (SD Izolacije Kepic Kranj) 560, 6. Domen Solina ml. (sk Ptuj Petlja) 548, 12. Ludvik Pšajd (SD I. pohorski bataljon) 544, 15. Franc Bedrač (SK Ptuj Petlja) 539, 22. Petra Simonič ml. (SD Juršin-ci II) 532, 27. Zvonko Hajduk (SK Ptuj Petlja) 521, 29. Dušan Krajnc (SD Juršinci II) 519, 36. Nina Pavlin ml. (SD Juršinci II) 443 krogov.
Simeon Gonc
Kegljanje
Uspel 8. Kurentov pokal
Policijska postaja Ptuj je bila na kegljišču Deta centra na Ptuju organizator tradicionalnega, že osmega kurentovega pokala delavcev policije starih mest (mitnic). Letos je bila udeležba zelo dobra, saj se je tekmovanja udeležilo dvanajst ekip.
REZULTATI:
ŽENSKE POSAMEZNO: 1.
Irena Brunšek 112, 2. Jožica Šuštar 111, 3. Zlata Uroševič 100 (vse Policist Kamnik), 4. Danica Zelenik (Ptuj) 89 podrtih kegljev. EKIPNO:1. Policist Kamnik.
MOŠKI POSAMEZNO: 1. Brane Hribar (PP Kamnik) 251, 2. Danilo Levačič (Ptuj) 230, 3. Gregor Perko (Škofja Loka), 9. Marko Brglez (Ptuj) 178 podrtih kegljev. EKIPNO: 1. Radovljica 185, 2. Lendava 183, ŠD Policist Kamnik 178, 4. Ptuj 175 podrtih kegljev.
Danilo Klajnšek
Danilo Levačič (Ptuj) je osvojil 2. mesto.
Hura, prosti čas
Organizirana vadba za otroke
Foto: Črtomir Goznik
V ponedeljek so na Ptuju (tudi v Juršincih) organizatorji (CID Ptuj, Športni zavod Ptuj) pričeli izvajati projekt Hura, prosti čas; za otroke so pripravili pestro paleto brezplačnih športnih aktivnosti (veseli direndaj za najmlajše, nogomet, rokomet, košarka, atletika, strelstvo, hokej, ples ... Vabljeni!
Nogomet • Prijateljske tekme
Triglav - Zavrč 2:0 (0:0)
ZAVRČ: Dukarič, Gabrovec, Sluga, Meznarič, Lenart, Črnko, M. Kokot, Zdelar, Golob, Poš-trak, Strelec. Igrali so še: Veselič, Fridl, S. Kokot, Murko, Železnik. Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Zavrča so v Kranju proti domačemu drugoli-gašu Triglavu odigrali že tretje pripravljalno srečanje. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, z rahlo premočjo domačih, ki so poizkušali čim prej doseči zadetek, vendar jim to ni uspelo.
V nadaljevanju srečanja so domačini zadeli dvakrat, predvsem pa so goste ulovili pri hitri izvedbi prostih strelov. Kljub porazu pa so Zavrčani lahko zadovoljni, saj je v njihovi igri še precej rezerve, saj so manjkali nekateri poškodovani igralci.
Danilo Klajnšek
Csezstreg - Holermuos 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Fentesz (39), 1:1 Sladojević (54), 2:1 Piliszi (68), 3:1 Kosar (79).
HOLERMUOS: Šnajder, Novak, Jerebič, Fijavž, Jurčec, Za-dravec (od 46. Bezjak), Govedič, Juršek (od 46. Tišljarič), Lesjak (od 46. Velečič), Bu. Prapotnik (od 46. Kolarič), Sladojević. Trener: Drago Posavec.
Ormožani so v približno 100 kilometrov oddaljenem Zalae-gerszegu na umetni travi odigrali prvo pripravljalno srečanje proti madžarskemu tretjeligašu in doživeli poraz. Kljub porazu „gradbeniki" niso razočarali,
poznala pa se je še neuigranost in utrujenost po napornih treningih. V prvem polčasu so varovanci Draga Posavca zamudili nekaj lepih priložnosti pred golom madžarskega tretjeligaša, na drugi strani pa so solidni Madžari znali kaznovati vsako napako. V drugem polčasu, ki je bil slabši od prvega, so padli trije zadetki. Za Ormožane je zadel novinec Vladimir Sladojević, ki je pokazal, da bo prava okrepitev v boju Ormožanov za tretjeligaški obstanek.
Uroš Krstič
Gerečja vas Unukšped -Mark 69 Rogoznica 4:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Vidovič (4), 2:0 Rozman (51. z 11-m), 3:0 Rozman (60), 3:1 Polanec (70), 4:1 Gajšek (90)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Vogrinec, Sagadin, Ciglar, Krajnc, Kokot, Sel, Debevec, Vi-dovič, Rozman, Kokol, Kaisers-berger. Igrali so še: Vtič, Hab-janič, Gajšek, Jakopec. Trener: Ivan Ornik
MARK 69 ROGOZNICA: Horvat, Kukovec, Kolarič, Vilčnik, Petek, Markež, Polanec, Pokle-ka, Sever, Vaupotič, Fric. Igrali so še: Zelenko, Ferčec, Kaises-berger. Trener: Ivan Zajc.
Na igrišču z umetno travo v Kidričevem sta pripravljalno srečanje odigrali ekipi Gerečje vasi in Rogoznice. Zmaga je zasluženo pripadla ekipi Gerečje vasi, ki so svojo premoč dokazali s štirimi doseženimi zadetki.
Danilo Klajnšek
Šahovski kotiček
Šahovski turnirji v mesecu februarju
V začetku meseca se je nadaljeval ciklus šahovskih turnirjev za društveno prvenstvo v hitropoteznem in pospešenem šahu.
Na hitropoteznem turnirju je sodelovalo 23 igralcev, ki so odigrali 15 kol po švicarskem sistemu. Po velikih borbah so si kar trije igralci delili prvo do tretje mesto, zmagovalec pa je zaradi najboljšega rezultata po sistemu Buchholz postal Igor Iljaž.
Rezultati februarskega hitropoteznega turnirja so bili: Igor Iljaž, Janko Bohak in Viktor Napast 12, Božidar Mrdja 11, Boris Žlender 10,5, Zlatko Roškar 9,5, Anton Butolen 9, Dušan Majcenovič in Milan Fijan 8,5, Martin Majcenovič in Tomaž Bajec 8 točk. Po dveh turnirjih je v vodstvu Igor Iljaž s 40 točkami pred Jankom Bohakom s 26 in Zlatkom Roškarjem z 22 točkami.
Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 20 igralcev, ki so odigrali 7 krogov po švicarskem sistemu. Na turnirju je nekoliko presenetljivo, vendar popolnoma zasluženo, zmagal Boris Žlender, ki je edini turnir končal brez poraza.
Rezultati: Boris Žlender 5,5 , Anton Zagoršek in Igor Iljaž 5, Tomaž Kolmanič, Martin Majcenovič in Janko Bohak 4,5, Silvo Zajc, Miloš Ličina, Kudret Veliu 4, Martin Skledar, Dušan Majcenovič in Milan Fijan 3,5 točke. V skupnem seštevku vodi Igor Iljaž s 33 pred Borisom Žlendrom s 26 točkami.
Janko Bohak
Foto: DK
Foto: UK
AvtoIXœM
Suzukijev »športnik« za mestno vožnjo
Suzuki v Evropi dosega nekje 1,2-od-stotni tržni delež, v prihodnje pa želi (na račun grand vitare in »aktualnega« swifta) svojo prodajo povečati na 2 odstotka, kar je povsem realno, kajti nova vitara je deležna izjemnega povpraševanja. Pa vendar, kako japonske avtomobile »približamo« evropskemu okusu? Japonski, pa tudi nekateri drugi avtomobilski proizvajalci, se zavedajo, da je evropski avtomobilski trg najzahtevnejši na svetu. Da o razvitosti niti ne govorimo. Zato je kar nekaj avtomobilskih tovarn preselilo vsaj del proizvodnje v evropski prostor, saj imajo tako nedvomno boljše pogoje za prilagoditev evropskim zahtevam. Pri Suzukiju so se odločili prilagoditi celotno paleto vozil evropskemu okusu, ne glede na to, v katerem koncu sveta jih prodajajo.
