Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 8. aprila 2021 - Leto XXXI, št. 14 stran 2 Radijski kokaut pa druge informacije Regrat – polna skleda naravnih vitaminov stran 3 Evropa zdaj stran 4 Vse stoji kak karte stran 8 2 Radijski kokaut pa druge informacije Gesden vekši tau našoga živlenja – sploj pa zdaj, gda zavolo viruša ne moremo eden do se leko čüje radio, se tapreštejo informacije, poglednejo tjejpi o deli radiona. o Radioni Monošter samo pod radiomonoster.com internetnom imeni najdejo, Sodelavci Radia Monošter (z leve): Margita Mayer Gašpar, Valerija Časar Kovač, Attila Bartakovič, Ana Braunštein in Monika Dravec Šulič drugoga – živemo na interneti. »Gnesden že skor vsakši, šteri nüca računalnik, má svoj internetni atrejs tö, vej pa dostavse se leko ali že mujs tanaredti po interneti. Poslušalci Radia Monošter tö dostakrat leko čüjejo, na šterom internetnom atrejsi Od 1. februara se je začno spreminjati té atrejs, ka znamenüje, ka namesto ».hu« de od 1. septembra valano konec iména ».com«. Tačas ta badva valana radiomonoster.hu pa radiomonoster.com tö. Od septembra se naše oddaje in informacije računalnik samo te opré internetno stran slovenskoga radiona, če se tau nutspiše,« je nam pravo direktor Radia Monošter Attila Bartakovič. Po nauvom ma varaški slovenski radio svojo facebook stran tö, na steroj tisti, steri ste njegvi »znanci«, leko spremljate, ka se godi na radioni, sto nji je obis- povedo Attila Bartakovič, »vej ko ali bijo pri nji v studioni na pa škemo, ka bi meli gnaki intervjuni. Nej je leko zdaj lidi dizajn vsepovsedik. Naš konagučati, ka naj stanejo pred kaut de na naši pismaj, na mikrofon sodelavcev radia, nej vizitkaj (névjegykártya), doma pa nej v studiji. Zatok, na slüžbenom autoni, na ka najbola radi starejši lidgé dveraj pri vhodi v radio in pripovejdajo za radio, mora- na naši reklamaj,« je vcujjo sodelavci trnok skrb meti dau direktor. nanjé pa na sebé tö. Nauva facebook stran je pá edna vez med poslušalci pa radijci, je premišlavo direktor radia. Ka bi radio bijo po zvünašnji simbolaj tö bole znani, so dali napraviti nauvi logo. Kokaut kak simbol radia, steri bidi Slovence pa slovensko zavest med nami Slovenci pri Rabi, je ostano, vej so se ga lidgé že navadili, so se k njemi vcujvzeli. (Tau Direktor Attila Bartakovič se pogučava s kaže tau tö, ka ga ništrsrednješolcem Giuliem Brunettom ni zovejo »kakasradio« ali »kokautin radio«.) Dapa Nauvi kokaut ma ponosno daubo je malo ovakšo formo (büszkén) zdignjeno glavo, pa bole intenzivne »slovens- takšo bi mogli meti poslušalci ke« farbe (bejlo-modro/sivo- radiona tö, steroga simbol je. -radečo). (Kejp na 1. strani: Nauvi »Pripravo našoga nauvoga logo radia Monošter.) logona smo dali zapovedaM. Sukič ti prejk našoga tehnika,« je Foto: arhiv Radia Monošter Pod Srebrnim brejgom … … se na evropsko komisijo čaka, stera dun pogledne, kak slovenski mediji vöglejdajo, kelko se politika v nji mejša, stere pod sebe šké skopati, zakoj je premier vsigdar v bojni z njimi. S tistimi je v bojni, steri po njegvi nautaj neškejo plesati. Tau bitje med njim pa medijami se je začnilo že prvi den, kak je že več kak eno leto nazaj kormanj prejkvzeu. Pri vsejn tejn pa se postavla pijtanje, kelko medijov do pod mikroskop vzeli, stere pa kak dugo de se vse tau njino delo vlejklo. Zakoga volo se tau pitanje naprej gemle? Vej je pa v Sloveniji telko medijov, od tevenov, novin, radionov, elektronski medijov, ka človek od toga vö ne vidi. Tak je eden poznani slovenski novinar v svojom pisanji se pito: »Leko, ka poglednejo revijo »Mačke pa pisovge«, Športne novine« ali »Naš gračanek« ranč tak. Dobro, tau šala gé, depa kakšo selekcijo naprajti, stere medije naprej vzeti? Aj si s tejm komisija