Swift se oblikovno navezuje na kon-ceptni športni avtomobil concept S, prvič prikazan na pariškem avtomobilskem salonu leta 2002. In dejansko je tudi swift športnega videza. Oblika je dinamična, s tem da se je nanjo potrebno privaditi, saj je nekaj posebnega, vendar ne ravno revolucionarnega. Swift razveseljuje predvsem voznice in voznike majhnih vozil. V dolžino meri (le) 3,69 metra, kljub temu pa naj bi po zaslugi sorazmerno dolge medosne razdalje nudil spodobno sedenje. Notranjost je prav tako prilagojena evropskim voznikom, z dovolj prostora spredaj in zadaj ter v osnovi z majhnim, a po potrebi povečanim prtljažnim prostorom. Vstopni bencinski 1,3-litrski šti-rivaljnik razvije 91 KM, nekaj močnejši 1,5-litrski motor pa 102 KM. Predvsem zaradi avtomobilskih trendov razvijajo tudi 1,3-litrski turbodizel, čeprav se pri Suzukiju nikoli niso pretirano navduševali nad dizelskimi agregati.
RAV4 že dolgo ni več le vozilo za prosti čas


t.. ň,

Zakaj bi kupili rabljen avto, ce si lahko privoščite novega?
7
BODITE LOeiČHi. VOZÍTE LOeAH KENWOOD.
Klimatska naprava, servo volan, električni paket in radio CD Kenwood že za 1.865.000 SIT.
3
MoJe cvetje

Pred dvajsetimi leti so pri Toyoti začeli razmišljati o manjšem, mestnem terencu. Tri leta zatem so na avtomobilskem salonu v Tokiu pokazali prototip, ki je nakazoval osnovne poteze takrat-
I CTA	MODRA ŠTEVILKA
Srâncue (((ÎM11Ï3
DACIA
groupe Renault
nega modela RAV4. Toyotin kompaktni terenec je že takrat združeval terenske vozne lastnosti in dobro počutje med vožnjo. V teh dneh se rojeva v tretje. Na kratko rečeno: ime ostaja, vse ostalo je novo.
Odgovornost, ki jo ima povsem novi RAV4, je velika, pri Toyoti pa obljubljajo izboljšave na številnih področjih. Toyotinemu RAV-u lahko pripišemo številne zasluge za to, da je razred tako imenovanih SUV vozil postal tako priljubljen. Po 12 letih se še zmeraj dobro prodaja; 1,8 milijona prodanih primerkov (od tega tretjina v Evropi) pa je spoštovanja vreden dosežek.
Pri Toyoti so si zastavili cilj, da mora RAV4 postati najbolj prodajano vozilo v svojem razredu in hkrati tudi merilo kakovosti in zmogljivosti. In ker je bil RAV4 uspešen že doslej, je povsem logično, da novi model ne more biti zelo drugačen od dosedanjega. Z bolj klinastimi potezami in s širokimi boki je dobil nekaj športnih potez. Omenjeno gre pripisati vzdolžnemu in širin-skemu prirastku, notranja dolžina pa se je povečala za približno osem centimetrov. Prednja sedeža sta sedaj bolj razmaknjena, prostora za glave je več in tudi kolena bodo zadaj manj utesnjena. Večja notranja prostornost je bila snovalcem le izhodišče, saj so pripravili vrsto uporabnih rešitev. Zlasti pri zlaganju zadnjih sedežev v ravno dno in tako postopnem povečevanju prtljažnika na račun potniškega dela. Če dodamo še čiste poteze notranjosti, kombinirane s kvalitetnimi materiali in izdelavo, dobimo prostor, kjer se bodo vsi počutili dobro. Zadnje sedeže je moč z eno potezo in brez dodatnega odstranjevanja vzglavnikov ali sedežnega dela zložiti tako, da dobimo povsem ravno dno prtljažnika. V tem primeru boste v avtomobilu lahko prevažali za skoraj 1500 litrov prtljage. Zraven tega je zadnja klop tudi vzdolžno pomična za 16 centimetrov in ji lahko nastavljamo naklon naslonjala. Tako kot pri prestižnem oddelku Lexus, so tudi pri novem RAV-u merilniki izdelani v tehnologiji optitron, ki ponuja pregledne in v vseh svetlobnih pogojih ustrezno osvetljene merilnike. Za varnost skrbi zraven sistema za nadzor stabilnosti do devet varnostnih zračnih blazin; vključno s tisto, ki v primeru čelnega trčenja poskrbi za varnost voznikovih kolen oziroma nog.
Toyotine tehnične domislice naj bi prispevale k večjemu udobju med vožnjo. Svoje bo gotovo dodala tudi zadnja generacija motorjev. RAV4 bo na voljo s tremi motorji: 2-litrskim bencinskim štirivaljnikom ter s sodobnim 2,2-litrskim dizlom z dvema zmogljivostnima stopnjama. Pričetek prodaje naj bi stekel že prihodnji mesec, zanimivo pa je, da vsaj za sedaj pri Toyoti ne razmišljajo o prodaji krajše, trivratne izvedbe.
Danilo Majcen
Zima še miga z repom
Čeprav je zadnji teden prinesel nekoliko toplejše vreme, pa se zima še ne poslavlja. Lahko samo upamo, da jo bodo s svojimi zvonci uspeli pregnati kurenti. Zaradi dolge in hladne zime se med sobnimi rastlinami pojavlja vedno več težav, ki so posledica suhega zraka, velikokrat pa tudi preobilnega zalivanja.
Sobne rastline
Z valentinovim je v naša stanovanja prišla marsikatera nova rastlina. Poleg orhidej, o katerih ste že lahko prebrali v prejšnjih prispevkih, je prav gotovo na policah veliko primul ali po domače trobentic. Te prijazne in skromne cvetlice pa niso namenjene za tople in suhe prostore, zato naj vas ne razočara, da bodo hitro povesile liste in prenehale cveteti. V ogrevanih stanovanjih je to pričakovano in se je temu nemogoče izogniti. Glede na to, da zima še nima namena povsem zapustiti naših krajev, imamo na izbiro dvoje. Lahko nam krasijo stanovanja tako dolgo, dokler bo pač šlo. V tem primeru jih postavimo na zelo svetla, lahko tudi sončna mesta. Potrebujejo redno zalivanje in se ne smejo izsušiti, vendar dalj kot 5 minut korenine ne smejo stati v vodi. Redno odstranjujemo odcvetele cvetove, najbolje je pri tem uporabiti škarjice. Ko pa bodo pričele kazati znamenja utrujenosti, jih prestavite ven, na zrak. Morda pa se bo takrat snega že stopil.
Kdor pa ima možnost, naj da trobentice v hladen in svetel prostor, kjer so temperature podobne zunanjim, le da jih ne muči dež in sneg. Tam bodo cvetele veliko dalj časa. Ko se bo zunaj ogrelo toliko, da ponoči ne bo hladneje od -10 °C, predvsem pa sneg ne bo več grozil v večjih količinah, jih je najbolje presaditi kar v zunanja korita. Glede na letošnjo zimo bodo v njih tako zevale luknje, saj mnoge, sicer na mraz odporne okrasne rastline le niso vzdržale tako dolgo pod snegom in ledom. Pa tudi žive barve trobentic nasploh lepo popestrijo spomladanska korita.
Balkonske rastline
Potaknjenci se prebujajo in pričenjajo nov rast. Obvezno jih je potrebno vsaj razmakniti, da se listi med sabo ne pokrivajo. Če imate čas, jih presadite v večje lonce, predvsem pa v svežo, s hranili bogato prst. Hrane namreč pričenja sedaj primanjkovati. Redno je potrebno odstranjevati posušene in odmrle liste, da ne bodo vir okužb.
Pripravimo pa si tudi plan sajenja za spomladi. Najprej se odločimo, v kateri osnovni barvi bomo letos zasadili naše balkone in okna. Pri tem je potrebno upoštevati, da se ta osnovan barva ponovi tudi na okrasnih gredicah in da vsaj delno odgovarja tudi barvi hiše. Pred leti je veljalo, da zasajamo korita čim bolj pisano, v kontrastnih barvah. Tako smo kombinirali rdečo z belo ali rumeno. Zdaj velja drugače. Korita zasajamo v eni barvi ali v sorodnih barvah. Cvetoče rastline kombiniramo z strukturnimi rastlinami. Te poudarjajo barvo cvetov, podaljšajo ali napolnijo korita. Ne cvetijo, ali pa so cvetovi neopazni. Tudi same strukturne rastline so lahko lep okras, posebno uporabne so v senčnih kotičkih. Do aprila je ravno dovolj časa, da se bomo počasi seznanili z vsemi novimi rastlinami, tako da bodo naši balkoni veliko bolj zanimivi.
zelišča in dišavnice
Pričenjamo tudi setev enoletnih zelišč, če pa želite posejati timijan ali drobnjak, potem ste s časom že zelo na tesno, zato je potrebno pohiteti. Med enoletnicami najprej posejemo majaron in kumino. Sejemo seveda v ogrevane prostore.
Miša PušenJak
Gorišnica • Minister Janez Drobnič na obisku
Za strogo zaprtimi vrati
Minister za delo družino in socialne zadeve Janez Drobnič se je dan pred kulturnim praznikom odločil malo pokukati v ptujsko okolje. In da se ne bi dajal z vsakim županom posebej ter izgubljal dragocenega časa, socialna problematika je navsezadnje po vseh spodnjepodravskih občinah približno enaka, je gorišniški župan Jožef Kokot organiziral skupno srečanje vseh v občinski kulturni dvorani.
Toda, glej ga, šmenta: kljub vsesplošnemu medijskemu rompompomu (ki ga sicer sproži vsak ministrski obisk) in vabilu novinarjem, da obeležijo ta veliki dogodek, je bil ministrski posvet z župani naenkrat strogo varovana skrivnost in niti pomisliti ni bilo, da bi mediji čisto slučajno lahko poslušali, kaj so župani povedali ministru in kaj je ta odgovoril njim.
Kot da gre za veliko državno skrivnost; vojaško gotovo ne, saj ima vlada za to drugega ministra ^
Zakaj takšna odločitev, smo povprašali službo za stike z javnostmi pri omenjenem ministrstvu, kjer so nam neuradno pojasnili le, da so takšna srečanja pač že načelno (?!) zaprta za medije, saj naj bi njihova prisotnost vplivala na to, da udeleženci srečanja, torej v tem primeru župani, ne bi upali iskreno povedati vsega tistega, kar jim leži na duši. So pa zato obvestili medije, da jim bo minister Drobnič na voljo za izjavo po končanem posvetu.
Večina udeležencev ne bi imela nič proti »odprtemu« srečanju
No, župani, vsaj tisti, ki smo jih ujeli po končanem srečanju, so bili nad gesto »zaprtega posveta« presenečeni; ali povedano drugače: sami ne bi imeli prav nič proti temu, da bi pogovore spremljali tudi mediji, zatrdili pa so tudi, da zaradi tega ne bi poved ali ministru nič manj in nič več, kot so.
»Ne vem, zakaj takšna odločitev ministra, saj je beseda tekla o znanih zadevah, predvsem o problematiki financiranja družinskih pomočnikov, težavah zaposlovanja in v zvezi s tem o programu aktivne politike zaposlovanja, predšolski vzgoji ipd.,« je povedal Anton Butolen iz
Tako se je z ministrom Drobničem pozdravil gostitelj srečanja župan Jožef Kokot; vse naprej pa se je odvijalo za zaprtimi vrati ^
Žetal, ki je s skupino županov predčasno zapustil srečanje, saj so se po občinah na predvečer praznika vrstile kulturne proslave, na katerih niso smeli manjkati.
Ptujski podžupan in direktor CSD Miran Kerin pa je rekel: »Skrivnostnega pa res ni bilo nič. Župani so pač izpostavili zadeve, ki jih težijo: najbolj problematiko družinskega pomočnika. Ta problem je gotovo velik, saj je po sedanji zakonodaji financiranje družinskega pomočnika v celoti breme občinskega proračuna. En družinski pomočnik pa stane občino mesečno približno 130.000 tolarjev bruto, kar pomeni dobrega 1,5 milijona tolarjev letno. In če je potem teh pomočnikov v občini več, lahko cifre zrastejo v vrtoglave višine, kar je problematično za vse občine, še zlasti pa za tiste, ki so manjše in imajo nizke proračune.
Minister, kot je dejal, se teh težav zaveda in je povedal, da razmišljajo o spremembah zakonodaje v smeri aktiviranja državnih sredstev za tujo nego in pomoč, ki so zdaj
Del uradne izjave ministra Janeza Drobniča:
»Gledeproblematike v zvezi z družinskim pomočnikom smo jim pojasnili, da spremembe, ki smo jih pripravili, gredo v smeri njihovih predlogov, pravzaprav povsem njihovih predlogov, se torej dobro odzivamo. Nadalje, glede delovnih mest, javnih del, tudi gremo v korak s temi predlogi. Obstaja pa še vedno nekaj vprašanj, kako pravzaprav neupravičene denarne socialne pomoči zajeziti. To je očitno ena rak rana v slovenski stvarnosti. Mislim, da je bilo v preteklosti narejenih kar precej napak pri dodeljevanju socialnih pomoči in podajanju podlag za njihovo prejemanje. To se nam zdaj maščuje.«
Vir: Radio Ptuj
blokirana. Tako naj bi država po sprejeti spremembi zakonodaje sofinancirala družinskega pomočnika v višini 70 odstotkov, razlika pa bi bremenila občine, kar bi bilo seveda veliko bolj sprejemljivo.«
Kot je bilo slišati po srečanju, je nekaj krepkih in kritičnih padlo tudi čez sistem izplačevanja javnih del in raznih oblik socialnih pomoči brezposelnim. Dogaja se namreč, da zaposleni preko javnih del za svoje delo dobivajo manj kot tisti, ki znajo dobro izkoristiti pravice iz naslova socialnih pomoči.
Država naj bi sofinancirala družinskega pomočnika
Župan in poslanec Franc Pukšič pa je pogovor z ministrom ocenil tako: » Zakaj je bilo srečanje zaprtega tipa, ne vem. Osebno ne bi imel nič proti, da bi bilo javno zabeleženo vse, kar se je govorilo, gotovo pa sam ne bi povedal nič več in nič manj, kot sem, ne glede na prisotnost novinarjev.
Sicer pa je med pomembnimi današnjimi informacijami ta, da je sprememba zakonodaje, ki zadeva družinskega pomočnika, v pripravi in skoraj gotovo je, da se bo v kratkem tudi zgodila, seveda v pozitivno smer za občine. V celoti naj bi bili v prihodnje občinski proračuni, kar se tiče instituta družinskega pomočnika, obremenjeni maksimalno z 0,35 odstotka t. i. primerne porabe. Ostalo razliko naj bi plačevala država. Bistveni del današnjega srečanja pa je po moji oceni pogovor o tem, da bi bilo v prihodnje zakonsko ome-
jeno, koliko oz. do katere mere so lahko občinski proračuni v celoti obremenjeni s socialo nasploh, torej tako s stroški, ki jih povzroča predšolska vzgoja, namestitve v domovih upokojencev in domovih za ljudi s posebnimi potrebami ipd. Če država ne bo sofinancirala vedno višjih stroškov, ki jih občinam predstavlja sociala, potem tudi dvig primerne porabe, ki ga je vlada sicer že izvedla, nima nobenega pozitivnega učinka. To je tako, kot če bi z eno roko sicer dajala, z drugo pa vzela. Na ta problem sem že opozarjal v svojem prejšnjem mandatu!«
Čisto konkretne obljube oz. potrdila o tem, da bo nova socialna zakonodaja vendarle pisana bolj po meri občin, sicer minister Drobnič ni dal. »Obljubil pa je, da bo o tem govoril s strankarskim kolegom, finančnim ministrom Andrejem Bajukom. Glede na to upam, da se bo to realiziralo vsaj z rebalansom državnega proračuna 2007,« je še povedal Pukšič.
Zakon, ki naj bi na novo uredil način financiranja družinskega pomočnika tako, da bi večji del bremena prevzela država, sicer še uradno ni v parlamentarni proceduri, pač pa poteka koalicijsko usklajevanje. Temu naj bi nato sledil izoblikovan vladni predlog, ki ga bo nato obravnaval državni zbor. Po prepričanju Pukšiča naj bi se to zgodilo v roku dveh mesecev.