pa botrina cenzure slovenski medijov glave terejo. Od velki pejnez, ka ji prislüžijo, si glave slovenski biciklisti ne terejo. Daleč najbaukšiva sta Primož Roglič pa Tadej Pogačar. Vö so bile dane plače za eno leto, ka ji najbaukši biciklisti prislüjžijo. Skur na vreki Pogačar stodji, 5 milijonov evornov brezi bonusov od svoje ekipe dobi. Roglič, že dvej lejti vörazglašeni kak najbaukši na svejti, polonje menje dobi. Se je pa z držino že v Monaco odselo. Vej se zakoga volo. Tam so porcije dosta menjše, več njemi v buksi ostane. Té trend je že dugo poznani pa nej je un prvi športnik, ka v Sloveniji velki porcij neške plačüvati. Oba sta že na prvi dirkaj dala vedeti, ka tau leto znauva najbole visko šketa biti. Eške neka lejt nazaj je slovensko klačenje pedalov nin na srejdi bilau, že tri lejta pa ranč tejva dva sta vse vküper najbole visko vse vküper zdignola. Zdigava se, na velko žalost, nauvi bejli nacionalizem. Od toga so v Podbevšek teatri na glas povedali v rejči, popejvanji pa s plesanjom. Po fantastični knjigi Frantza Fanona Črne maske, bela koža se njiva predstava ranč tak zové tö. V Sloveniji vküper s krizo nacionalizem glavau gor zdigava. Tak se Črne maske, bela koža srečáva ranč s tejm fenomenom. Ka pa cejlomi projekti davle vcejlak »ovakšo farbo«, Porabje, 8. aprila 2021 pa so glavni akteri. Kak režiserka Maša Kagao Knez, eden drugi od starišov je tö iz Afrike doma, vsi pa so v Sloveniji narodjeni. Od toga se v predstavi ranč tak guči, kak se je stera že z bejlim nacionalizmom srejčala. Zgotovi pa se s songom, steri nekak tak popejva: »Naganjate nas nazaj v Afriko, iz stere smo vsi mi prišli, odi z menof v Afriko, iz stere smo vsi prišli.« Velka škoda je ta, ka so teatri eške zaprejti, tak se leko Črne maske, bela koža samo prejk interneta pogledne. Teater se v živo mora gledati, ovak se njegva cejla magija zgibi. Nikšna magija pa se nej z interpelacijo kulturnoga ministra Simonitija zgodila. Kakoli ka kultura nikdar nej v slabšoj kondiciji bijla, un de dale minister ostano, leko ka tak dugo, ka rejsan kultura nin v šanc se ne opotekne. Naš Srebrni brejg bi od toga zavolé vedo povedati, če bi ga stoj škeu poslüšati. Od toga bi kaj tö povedo, ka betek ali epidemija ne more biti kriva za tau, ka se s kulturo godi. Rejsan bi vedo povedati, ka že je trno dugo na taum svejti. Miki Roš 3 Razgledi po naravi – 6. Regrat – polna skleda naravnih vitaminov Za nami so velikonočni prazniki. Kljub korona času ali prav zaradi njega, da si pričaramo vsaj malo prazničnega vzdušja, so se naše rastlina, a jo v nekaterih državah že desetletja gojijo v rastlinjakih in na prostem ter prodajajo kot posebno solato. V Franciji pozna- Mladi regrat mize šibile pod tradicionalnimi velikonočnimi dobrotami, kot so razne šunke in druge mesne specialitete, jajca, bel kruh, predvsem pa peciva in bogate potice. Redki vsejedci bi se taki ponudbi uprli ali razmišljali o količini kalorij na krožnikih. A prazniki minejo in v ogledalu zagledamo malo drugačno lastno podobo. Joj! Le koliko kilogramov so navrgle praznične dobrote? Čas je za razstrupljanje organizma in topljenje prazničnih kilogramov po naravni poti, brez farmacevtskih preparatov! V tokratnem prispevku vam bom predstavila zelo okusno in zdravilno spomladansko rastlino, ki jo najdete vsepovsod, tudi na lastnih dvoriščih, travnikih in vrtovih – regrat (gyermekláncfű, pitypang). Večkrat sem slišala, da v Porabju le-tega res ne nabirate, ker je to hrana za zajce. Kolikor vem, so zajci zelo izbirčni, kar se hrane tiče, in že vedo, kaj je dobro zanje. Mogoče pa vas bom prepričala, da je regrat odlična hrana z zdravilnimi učinkovinami tudi za ljudi, posebej v času, ko se želimo malo razstrupiti in se znebiti kakšnega