Minister Janez Drobnič je nato s svojo ekipo pohitel še na srečanje z mladino v markovsko župnijsko dvorano, kjer se je govorilo o medgeneracijskih odnosih. Kot je bilo sporočeno, je bilo to druženje »odprto « tudi za medije ^
SM
Pa brez zamere
Panika
Hit leta in iracionalno obnašanje
Nočem, ampak moram. "V mariborsko bolnišnico so sprejeli še enega bolnika z znaki okužbe dihal, vendar pa so rezultati testiranj pokazali, da nima ptičje gripe. V Postojni pa so našli mrtvega kormorana.'' Tole smo lahko prebrali na spletnem portalu najbolj branega slovenskega dnevnika. In zdaj se vprašajmo, kaj nam ta novica pove. Pravzaprav nam tale vest pove predvsem to, da so v mariborsko bolnišnico sprejeli še enega bolnika z okužbo dihal. Kar v tem letnem času ni nič kaj posebnega. V tem letnem času je pač okužba dihal povsem normalen in reden pojav. Ki mu do zdaj pravzaprav nikoli nismo posvečali neke velike pozornosti. V tem času precej ljudi dobi gripo, vročino, curlja jim iz nosu in podobno. Do zdaj temu nismo posvečali neke omembe vredne pozornosti. Pač, nekako smo to, da v tem letnem času določeno število ljudi zboli, že vzeli za konstantno in suhoparno dejstvo.
A ptičja gripa, to pa je nekaj drugega. Že samo ime zveni malce čudno. "Ptičja gripa" - to je nekaj, česar ne poznamo, še nismo do zdaj zasledili. Ptice crkujejo po tekočem traku. Vsak dan najdejo kako poginulo ptico. In potem je panika, kot ji zadnje čase še nismo bili priča. Hitro zaščitne maske gor, bržpopatrat biološko nevaren material in z njim v laboratorij, da preverijo, ali morda trupelce ne nosi v sebi smrtno nevarnega virusa. Potem še seveda vzamejo vse, ki so ptico pogledali, na opazovanje, nakar ugotovijo, da so vsi popolnoma zdravi - no, morda ima kateri prehlad, mu curlja iz nosu ali ima kako podobno nevšečnost, ki se, kot rečeno, zna pripetiti v tem letnem času. In ki je nekaj povsem normalnega. A zdi se, da povsem normalne stvari, ki jih drugače še opazili ne bi, ob pogledu ali celo zgolj omembi mrtve ptice dobijo epske razsežnosti.
A vprašajmo se naslednje: ali ptice niso živi organizmi? Torej, ali niso živali? So. In živi organizmi, živali, umirajo. Poginejo. Tako je pač v tem našem svetu to urejeno. Vsaka žival, ki se rodi, tudi umre. To je pač naravni zakon. In kaj to v našem primeru pomeni? To, da so ptice umirale tudi prej, preden je k nam prišlo par labodov in čapelj, ki so bili okuženi z omenjenim virusom. Le da tega skoraj nihče ni opazil. Še manj pa so zaradi tega hodili krog prestrašeni in zganjali paniko. Sedaj, ko pa je ptičja gripa hit leta, pa mediji pompozno objavijo vsako ptico, ki jo najdejo mrtvo. Kot da bi pred tem te živali bile nesmrtne, zdaj, ko se je pa pojavila ptičja gripa, pa naenkrat crkujejo po tekočem traku. In tako lahko vsak dan beremo, koliko ptic so našli mrtvih in jih poslali v analizo. Senzacionalistično poročanje par excellence.
Ob pojavu ptičje gripe sem si obljubil, da o tem ne bom napisal prav nič, ker nisem hotel še tukaj opozarjati na to zadevo. Ampak iracionalno obnašanje človeške živali je prišlo do te mere, da sem vseeno moral pripomniti tole. In v luči sedanje situacije vam povem le še to, da se je proti ptičji gripi z našega, laičnega stališča gledano, najbolje boriti tako, dajo enostavno ignorirate. Naj se proti njej borijo strokovnjaki. Vi pa imate zagotovo početi kaj bolj pametnega in koristnega.
Gregor Alič
Dobrava • Kulturno društvo
Od žetve do kruha
Letos praznuje KD Dobrava 10-letnico svojega delovanja, ki jo želijo dostojno proslaviti.
Na nedavnem občnem zboru so se med drugim pogovarjali tudi o programu dela, katerega osrednja točka je priprava prikaza ljudskih običajev žetve. Dobrava je sicer znana predvsem po tradiciji kovaštva, ne gre pa pozabiti na mlinarstvo, saj je na Dobravi tudi Jeremičev mlin. Prikaz običajev, ki spremljajo delo od košnje do pospravljanja in mlatenja slame in kasneje do kuhinje, bo zahteval veliko priprav in angažiranje vseh članov društva. Nastopili bodo člani dramske sekcije in člani moškega pevskega zbora, člani športne sekcije pa bodo prispevali svoj delež v skrbi za tehnično plat predstave. Besedilo je pripravila Štefka Šoštarič. Načrtujejo dva nastopa, in sicer v začetku maja v Domu kulture v
Ormožu in poleti na prostem. Dobravčani vedo kako se lotiti priprav, saj so zadnji dve leti zelo uspešno nastopali s programom martinovanja.
Moški pevski zbor se bo letos udeležil tudi revije in priložnostnih nastopov, na katere jih večkrat povabijo. Že nekaj let zapored se odpravijo tudi na intenzivne vaje na Debeli rtič, je povedal Franci Magdič, ki je v društvu zadolžen za stike z mediji.
Društvo šteje 54 članov. Športna sekcija namerava letos bolje urediti tudi športno igrišče za odbojko na mivki, lani pa so za starejše člane uredili tudi rusko kegljišče. Člani društva se zbirajo v vaškem domu, za katerega skupaj s krajevno skupnostjo tudi skrbijo.
vki
Foto: SM
Kmetijstvo • S čim nadomestiti sladkorno peso?
Finančno ni enakovredne kulture!
Čeprav točna usoda pridelovalcev sladkorne pese še ni znana, pa je vendarle že jasno, da bo tovrstna proizvodnja kmalu šla po gobe. To pa, med drugim, pomeni, da bo potrebno na približno 5000 hektarjih obdelanih površin v Sloveniji posejati ali posaditi drugo kulturo. Takšno, ki bi imela približno enak ekonomski oz. finančni učinek za pridelovalca, kot ga je prinašala sladkorna pesa, pa bo zelo težko najti.
Sicer so pogledi in mnenja o tem, kaj bi bilo najbolj primerno nadomestilo za sladkorno peso, zelo deljena. »Za ta območja so zanimive nekatere krmne kulture, kot je krmni grah, ki je zelo primeren. Vemo, da pri nas primanjkuje beljakovin, ki se celo uvažajo iz Amerike, krmni grah pa ima lahko do 24 odstotkov beljakovin in tako lahko nadomesti kar precejšen del primanjkljaja. Druga takšna alternativa z visokim donosom pridelka, tudi na to je namreč treba računati, so stročnice in semenke. Z njimi se lahko dosega do pet ton pridelka po hektarju in z ekonomskega vidika je potem to povsem opravičljivo. Semenke in stročnice so zelo primerne tudi zaradi kolo-barjenja, ker črpajo dušik iz zraka. Potem je naslednja taka kultura lahko tudi oljna ogrščica za energetske namene oz. predelavo v biodizel. Vendar je ta ekonomsko manj opravičljiva. Prideluje se lahko namreč tudi na površinah, ki so namenjene za obvezno praho,« pojasnjuje Ivan Brod-njak s ptujske kmetijske svetovalne službe.
Če so možnosti izbire med kulturami, ki bi lahko nado-
mestile sladkorno peso, z vidika kmetovanja kar precejšnje, pa je slika povsem drugačna, če se podrobneje pogleda finančna plat takšnih zamenjav kultur: »Kulture, ki bi lahko finančno približno enakovredno nadomestila pridelavo sladkorne pese, enostavno ni! Pri sladkorni pesi je lahko bruto dohodek na hektar okrog 550.000 tolarjev. Medtem ko se je, recimo, po podatkih iz lanskega leta pri oljni ogrščici ta dohodek gibal bruto okrog 80.000-85.000 tolarjev na hektar, s tem da so stroški pridelave bistveno višji, saj znašajo nad 110.000 tolarjev!«.
Vsak se bo moral odločiti sam ^
Kljub temu se za področja, kjer se še goji sladkorna pesa, v javnosti vedno bolj sugerira pridelava oljne ogrščice. Vzrokov za to je najverjetneje več; med najpomembnejšimi je gotovo zagotovljen odkup, oljna ogrščica pa je tudi zanimiva kultura za kolobarjenje, ki je v našem širšem območju že nujno zaradi razširitve koruznega hrošča. Za kolobar-jenje s koruzo v svetovalni službi sicer priporočajo tudi
krmni sirek, zlasti za ekstremne živinorejske kmetije ter za področja bolj prodnatih tal, saj je zelo odporen na sušo.
Edina, a hudo velika »črna pika« oljne ogrščice je torej v tem, da se z njo nikakor in niti približno ne da zaslužiti toliko kot s sladkorno peso. Finančni primanjkljaj je v tej primerjavi celo zelo velik.
Aktualne so še nekatere druge kulture, med njimi buče. Vendar pa bo tudi pri tej morebitni izbiri oz. nadomestilu potrebna precejšnja previdnost: »Hitro se namreč lahko zgodi t. i. kontraefekt. Če se buče posejejo na tako velikih površinah, po oceni bi bilo dovolj že 1000 dodatnih hektarjev buč, se bo pojavila prenasičenost na trgu in cene lahko hudo padejo!«
Z ekonomskega vidika so vseeno še najboljše nadomestilo za sladkorno peso buče in krmni grah. Zanimive so lahko tudi vrtnine, morda rdeča pesa, zelje ipd.
Vsekakor pa se bodo tiste kmetije, ki so gospodarile na temelju pridelave sladkorne pese, morale kaj hitro znajti. Ze letos jim je namreč dohodek iz naslova sladkorne pese zaradi dodelitve t. i. C-kvote Sloveniji precej padel - ne-
kateri večji kmetovalci so zaradi tega ob več milijonov tolarjev. Izbira nadomestne kulture bo na koncu koncev
povsem v njihovih rokah, dobro pa bi bilo, da se čimprej pogovorijo in dogovorijo z odkupovalci, kaj bi bila v pri-
hodnje najboljša opcija pridelave, upoštevajoč potrebe trga.
SM
Kaj bi bilo najbolje oz. najrentabilneje posejati na 5000 hektarjih njiv, kjer je doslej rasla sladkorna pesa, ne ve nihče.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: KRATIL, RAROGI, ASIMOV, STA, RA, TE, SAD, MARJANA, GRČ, ERE, RASOHA, EDEM, AKABA, POLA, ZORE, NOR, BRIC, OAS, VA, ODO, BATIST, RETONA, OČKO, AR, KL, PAIN.
Zdravniški nasvet
Diabetična noga
Sladkorna bolezen (Diabetes Mellitus) je skupina presnovnih bolezni, katerih spremljevalec je kronično povišan sladkor v krvi. Bolezen nastane zaradi zmanjšanega izločanja insulina iz trebušne slinavke ali njegovega pomanjkljivega delovanja ali obojega skupaj. Posledica je motena presnova ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin.
Sladkorna bolezen je neozdravljiva. Dokazano pa je, da lahko s sodobnimi terapevtskimi metodami, zdravim načinom prehranjevanja in redno fizično aktivnostjo bistveno zmanjšamo bolnikovo tveganje za nenadno poslabšanje kakor tudi tveganje za kronične okvare, kijih le-tapovzroča. Danes ugotavljamo, da kronični zapleti veliko pogosteje nastanejo pri slabo zdravljeni bolezni. So pa ravno kronični zapleti tisti, ki so zelo pomembni pri preživetju in kvaliteti življenja sladkornega bolnika.
Kronične zaplete sladkorne bolezni delimo v tri velike skupine:
-	diabetična mikroan-giopatija zajema okvaro oči in ledvic,
-	diabetična nevropa-tija je okvara živcev,
-	makroangiopatični zapleti nastanejo zaradi ateroskleroze in zajemajo koronarno srčno bolezen,
Foto: Črtomir Goznik
Metka Rašl, viš. med. sestra
možgansko kap in ate-rosklerozo velikih žil na nogah s posledično gangreno.
Gangrena in posledično amputacija noge sodita med najhujše zaplete sladkorne bolezni. Bolnik je prizadet tako telesno kot psihično, veliko jih je v celoti odvisnih od tuje pomoči. Tveganje za izgubo okončine je pri teh bolnikih 15-krat večje kot pri ljudeh iste starosti brez sladkorne bolezni. Tveganje narašča s starostjo in moški so bolj ogroženi kot ženske.
Ker je razjeda običajno tisti prvi dogodek, je pravočasno in pravilno zdravljenje razjed za preprečevanje amputacij bistvenega pomena. Nobena, še tako majhna razjeda sladkornega bolnika na nogi ni niti nepomembna, niti nenevarna, pa čeprav ne
boli.
Izrednega pomena je pravilna zdravstvena vzgoja. Bolnik naj se navadi, da kar zmore in zna storiti sam zase, naj tudi stori in se zaveda, da je velik del njegovega zdravljenja v njegovih rokah. V prvi vrsti je ureditev sladkorne bolezni (ustrezen način zdravljenja, ki ga predlaga zdravnik - diabetolog), samopregledovanje nog, ustrezna pedikura, izbira pravilne obutve in nogavic (obutev naj bo široka, ki ne tišči, nogavice ne smejo biti nagubane). Pomembna pa je tudi pomoč svojcev ali patronažne službe.
Sladkorni bolnik lahko veliko stori sam. Zelo pomembna je čistoča; voda in milo razjedi ne škodujeta, ampak jo zdravita. Vsako rano na nogi sladkornega bolnika, pa če je še tako majhen ostanek žulja, je potrebno umiti z milom in tekočo vodo, pokriti s suho in sterilno gazo in pritrditi s povojem. Nekateri bolniki imajo na nogah kronične razjede, ki ne zacelijo nekaj mesecev ali celo nekaj let. Tudi za take rane velja umivanje, vsakodnevna menjava obvez, počitek in razbremenitev. Če se pojavi rdečina v okolici, izcedek, oteklina, neprijeten vonj in bolečine, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč. Najbolje je takoj obiskati ambulanto za diabetično nogo, ki deluje v sklopu ambulant za sladkorne bolnike.
Metka Rašl, viš. med. sestra
Foto: SM
Ptuj • Četrti občni zbor Društva proti mučenju živali Ptuj
Da bi bilo žalostnih živali cim manj
V prostorih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je 17. februarja potekal Cetrti obCni zbor Društva proti muCenju živali Ptuj, ki so se ga poleg Clanov društva s Ptujskega udeležili tudi ljubitelji živali iz Lenarta in Ormoža ter vodja azila iz Zrkovcev Zmago Muller.
Tudi letošnje poročilo o delu društva, podala ga je predsednica Kristina Pšajd, je bilo poročilo o velikem delu, ki so ga lani opravili člani društva v okviru skrbi za zavržene in najdene živali ter velikem številu žalostnih zgodb živali in še bolj sramotnega ravnanja ljudi. Obravnavali so preko 40 kužkov in več kot 120 muc. Ko je šlo za hujše kršitve, so podali prijavo veterinarski inšpekciji, saj je le ona pristojna na kraju samem ugotavljati kršitve in kršitelje tudi kaznovati.
Okrcali so oblastnike in občinske svete občin na Ptujskem, ki kljub številnim pozivom društva še ne izpol-
njujejo zakonskih dolžnosti. 27. člen zakona o zaščiti živali namreč določa, da je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno po eno mesto v zavetišču. Imetnik zavetišča je lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Eno leto po zadnjem pozivu je stanje tako, da so po neuradnih informacijah pogodbo o sofinanciranju zavetišča podpisale le občine Hajdina, Podlehnik in Videm, mestna občina Ptuj pa je podpisnica že od leta 2004. Glede na
število psov, na Ptujskem naj bi jih bilo prijavljenih skupaj čez 7300, naj bi vse občine s tega območja za delovanje azila v Zrkovcih prispevale skupaj okrog osem milijonov tolarjev. Azil v Zrkovcih bo še naprej deloval za 17 občin z mariborskega območja, ne pa tudi za občino Maribor, ki si je izbrala nov azil v Dramljah. Kot je na petkovem občnem zboru povedal vodja azila v Zrkovcih in tudi predstavnik mariborskega društva za varstvo živali Zmago Muller, je njihova prizadevanja za ureditev azila, 13 let si že prizadevajo za pridobitev gradbenega dovoljenja, nagajajo jim trije sosedje, podprlo 61
Foto: Črtomir Goznik
Četrtega občnega zbora Društva proti mučenju zivali Ptuj se je med drugim udeležil tudi voaja azila v Zrkovcih pri Mariboru Zmago Muller.