kilograma. Poznamo več vrst regratov in vsi so užitni. Za prehrano in zdravilne pripravke največ nabiramo navadni regrat ali mlečec, ki je zeljnata travnica, in spada med plevele. Raste po vsej Evropi, najde se tudi v zahodnih in osrednjih predelih Azije. Je prosto rastoča jo pet sort regrata za gojenje. Te sorte imajo daljše in bogatejše liste, pridelajo jih nekaj tisoč ton letno. Vsekakor je priporočljivo in gotovo najbolj zdravo, da nabiramo samonikle rastline na površi- razliko od cvetov in korenin – ne uporabljajo samo v zdravilstvu, temveč tudi v kulinariki. Regratove liste za prehrano nabiramo v času pred cvetenjem rastline – takrat so manj grenki. Sezona nabiranja regrata za solate in druge spomladanske jedi je od začetka marca do sredine aprila, na senčnih mestih lahko še dlje. Cvetovi za zdravilne pripravke se nabirajo od začetka do konca cvetenja, korenine pa med majem in junijem ali med avgustom in oktobrom. Uživanje regrata ima številne ugodne učinke na zdravje organizma. Listi vsebujejo fruktozo, inulin (prehranske vlaknine), grenčino, fenolno kislino in sterole pa tudi flavonoide, kalijeve soli in kumarine. Korenine imajo enako vsebino kot listi, z izjemo zadnjih treh sestavin. Regrat vsebuje tudi vitamine A, B in C, veliko kalija in drugih Regratov sirup (vir :svetovni splet) nah, ki niso gnojene ali škropljene s kemičnimi pripravki. Regrat je zelo trdoživa rastlina, saj jo najdemo tudi tam, kjer je prav malo zemlje (ob poteh, med kamni, v pesku). Ima značilne nazobčane liste in votla, gola stebla z rumenimi cvetovi. Cvete od aprila do junija. Iz cvetov se razvijejo značilne puhaste kroglice, regratove lučke. Semena so nanizana na zelenem nastavku, vsako ima svilnato, dlakavo padalce, s pomočjo katerega jih raznaša veter. Pri regratu je za uživanje primerna skoraj vsa rastlina, korenina, listi in cvet. Še posebej uporabni so zeleni listi, ki se – za mineralov. Holin v regratu vpliva na presnavljanje maščob in delovanje živčevja. Tako listi kot tudi korenina imajo po zaslugi vsebnosti grenčine diuretične lastnosti – pospešujejo odvajanje vode iz telesa in uravnavajo delovanje mehurja ter ledvic. Regratovi pripravki – po zaslugi delovanja snovi na jetra in žolč – pospešujejo raztapljanje žolčnih kamnov. V skladu z rezultati raziskav iz leta 2001 bi regrat v prehrani lahko koristil sladkornim bolnikom. Uporabni deli regrata v zdravilne namene so korenina in listi. Tako korenine kot liste tudi posušimo in uporabimo za čaje. A zagotovo regratove liste v tem letnem času najpogosteje uživamo kar sveže, v solatah. Tako listi kot cvetovi so zelo okusni tudi, če jih skuhamo na pari s špinačo. Iz listov lahko iztisnemo sok, korenino pa pre- juho, liste dodamo k špinači, pripravimo jajčno omleto in še mnogo vsega. Regratovi listi so s svežim, rahlo grenkim okusom torej prava kulinarična poslastica. In zdaj je čas za nabiranje regrata. Regratovi cvetovi pražimo in uporabimo za pripravo napitka, ki ga imajo nekateri za kavni nadomestek (kava brez kofeina). Čaj iz posušenih regratovih listov in korenin (2 žlički čajne mešanice prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut) pomaga pri hujšanju, odpravljanju celulita in razstrupljanju telesa. Pijemo ga dvakrat na dan, uro po kosilu in večerji. Mladih regratovih listov pa se spomladi najbolj razveselimo ljubitelji zdravih solat. Mnogi prisegajo na regratovo solato z bučnim oljem, kuhanimi jajci in krompirjem, zame pa je še vedno najboljša regratova solata, kakršno je pripravljala moja mama, rekli pa smo ji zabeljen regrat. To je bila pravzaprav glavna jed za skromno kosilo. Ko naberem regrat, si ga še vedno pripravim na tak način. Recept je preprost: očiščene regratove liste enkrat do dvakrat