Foto: Črtomir Goznik
Skrb za zavržene živali je bila osrednja nit tudi letošnjega občnega zbora Društva proti mučenju živali Ptuj.
poslancev državnega zbora. Tudi ministra za javno upravo dr. Gregorja Viranta je potrebno podrobno seznaniti s 13 let trajajočim postopkom za pridobitev gradbenega dovoljenja. V letu 1993, ko so postali lastniki zemljišča, so namreč že pričeli postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Občina Maribor jim je zemljišče podarila izključno za ureditev azila, če se to ne bo zgodilo, bi zemljišče morali vrniti. Občina Maribor, ki azilu v Zrkovcih sedaj tako nasprotuje, jim je za dejavnost podelila tudi občinsko priznanje, ključ mesta Maribor. Društvo za varstvo živali Maribor ima tudi status posebnega javnega interesa, za dejavnost ima tudi odločbo VURS-a, kar tudi pomeni, da dejavnosti, ne morejo ukiniti, poudarja Zmago Mueller, ki je tudi prepričan, da mora zavetišče nadaljevati delo neprofitno,
v nasprotnem primeru bo azilantstva konec. Prvi azil v Sloveniji in tudi v bivši Jugoslaviji tako bije birokratsko bitko že dobrih trinajst let, kaže pa, da naj bi jo v kratkem le dobil. Sredi decembra lani so prekinili dosedanji postopek za pridobivanje lokacijskega dovoljenja, podali so vlogo za novi postopek. Dosedanjim pritožnikom pa sedaj to ni prav, zato so se pritožili nad njihovim dejanjem. Če bo šlo vse po sreči, je pričakovati, da bodo že marca lahko pričeli legalno gradnjo.
Občni zbor Društva proti mučenju živali Ptuj se je zavzel za spremembe in dopolnitve zakona o zaščiti živali, ki bo vse, ki zakonskih določil ne bodo izpolnjevali, tudi sankcioniral. Od petka pa ima Društvo proti mučenju živali Ptuj tudi svojo mladinsko sekcijo, ki jo sestavlja petnajst mladih.
V letošnjem letu si Društvo proti mučenju živali Ptuj ni zadalo nekih velikih programov dela, saj je delo, ki so ga že doslej opravljali, veliko. »Če bomo rešili vse tiste živali, ki nas potrebujejo, bomo naredili največ, kar je v naši moči. Naš cilj pa mora biti, da tudi druge občine na Ptujskem, ki tega še doslej niso storile, sklenejo pogodbo za sofinanciranje dejavnosti azila, ki temelji na registriranem številu psov v posameznih občinah. Pri tem pa je pomembno vedeti, da v te zneske niso zajete muce, ki jih v azil kljub temu sprejemajo. So celo večji problem kot psi,« je med drugim povedala Kristina Pšajd, ki tudi računa, prav tako kot vsi drugi člani, da jim bodo pri financiranju dejavnosti društva tudi letos pomagali sponzorji in donatorji. Članarina, ki jo plačujejo v višini 2000 tolarjev letno člani, je zdaleč premalo. Zahvalila se je vsem, ki pomagajo zavrženim živalim. Eden med mlajših članov društva in vnet zagovornih pravic živali, Sašo Živkovič, je sam hodil od vrat do vrat in zbral 210 tisoč tolarjev, kar je zadostovalo za nakup 700 kg hrane. Prispevek je velik, če vemo, da je društvo lani za zdravljenje živali lahko porabilo le 230 tisoč tolarjev, ker ni imelo več denarja. Če pa ne bi bilo Senčarjeve ekipe v Veterinarski bolnici Ptuj, bi bili izgubljeni, so med drugim še povedali na petkovem četrtem občnem zboru Društva proti mučenju živali Ptuj.
MG
Ptuj • Kaj pa zaščita spomenikov?
Mislili so, da so varnostniki dovolj
PtujCani so z dvema šotoroma v mestnem jedru sledili samo enemu cilju, da bi s pustnim dogajanjem oživeli mesto, pri Cemer so pozabili, da je potrebno spomenike tudi zašCititi.
Na izrecno vprašanje novinarke Štajerskega tednika na tiskovni konferenci pred 46.
kurentovanjem je bilo rečeno, da so varnostniki dovolj za zaščito Florjanovega spomenika
na Mestnem trgu. V OE Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Mariboru
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj želi postati kulturna prestolnica Evrope, pri čemer pogosto pozablja na zaščito svojih spomenikov, tudi Florjanov spomenik so pozabili zaščititi ob postavitvi šotora na Mestnem trgu.
niso bili takega mnenja, ukrepali so skladno z zakonodajo in zahtevami stroke.
Vodja Srečko Štanjbaher je o tem dejal: "Postavitev šotorov smo prijavili Inšpektoratu za kulturo in medije pri Ministrstvu za kulturo. Občina Ptuj nam je po prejetju te prijave dostavila vlogo za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev. Te smo v petek, 17. februarja, dan pred uradno otvoritvijo 46. kurentovanja, tudi izdali. Glede na to, da so šotori že postavljeni, smo dodatno zahtevali fizično zaščito Florja-novega spomenika. Ta zaščita mora onemogočiti dostop tako do samega spomenika kot tudi njegovega podstavka. Po končanih pustnih prireditvah in po odstranitvi šotorov bo opravljen ogled stanja. Vse morebitne poškodbe bo moral prireditelj odpraviti na lastne stroške."
MG
Prejeli smo • Na rob članku
»Ker ženska ne more biti predstojnica, se išCe luknja v razpisu«
- Štajerski tednik dne, 7. 2. 2006«
Zagotovo je tudi vas zbodel članek o »kadrovski kuhinji« v naši občini v minuli številki Štajerskega tednika.
Nasprotujemo takšni diskriminatornipolitiki in šikaniranju žensk v javnem življenju.
Podpiramo vsako žensko, ki se poskuša uveljaviti s svojim znanjem, strokovnostjo, delavnostjo in jasno začrtanimi cilji.
Sprašujemo se, zakaj nastane takšen problem, ko se na vodilno delovno mesto prijavi ženska?
Ali je tako zato, ker ženske ne znamo, nismo izobražene in nočemo odločati o sebi? To ni res! Smo izobražene, ambiciozne, imamo ambicije in cilje. Ob vsakodnevni zaposlitvi obvladujemo še gospodinjska opravila, poskrbimo za otroke in če utegnemo, si utrgamo še prosti trenutek zase.
V politiko, na vodilna delovna mesta, kjer se odloča, pogosto nimamo možnosti priti. Tudi če se to zgodi zaradi naše neomajne volje in vztrajnosti, se moramo vsak dan znova dokazovati, da smo še vedno vredne zaupanja. Naši moški kolegi nam vztrajno dokazujejo in dopovedujejo, da nismo enakopravne ter po sposobnostih zaostajamo za njimi.
Ženske predstavljamo dobro polovico človeštva, zato ne bomo dovolile, da se nas odriva na rob in v domačo intimo.
Uveljavljale bomo pravice, ki nam jih zagotavlja ustava, Zakon o enakih možnostih spolov in v končni fazi Deklaracija združenih narodov, ki pravice žensk uvršča med človekove pravice.
Ženski forum SD Ptuj
torek • 21. februarja 2006
Oglasi in objave
StajerskiTnïïOK 15
Prireditvenih
Torek, 21. februar
10.00 Ormož, Mladinski center, počitniška ustvarjalna delavnica 10.00 do 11.00 Ptuj, karnevalska dvorana, pustno rajanje otrok iz ptujskih vrtcev 10.00 do 12.00 Ptuj, CID, Pustne ustvarjalne delavnice, metulji - krilca in obrazne poslikave
11.00 do 13.00 Ptuj, karnevalska dvorana, otroške pustne delavnice 17.00 Ormož, Mladinski center, bralni krožek
18.00 do 19.00 Ptuj, Mestni trg, nastop kurentov - korantov in etnografske skupine 18.30 do 20.00 Ormož, prostori gimnazije, badminton
19.00 Markovci, poročna dvorana občine, Potujoči pustni kino, Orači in koranti z repi, Leto oračev in Kurent se vrača, film bo predstavil dr. Aleš Gačnik, Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, dogodek je posvečen 15-letn-ici Fašenka v Markovcih 20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Med nebesi in peklom, Rebeka Dremelj s skupino Babilon 05, Domen Kumer, Trubači, Štajerski frajtonarji _ -	Ptuj, v hotelu Mitra, v hotelskem lobiju in restavraciji je na ogled razstava
domačina Borisa Žoharja na temo Kurent, razstavljen je kurent v naravni velikosti, ki ga je izdelal g. Mirko Klinc, ga. Marija Rizman iz Markovcev razstavlja etnografsko značilnost z imenom DUH - gre za ročno izdelan primerek, otroci društva Sonček so izdelali pustne maske in poskrbeli za fasadno dekoracijo ter zunanji izgled stavbe.