prerežemo. Skuhamo na kocke narezan krompir. Pripravimo svetlo prežganje, najbolje na zaseki, če jo imamo. Če je nimamo, maščobi dodamo malo slanine. Regrat solimo, dodamo kis po okusu, pridamo topel krompir in na vse zlijemo prežganje. Dobro premešamo in toplo postrežemo s črnim kruhom. Poskusite, ne bo vam žal! Iz regratovih listov pa lahko pripravimo še druge zanimive jedi, na primer kremno Porabje, 8. aprila 2021 Ne samo listi tudi regratovi cvetovi so odlični za pripravo regratovega sirupa, ki se ga je zaradi goste strukture prijelo poimenovanje regratov med. Pripravlja se na več načinov, recimo tako kot sok iz bezgovega cvetja, najpreprostejši recept pa je tisti, pri katerem uporabimo samo cvetove in sladkor. V sončnem vremenu naberemo okoli 1 kg regratovih cvetov in vzamemo približno 750 gramov rjavega sladkorja. V čist stekleni kozarec naložimo plast regratovih cvetov, katerim smo odrezali spodnji del, kar pomeni, da uporabimo samo rumene cvetke. Plast cvetov prekrijemo s plastjo sladkorja, nato pa ponovno dodamo plast cvetov. Ponavljamo, dokler ne napolnimo kozarca. Le-tega zapremo in ga postavimo na sonce. Počakamo, da se sladkor stopi, nato sirup prelijemo v manjše kozarce. Pijemo ga z navadno ali mineralno vodo. Toplo priporočam, da h kosilu namesto zelene solate iz trgovine ponudite lastnoročno nabran regrat v solati, začinjen na vaš način. (Fotografije sem posnela lani.) Uspešno regratovo popraznično zdravilno kuro vam vsem želim! (Slika na 1. strani: Regratovi cvetovi so vaba za žuželke.) Valerija Perger 4 Franc Gomboc – erični prekmurski gasilec PREKMURJE Pomurski zdravstveni delavec 2020 Novine Vestnik so se odlaučile, ka z akcijo, steroj so dale ime Pomurski zdravstveni delavec 2020 (Muravidék legjobb egészségügyi dolgozója), ob pomauči svojih bralcov vöodaberejo tistoga, steri jim je najbole pomago v cajti epidemije nauvoga koronavirusa. V kategoriji držinskih padarov so lidge največ glasov dali Leoni Köveši, v kategoriji medicinska sestra oziroma zdravstveni tehnik pa je največ glasov daubo Mitja Domonkoš. Leon Köveš je mladi padar, specialist držinske medicine, zaposleni v soboškom zdravstvenom daumi. V zadnjom leti je najbole v pamet vzeu, ka so največ problemov meli njegvi starejši pacienti, sploj tisti, steri živejo sami. Nej so telko trpeli zavolo betegov kak zavolo toga, ka so nej mogli meti normalnih stikov s svojo žlato, deco pa vnüki, sploj s tistimi, steri ne živejo v isti občini. »Nikomi je nej bilau lejko, ali tak brodim, ka je mlajša generacija ležej ohranila stike s pajdaši, vej pa tüdi bole zna nücati moderno tehnologijo, starejši pa so bili prikrajšani. Tüdi zavolo toga smo v ambulanti gorvzeli ške kakši klic več, ka smo tak leko lidi bar malo potrauštali,« je povedo Leon Köveš. Mitja Domonkoš pa se je že lani, v prvom vali epidemije pridrüžo ekipi v nauvoj ambulanti za covid-19, stera delüvle v soboškom zdravstvenom daumi. »Na začetki so bile najbole žmetne nočne izmene (éjszakai műszak), vej pa je dosta lidi zgrabila panika. Sploj tisti, steri so večer daubili pozitivni test, so vnoči zvali, ka jim razbija srce. Nej so meli telko problemov zavolo covida kak bole zavolo toga, ka jih je bilau straj,« je povedo Domonkoš in cujdau, ka majo ške gnesden lidge dosta pitanj, ali zdaj je že malo ležej, vej pa se že več zna o tom virusi in zatau tüdi ležej odgovarjajo betežnikom. Silva Eöry Evropa zdaj Franc Gomboc, steroga vsi, tüdi njegovi ga- düšo sam spozno skor vsakšoga gasilca stera nemajo več dokumentov in drügih silski pajdaši, poznajo pod imenon Franček, in vsakšo prekmursko drüštvo.