Sreda, 22. februar
10.00 10.00 do 10.00 do
11.00 do
13.00
16.00
17.00 18.00 do 19.00
19.30 20.00
Ormož, Mladinski center, počitniška ustvarjalna delavnica 11.00 Ptuj, karnevalska dvorana, pustno rajanje otrok iz ptujskih vrtcev 12.00 Ptuj, CID, Pustne ustvarjalne delavnice, ptičje strašilo - pokrivalo in dodatki
13.00 Ptuj, karnevalska dvorana, otroške pustne delavnice Ptuj, CID, Turnir v igranju z Magic kartami
Ormož, prostori Knjižnice Franca Ksavra Meška, počitniška ustvarjalna delavnica
Kidričevo, restavracija Pan, tedenski tematski pogovor 19.00 Ptuj, Mestni trg, nastop kurentov - korantov in etnografske skupine Lancova vas, vaški dom, Potujoči pustni kino, Kurent se vrača in Leto oračev, film bo predstavil dr. Aleš Gačnik, Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, dogodek je posvečen 10-letnici Fašenka v Lancovi vasi Ptuj, Narodni dom, predavanje Da Vincijeva šifra in zgodnje krščanstvo, predaval bo profesor filozofije in fizike ter teolog Gorazd Andrejč Ptuj, karnevalska dvorana, Ciganski večer, Torpedo, Adam Bicskey _
Četrtek, 23. februar
10.00 do 11.00 Ptuj, karnevalska dvorana, pustno rajanje otrok iz ptujskih vrtcev 10.00 do 12.00 Ptuj, CID, Pustne ustvarjalne delavnice, muce in medvedi - obrazne maske
11.00 do 13.00 Ptuj, karnevalska dvorana, otroške pustne delavnice
18.00 do 19.00 Ptuj, Mestni trg, nastop kurentov - korantov in etnografske skupine
18.30 do 19.30 Ptuj, karnevalska dvorana, brezplačno učenje salse
18.45 Ptuj, Kolnkišta, XII. Turnir v taroku
19.00 do 22.00 Hrastovec, gostišče Švabovo, Astronomske delavnice in nočno
opazovanje neba v času šolskih počitnic 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, romantična komedija, Poljubljanje z mr. Beanom, za izven
19.30 Ptuj, Narodni dom, predavanje Da Vincijeva šifra in zgodnje krščanstvo,
predaval bo profesor filozofije in fizike ter teolog Gorazd Andrejč 20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Kubanski večer, Sabor Cubano, Caiman Verde, Štajerski frajtonarji _
Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
SVETOVANJE v raznih finančnih zadevah. Posredovanje pri vseh vrstah kreditov in leasingov. Posredovanje pri odkupih terjatev. Informacije na sedežu PE od 9. do 14. ure ali na telefonski številki 041 672 449, 02 252 42 81. SVIT, Finančno svetovanje, Zvezdana Hedžet, s. p., P O. Strossmayerjeva 11, 2000 Maribor.
KMETIJSTVO
PO NAROČILU PRODAJAMO svinjske polovice iz lastne reje po akcijski ceni ter prodajamo vino. Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 a, Trnovska vas. Tel. 041 212 408 ali 031 321 708._
PRODAM hrastove mostnice, suhe 2 m3, tel. 02 763 08 81._
PRODAMO seno in otavo v kvadratnih balah. Informacije na telefon 041 253 861.
PRODAM seno v balah ali brez. Telefon 041 485 299.
DELO
ZAPOSLIMO VEČ oseb z opravljenim izpitom za varnostnika. VIP varovanje, d. o. o., Cesta ljubljanskih brigad 23, 1000 Ljubljana. Telefon 031 274 173.
RAZNO
PRODAM sedežno garnituro s foteljem, trosed in spalnico. Telefon 041 649 422.



POP 7 TOP
1.	MODRIJANI-Dragi rojaki
2.	DORI - Krava mu je ušia
3.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - Halo Evropa
4.	SLOVENSKI ZVOKI - Čistiiica Zlatica
5.	DVOJČICI Z JANEZOM - Daj srcu srce
6.	Ans. JERNEJA KOLARJA - Rad bi zapei za ijudi
7.	ŠENTJURSKI MUZIKANTI - Vsaid bor se maje
1.	ZLATKO DOBRIČ & VESELE ŠTAJERKE - Poiicajiia
2.	BIČ BOJS - iViica
3.	WERNER - Debeia deiďca
4.	ADIJO ŽIVCI - Moj dedeii
5.	MIRNA REYNOLDS-Zdravnik
6.	NOVA LEGIJA & ANDREJA - Biondina
7.	TULIPAN - Fina dama
Sopek POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za: _
Ime in priimek; , Tel. številka: _
GlMovnlce poUJlte na doplsnlcali e
iBlov! MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Oriejčkove
SMS glasbene želi«
041/818-666
NAGRADO PREJME: Bele Veronika Dobrina 68 2287 Žetale
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.radio-tednik.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETR1KA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-1 o ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tedniksi, za veCje objave prediiodno pokličite.
ravllaza
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
s prilogo
V februarski številki mesečnika za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko med ostalim
preberete o tehniki škropljenja, škropilnih načrtih za letošnje leto za breskve, češnje in slive, o oksidacijsko-redukcijskem potencialu v vinu, povrnitvi trošarin za gorivo v kmetijstvu, v prilogi Vrtnine pa o biotičnem varstvu pred listnimi ušmi.
Revija Sad - 17 let z vami. Naročila: 040 710 209.
Oko zapremo,
v spominu vedno zn^^a te uzremo. Nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe ve~no bo živel, nikdar ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih ve~no boš živel.
V SPOMIN
Danes, 21. februarja, minevajo štiri leta žalosti, odkar je brez slovesa odšel dragi sin in brat
Jože - Pepi Čeh
IZ PODVINCEV 109
Hvala vsem, ki ob njegovem grobu z dobro mislijo ali svečko počastite spomin nanj.
Vsi tvoji, ki so te imeli radi
Le kdo pozabil bi gomilo, kjer nam spi srce premilo, ki neskon~no nas ljubilo do poslednjega je dne.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 20. februar pred šestimi leti, ko si nas za vedno zapustil, ljubi mož, tast in dedek
Jakob [ilak
IZ DORNAVE 29
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žena Marjeta in sinovi z družinami
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
AER^IKE
www.aerobika.net
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
_________________
NAROČILNICA ZA StajersUTZÍlXÍVIIi
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIOTEDraKPtujd.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
teden prejme brezplac obiskov^ggli^ aerobike:
lAI CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1
ime in priimek:
Jožica Starčič
Markovci g6/a, 8880 Pttp
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
Ptuj • Obarjada Lions duba
Dober namen z združenjem, ki ga niti ptičja gripa ni mogla ogroziti
Letošnje tradicionalno kurentovanje je prineslo še en dogodek, ki bo zagotovo postal tradicionalen spremljevalec vsakoletne pustne ali pa tudi kakšne druge prireditve. Lions club Ptuj je udejanjil zamisel predsednika Slavka Vise-njaka o organizaciji Obarjade 2006, ki je imela v prvi vrsti humanitarni namen, družila je stotnije ljudi in v ptujsko okolje prinesla nekaj novega.
Več kot 700 razdeljenih porcij kurje obare je pokazalo, da se Ptujčani in drugi, ki so jedli sobotno obaro, nič ne bojijo ptičje gripe in da bo perutnina še naprej na naših krožnikih. Iz vseh kotlov sodelujočih trinajstih ekip je prijetno dišalo, zaradi dobrega teka, ki so ga pokazali Ptujčani in drugi obiskovalci Obarjade 2006, bodo morali na drugi prireditvi ali občutno povečati število kotlov ali pa kuhati v večjih. Letošnji kuharji so sicer nekoliko med seboj pomešali obare, kisle juhe in paprikaše, kar pa ni zmanjšalo pomena dogodka. V obaro zagotovo ne sodi paprika, tradicionalni začimbi sta timijan in majaron. Paprika zagotovo ne pomeni posodobitve, tega stroka ni zapisala, posodobitev je lahko samo v hranilni vrednosti. Obara je ena od tipičnih slovenskih gostih juh, ki kot jed z žlico ponovno dobiva na pomenu, ne sicer tako kot golaževa juha in druge enolončnice, ker jo že od nekdaj pripravljajo iz manj
kvalitetnih delov mesa. Glede na dodatke pa se razlikuje od pokrajine do pokrajine, od vasi do vasi. Postopki in okusi so se sicer z leti nekoliko modernizirali, še vedno pa se meso obarja. Od zelenjave pa se s piščančjim mesom najbolj ujemata korenček in grah.