« Leta 1957 starih reči, tau pa zavolo toga ka se je je biu lani oktobra star 93 lejt. Ške furt ma je biu izvoljeni za poveljnika v Občinski ga- na žalost leta 1945 gučalo, ka prej staro nika več ne vala. V dosta mestaj so se toga dosta energije, tak ka ga je bilau trnok žmetdržali, tisti, steri so bili čedni, pa so tau no »zgrabiti« za intervju. nej napravili in majo gnesden leko mini Gor je raso v paverski držini v vesnici Murski muzeje in spominske zbirke«. Črnci, tau je nej daleč vkraj od Murske SoboFontoški tau gasilstva je tüdi čezmejno sote, gé žive ške gnesden. Njegov oča, steri se delovanje. »V 80. lejtaj preminaučoga stoje tüdi zvau Franc, je biu - samo par kednov letja je biu aktualen slogan Evropa zdaj. po tistom, ka se je oženo z Apolonijo - kak Pri nas, gasilcaj, je tau valalo že prva, sodak poslani v Karpate na fronto, gé so ga vej pa smo aktivno sodelovali z gasilci, zgrabili rusoški sodaki. Komaj po peti lejtaj tak iz Avstrije kak Madžarske. Ka se tiče je prišo domau iz ujetništva, in po tistom so Avstrije, smo že v 60. letih na vsej mejnih na svejt prišli štirge mlajši. »Prva se je roprehodaj meli napravlene konkretne pladila sestra Marija, stera je na žalost nej ne o tom, kak leko demo prejk granice. Če živela dugo, po tistom brata Alojz in Kosmo šli pomagat v Avstrijo, so nas brez loman, nazadnje pa leta 1927 ške ges,« je toga, ka bi nas gledali, vküper s škerjauv, prva povedo sogovornik, steri je med gasilce püstili prejk. Preglednoli so nas samo te, staupo 1. oktobra 1947, včasi po tistom, ka gda smo šli nazaj. Vseeno smo se znajšli je prišo s slüženja sodačkoga roka, steri je in smo tü in tam znali kaj prišvercati dotrpo dvej leti in pau. Gasilstvo ga je začnilo mau,« je ške raztolmačo Gomboc in cujdau, zanimati že prva. Leta 1933, gda je biu star ka je bilau na Vogrsko malo žmetnej priti, šest lejt, je v domanjoj vesnici zgoro en ram: Franc Gomboc je gasilec od leta 1947 ali vseeno je bilau zgučano, »ka smo leko šli »Gda sam drügi den prišo na pogorišče, pomagat, če je prejk granice gorelo. Tau sam vido zgoreno truplo petletne dekličine, fejst opečena pa je bila tüdi njena silski zvezi Murska Sobota, stera je bila te je bilau tüdi zavolo toga, ka je bila naša mati. Tau me je tak fejst genolo, ka sam se ena najvekših takših zvez v Sloveniji, vej pa oprema baukša od njihove.« Znamo tüdi odlaučo, ka mo, gda mo velki, notstaupo je povezovala 134 društev. Tau delo je oprav- tau, ka so po osamosvojitvi slovenski gasilci dosta pomagali tüdi porabskim med gasilce.« Drüga stvar, stera gasilcom, steri so od njih daubili ga je pritegnila, so bile vaje pa tau, v dar sicer stara ali ške furt dobkak so se gasilci spravlali s tehniro ohranjena gasilska vozila in ko, trnok pa se njemi je vidlo ške drügo opremo. njihovo strumno korakanje. Čiglij je gasilstvi posveto velki tau Gda je začno svojo gasilsko karisvojoga žitka, je Franc Gomoc biu ero, so meli v Murski Črncaj eno furt aktiven tüdi v domanji vesnici najbolj modernih brizgaln v Prekin šurše v lokalni skupnosti, zatau murji, stera je bila napravlena na ga je leta 2006 tišinska občina Češkon. »V začetki sam meu na imenovala za častnoga občana skrbi njeno pucanje, te pa sam (díszpolgár). V praustom cajti, že brž poveljnik (parancsnok), steroga je bilau več po tistom, sledkar pa tüdi tajnik (titkár) grato. Ali obauje sam tanjau, Slovenski gasilci (sogovornik je tretji s prave strani) so se leta 1977 v Somboteli gda je leta 1991 odišo v penzijo, se je začno spravlati tüdi z vinovej pa sam se zaposlo v državsrečali z vogrskimi gasilci gradništvom. V goricaj, stere so v nom sektori.