V Lions clubu Ptuj, je povedal predsednik Slavko Visenjak, so zadovoljni z izkupičkom prireditve, 17 ekip je donatorsko prispevalo za dobre namene po 120 tisoč tolarjev, kar je skupaj več kot dva milijona tolarjev, ki jih bodo namenili pomoči potrebnim. Za uspeh prireditve so poleg priložnostnih kuharjev zaslužni tudi v Ptujski kleti, Ptujskih pekarnah in slaščičarnah, Altiusu, Zaščiti in Suhi robi Pintar, ki je poskrbela za kuhalni pribor in nagrade. Komisija je ocenila delo vseh ekip po vseh pravilih stroke, vodil jo je dr. Marko Volk, v njej pa so bili še Danilo Toplek, Stanislav Brodnjak, dr. Aleš Gačnik, Jože Bračič in Brigita Selinšek. Najboljša
Foto: Črtomir Goznik
Na prvi Obarjadi je kuhalo trinajst ekip s po tremi člani, jedcev pa je bilo veliko več.
je bila obara Perutnine Ptuj, drugo najboljšo so zakuhali v Talumu Kidričevo, tretjo pa v družbi Radio-Tednik Ptuj.
MG
Ptuj • Nagrada za kurenta
Tinček med zmagovalci
Nagradam, ki jih je Tinček Ivanuša prejel za svoje filmske stvaritve, ni ne konca ne kraja, kar samo govori o kvaliteti avtorja.
Foto: Črtomir Goznik
Kuhala je tudi ekipa Radia-Tednika Ptuj, na fotografiji odgovorni urednik Štajerskega tednika Jože Šmigoc in voditelj Radia Ptuj Marjan Nahberger, tretja članica je bila ravnateljica OŠ Ivanjkovci, sicer pa dolgoletna zunanja sodelavka za področje kuharstva v Štajerskem tedniku in na Radiu Ptuj prof. Nada Pignar.
Napoved vremena za Slovenijo
Med zadnjimi sta zlata in srebrna sončnica, ki ju je prejel na tradicionalnem 35. mednarodnem festivalu Žisel 2005, festivalu na temo življenja na deželi, v Omuljici v Srbiji. Z njima se je ovenčal dokumentarni film Kurenti s Ptujskega polja. Film kot celota je prejel drugo nagrado oziroma srebrno sončnico. Prejel pa je tudi specialno nagrado - zlato sončnico za najbolj izvirno zvočno sliko.
Prikazuje lik kurenta in pustne šege, ohranjene na Ptujskem polju, posebej še v Markovcih in Zabovcih. Film je nastajal nekaj let. Tinček Ivanuša je hvaležen skupinam kurentov iz Ptuja in okolice za sodelovanje, še posebej pa je hvaležen Etnografskemu društvu Korant Markovci in Martinu Mikši, ki so vložili največ truda v ta projekt. S filmom Kurenti s Ptujskega polja je Tinček Ivanuša sodeloval tudi na 14. festivalu televizijskega
etnološkega filma Festef 2005 v Kučevu, kjer je prejel specialno priznanje kot prispevek k ohranitvi tradicije in kulturne dediščine. Omenjene nagrade prav tako pripadajo tudi novinarju Francu Milošiču, ki z odličnim spremnim besedilom opremlja filme, poudarja avtor Tinček Ivanuša. Šele letos pa je s festivala Žisel 2004 prejel nagrado za film V ritmu valčka. Zanj je prejel 3. nagrado in zlato sončnico za najboljšo kamero. V ritmu valčka je račja zgodba, v kateri se račke gibljejo v taktu Straussovega valčka Na lepi modri Donavi.
Tinček Ivanuša ob vsem tem pravi, da bi bilo prav, da bi bil filmski zapis o kulturni dediščini tudi družbeno podprt. Stroški takega projekta so v celoti breme avtorja, saj festivali, razen priznanj, ne prinašajo ničesar.
MG
Petra stol (22.) mrazí; zima še dolgo trpi.
Danes bo spremenljivo oblačno, čez dan bodo nastale kratkotrajne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 3, na Primorskem do 6, najvišje dnevne od 6 do 11 stopinj C.
V sredo bo oblačno s padavinami. Na vzhodu bo dež prešel v sneg. Pihati bo začel severovzhodni veter. V četrtek bo spremenljivo oblačno, občasno bo rahlo snežilo. Pihal bo severovzhodni veter, ob morju burja.
Osebna kronika
Rodile so: Jasmina Lončar, Borovci 2/c, Markovci
-	Nino; Renata Šnajder, Vinski Vrh 54, Miklavž pri Ormožu - Laro; Martina Bedenik, Dežno pri Makolah 14, Stoperce - Jerneja; Lada Pestiček Puč, Vrtnarska ulica 15, Slovenska Bistrica - Katarino; Aleksandra Belšak, Jurovci 23, Videm pri Ptuju - Valentino; Sonja Teodorovič, Potrčeva c. 44, Ptuj - Jana; Tanja Vinkler, Ul. 25. maja 1, Ptuj - Tima; Lidija Verdenik, Belšakova 33, Ptuj - Matija; Renata Viher, Stanovno 20, Ivanjkovci
-	Veroniko; Suzana Zuran, Sodnice 4, Ptuj - Elo; Romana Cafuta, Spodnja Korena 26, Zg. Korena - deklico.
Umrli so: Marija Horvat, rojena Murko, Zasadi 12, rojena 1929 - umrla 1. februarja 2006; Štefan Koletič, K jezeru 8, Ptuj, rojen 1945
-	umrl 6. februarja 2006; Amalija Zafošnik, rojena Dolenc, Pleterje 21, rojena 1923 - umrla 12. februarja 2006; Marija Arnuš, Dolič 29, rojena 1929 - umrla 9. februarja 2006; Štefan Horvat, Zlatoličje 1/a, rojen 1954 - umrl 1. februarja 2006; Alojz Bratušek, Kicar 96, rojen 1929 - umrl 11. februarja 2006; Jožefa Zorko, rojena Jež, Trubarjeva ul. 13, Ptuj, rojena 1921 - umrla 12. februarja 2006; Konrad Riž-ner, Spuhlja 22, rojen 1909
-	umrl 9. februarja 2006; Stanislav Furek, Zg. Pristava 29, rojen 1946 - umrl 11. februarja 2006; Martin Cigu-la, Dornava 120, rojen 1911
-	umrl 12. februarja 2006.
Foto: Črtomir Goznik
Tinček Ivanuša in njegova kamera sta neutrudna.
Črna kronika
Prehitro v ovinek
47-letni voznik tovornega avtomobila znamke Citroen C25 iz Ljubljane je vozil po regionalni cesti iz smeri Kajžarja proti Miklavžu pri Ormožu. Ko je pripeljal do ostrega levega ovinka, ni prilagodil hitrosti vožnje tako, da bi lahko vozilo obvladal, temveč je izgubil oblast nad vozilom in pri tem zapeljal desno izven vozišča po travnatem nasipu navzdol, kjer je vozilo trčilo v zemljo. Zaradi hudih telesnih poškodb sta bila voznik in sopotnik odpeljana v SB Maribor.
Rop
Dva zamaskirana storilca sta 7. februarja okoli 22.00 vlomila v stanovanjsko hišo v okolici Slovenske Bistrice. Lastnik hiše, 67-letni moški, je ležal na kavču, neznanca pa sta stopila do njega, ga pokrila s posteljnim pregrinjalom in zahtevala denar. Ko sta pregledala hišo, sta odšla in odnesla večji znesek gotovine ter lastnika oškodovala za okoli 300.000,00 tolarjev.
Požar
Na Zgornji Polskavi je 12. februarja okoli 4. ure zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše. Policisti so ugotovili, da je do požara je prišlo zaradi pregrevanja električnih vodnikov v napajanju boj-lerja, zaradi česar se je vnela izolacija bojlerja. Požar je pogasil lastnik hiše, materialna škoda, ki je nastala, pa znaša po nestrokovni oceni okoli milijon tolarjev.
Iztirjenje vagona
V zgodnjih jutranjih urah 15. februarja se je na železniški postaji v Kidričevem pri preusmerjanju vlakovne kompozicije na stranski tir iztiril vagon. Kretnik je odpel lokomotivo od vagonov ter zavrl vlakovno kompozicijo. Zaradi naklona železniškega stranskega tira se je kompozicija pričela premikati in zadnji vagon se je po trčenju v tirni zaključek zapeljal v nasip zemlje in obstal. Pri tem je nastala gmotna škoda.