« Prva si je krüj slüžo Kančevcaj na Goričkom, njemi zdaj največ kak tajnik pri narodnon odbori, leta 1949 pa lo do leta 1988. je biu v okviri ministrstva za državne nabave Častni regijski gasilski poveljnik, steri ma pomaga vnük Miha: »Leko povem, ka mi je zaduženi za hrano. Dvej leti je biu zaposlen čin Visokega gasilskega častnika II. stopnje, držina furt stala ob strani, čiglij so, tak tüdi v Kmetijskem gospodarstvi v Rakičani, je dobitnik številnih gasilskih odlikovanj kak je tau pri dosta gasilcaj, bili zavolo te pa ga je leta 1953 okrajni gasilski povelj- in priznanj, med sterimi je tüdi najvišiše moje odsotnosti dostakrat prikrajšani za nik Karel Flisar nagučo, ka je prejkvzeu delo priznanje v slovenskom gasilstvi, kipec Ma- srečo in veseldje.« V zakoni z ženo Olgo, s poklicnoga tajnika. Tau so bili cajti, gda je tevža Haceta. Človek, steri je zaznamoval stero sta se oženila leta 1955, sta se njima rosag začno bole skrbeti za gasilce, sploj po pomursko in tüdi slovensko gasilstvo v 2. naraudila čerka Metka, stera je na žalost tistom ka je 1948. leta začno valati nauvi polovici 20. stoletja, je velke sledi püsto tüdi mlada mrla, in sin Jože. zakon o gasilstvi: »Tam, gé so do te ške nej v slovenskom gasilskom zgodovinopisji. Več (Kejp na 1. strani: Z dugoletnim gasilsmeli gasilskih drüštev, so jih začnili usta- desetletij je raziskoval gasilstvo na obej bre- kim pajdašon Ernestom Eöryjom sta leta navlati. Posodabljala se je oprema, zidali gaj reke Müre. Leta 2009 je v samozaložbi 2010 v kraji Minihof Liebau, gé so priso se gasilski domauvi. Leko povem, ka so vödau knjigo z naslovom Gasilstvo v Prek- pravili slavje ob 40. letnici sodelovanja bili tau cajti, gda sam nej pozno nej petka murju 1873 – 2003. Pravi, ka so njemi pri slovenskih in avstrijskih gasilcev, s sliko in svetka, tak ka sam tüdi dosta večerov pisanji knjige dosta pomagali gasilci, »čiglij obdarila domanje gasilce.) Silva Eöry in koncov kedna preživo med gasilci. V je istina, ka gé tüdi dosta takših drüštev, Porabje, 8. aprila 2021 5 Pisali smo pred 30. lejti (5.) 11. aprila 1991 smo v petoj številki Porabja pod naslovom Tau se že dugo vlečé pisali o tom, kak je bilau za vüzenek, gda je bila granica dva dni oprejta, in je k meši v gorenjeseniško cerkev prišlo tüdi dosta vörnikov iz Martinja in sausednih vesnic: »Odprta meja je bila priložnost za srečanje, pa tudi vprašanja, kdo je kriv, da mejnega prehoda še vedno ni. So krive zares le denarne težave, problemi, ki jih ima Slovenija z odcepitvijo ali kaj tretjega? Obljube so še vedno samo obljube, kljub temu da se je nekaj stvari že premaknilo z mrtve točke. Na slovenski strani bodo v teh dneh začeli z gradnjo mejnega objekta, na parceli pa so že uredili elektriko, vodovod in telefonske žice,« sam napisala avtorica té rubrike. »Mislin, ka je tau pa dobro, ka se za te svetke leko srečamo, na žalost tau je zdaj samo za dva dni ge ešče,« je pravo senički župan Martin Ropoš, predsednik veškoga odbora Martinje Alojz Kozar pa je cujdau: »Usoda je pač taka, da se moramo po osmih mesecih spet le začasno srečati. Kljub velikim obljubam zdaj spoznavamo realnost tega življenja, tega območja, ki je za nas še zmeraj zaprto.« Senički župan je ške raztolmačo: »Pri nas je tü tak, ka lüstvo tau čaka. In štemo tü v novinaj in fseposedi se čüje, da delegacije dejo, ka bau bau. Če po vesi se srečamo, mene tü sakši pita. Meli smo tüdi vaško sejo, tan je tau tu naprej prišlo. Mi smo tü tak ge, ka smo zelo žalostni za toga volo, pa že tü tau pitamo eden drüoga, če s toga že rejsan ka bau, ka se že dugo ta vleče tau se.« Pisanje se je etak končalo: »Na velikonočno nedeljo je sonce prineslo nekoliko več vedrine. Blatna cesta je mnoge popeljala z avtomobili na Gornji Senik, kjer je Lojze Kozar (mlajši) maševal v slovenskem jeziku. Cerkev je bila polna, izmenjavali sta se slovenska beseda in pesem. Ne bomo zdaj naštevali razlogov, zakaj je mejni prehod nujnost, saj bi porabili preveč papirja, pa tudi preveč dobro jih že poznamo. 2 ali 75 kilometrov, mislim, da tu nesrečo, vej pa jim je eden večer eksplodérala iža, tak ka so samo v par sekundaj ostali brez streje in toploga dauma. Ireni Barber je Ropošova mati tak prpovejdala: »Tisti večer sva naš Oča pa dja f künji dojlegla. Naš sin Pištak je pa f sobi bio. Gnauk je na künjino okno En tau prve strani 5. številke ni več nobenega vprašanja. Če Gyula Pusztai govori o moralni odškodnini, je tudi Slovenija Porabju še marsikaj dolžna. V prvi vrsti pa prav gotovo mejni prehod.« V članki z naslovon Po(d)pis je Francek Mukič opiso, kak je bilau, gda je njihovo držino v Somboteli ob ljudskom štetji leta 1990 gorziskala popisovalka: »Ko je pri preverjanju podatkov prišla do materinščine, je avtomatično rekla: madžarščina, kajne? In je že naštevala druga vprašanja. Oprostite, sem ji dejal vljudno, če bi bili tako prijazni, pa bi popravili, da je moj materni jezik slovenski. A tako! Prav. Gremo naprej. Ampak vaša narodnost je seveda madžarska ... Ne zamerite, tudi narodnost je slovenska. A tako! Potem pa prečrtajmo in nadaljujmo! Gospa, vaš materni jezik je madžarski, kajne? Saj tu piše pri vaših podatkih. Ne, ne, je dejala žena in ji je na isti način razlagala, nato pa da je tudi njena narodnost slovenska ...« Na štrtoj strani so bralci leko pršteli, kak je držina Ropoš z Gorenjoga Senika doživela velko nakak nika velko žrdjavo not lüčo, f tistoj minuti je strašno dünilo. Moj mauž krči, pa ga ranč ne vidin, zato ka je stena na njega spadnila. Boža vola, ka ga je nej bujla. Više nas sé je vidla neba, streje je več nej bilao. Od velke nevaule sé kaj nej vejdla. Kričala san prauti iži, sinej, če eštje živé ali nej. Sin je dao odgovor, dapa njega je eksplozija tü fse fküp zmlatila. Mojoga moža pa sina so odpelali z rešilcon (mentőnon) f špitale. Ge san ostala sama doma. Not f špajz san sé spravila, ta edna lüknja je cejla ostala. Zdaj san eštje tü sama. Nikši so ojdli tü, pa so pravili, ka nan škodo vöplačajo. Mogli mo nazaj zidati. Nej dosta prva, kak sé je tá nesreča nan zgodila, san premišlavala od našoga živlenje. Dosta smo furt delali pa sé mantrali. Baugi vala, fse smo si spravili, eštje smo špajet küpili na plin (gáz). Lepao bi leko živeli, zdaj pa vidite tao velko nesrečo!« Na strani Otroški svet je dijakinja monoštrske gimnazije Ester Šulič etak pisala: »Naša lutkovna skupina je imela to „sezono” precej nastopov. Prvič smo se predstavili z novo igrico 12. februarja na 2. osnovni šoli v Monoštru na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta nastop je bil koristen, saj smo dobili določene izkušnje. 4. marca smo se predstavili v Murski Soboti na lutkovnem festivalu, ki ga vsako leto organizira tamkajšnja ZKO. Z igrico z naslovom O deklici, ki je prehitro rasla smo nastopili tudi v enem vrtcu. Popoldne smo nestrpno čakali mentorico Klaro Fodor, režiserko Jožico Roš in njeno „asistentko” Dragico Zonik, da nam povedo, kaj menijo strokovnjaki o naši igrici. Zvedeli smo, da lahko gremo na srečanje v Gornjo Radgono. Vznemirjeno smo čakali 21. in 22. marec. Prvi dan smo imeli nastope v treh vrtcih v Soboti. Malčkom je bila naša igrica po mojem zelo všeč. Bili smo že precej utrujeni, ko so nas povabili v studio Radia Murska Sobota. Nič hudega! Tudi to smo „preživeli”. Najbolj težko „delo” je bilo še pred nami. Drugi dan smo imeli nastop v Apačah, kjer je strokovna komisija ocenjevala nastope. Priznati moram, da smo se je zelo zelo bali. Naša skupina šteje 5 članov, trije smo že 6 let „igralci”, tako da smo vedeli, za kaj gre. Kaj bo, če bo kaj narobe? Menda se nismo še nikoli tako koncentrirali na vsak gib lutk, na vsak glas. Konec!! Po našem brez večjih napak. Potem nas je čakala še okrogla miza. Povedati moram, da so nas zelo pohvalili. Sploh ne verjamem! Rada bi se zahvalila mentoricama Jožici in Dragici za ves trud in „trpljenje”, ki sta ga imeli z nami v teh šestih letih. Toda ne bodita žalostni! Za vajino zaposlitev bomo poskrbeli tudi v prihodnje. To pa naj bo presenečenje!« Porabje, 8. aprila 2021 Vküppobrala: Silva Eöry ŽELEZNA ŽUPANIJA Menje je nesreč Dočas ka v sedemdeseti lejtaj je po vasaj človek rejdko vido avto na poštiji, zdaj eden za drügim brnijo. Že nej samo po varašaj, v vesi tö moraš kaulak pogledniti, nej ka bi te zavozili, gda na poštijo staupiš. Nej čüda, vej pa zdaj že za volo dvejstau mejtrov v avto sedemo pa se pelamo. Drügo pa tau, ka gnesden v največ družinaj več nej eden, liki več avtonov stoji v garaži. Zato se nej trbej čüdivati, ka so poštije pune z avtoni pa s tovornjaki, depa najvekša baja je vejn itak tau, ka vsikši silo ma, vsikši na vöro mora pridti. Zavolo tauga se dosta nesreč zgodi, edne so lažje, drüge nesreče so bola nevarne. Če lajnsko leto gledamo v Železni županiji se je za 20 % menje lüstva poškodovalo na poštijaj pa še menje je mrlau. Če železnožupanijske poštije gledamo trideset lejt nazaj, te vidimo, ka od leta do leta vsigdar menje je nesreč. Dočas ka leta 1990 je 54 nesreč bilau pa 64 mrtvacov, leta 2001 že samo 38 nesreč pa 44 lüstva je mrlau. Leta 2018 21 nesreč bilau pa 25 lidi mrlau. Človek bi tau mislo, ka tam, gde se bola naglo leko pela, kak na poštiji M86, gde je 110 km hitrost dovoljena, tam je več nesreč. Dapa med letoma 2017-2020 je na tau cesti nej bilau taše nesreče, gde bi stoj mrau. Zavolo tauga je v Železni županiji poštija M86 najbola varna paut. S tauga se dobro vidi, če je baukša pa šurša paut, gde bola naglo pa varno leko pelaš, tam je menje nesreč. Tam, gde so poti slabše pa velki promet je, gde je lüstvo bola živčno, tam se večkrat zgodijo tragedije. Nej je tak dobra statistika, če gledamo tiste, steri alkohol pijejo, pa tak naredijo nesrečo, tej podatki so za 10 % višeši, če je gledamo med letoma 2019 pa 2020. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Igor Zorčič ostaja predsednik državnega zbora Igor Zorčič ostaja predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju je za njegovo razrešitev glasovalo 45 poslancev, dve glasovnici sta bili neveljavni. Za razrešitev Zorčiča bi bilo potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. Predlog za razrešitev Zorčiča so vložili v SDS, NSi in SMC. Opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in skupina nepovezanih poslancev so glasovanje obstruirale. Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je po neuspešnem poskusu razrešitve sicer napovedal, da to ne pomeni, da ne bodo poskusili še enkrat. Koalicijske poslanske skupine so razrešitev Zorčiča predlagale, potem ko je ta skupaj s poslanskima kolegoma Janjo Sluga in Branislavom Rajićem zapustil koalicijsko SMC. Slovenka leta 2020 je Natalija Spark Bralci revije Zarja so za Slovenko leta 2020 izbrali tolmačko slovenskega znakovnega jezika in psihoterapevtko Natalijo Spark. Vez s slišečim svetom je za gluhe še posebno v času epidemije lahko življenjskega pomena, so poudarili ob razglasitvi. Nataliji Spark je bil znakovni jezik tako rekoč položen v zibelko, saj se je rodila gluhima očetu in materi. Poseben izziv zanjo je tolmačenje gledaliških predstav, ki so bile do zdaj gluhim nedostopne. S svojim izjemno zavzetim delom psihosocialne delavke in tolmačke Sparkova simbolno predstavlja še vedno precej prezrto skupnost gluhih in jim odpira nova vrata. Na podelitvi je Sparkova dejala, da vidi vseh dvanajst kandidatk z izstopajočimi osebnostnimi in vidnimi dosežki kot zmagovalke. Med kandidatkami za naziv so bile še: Zdenka Badovinac, Magda Kastelic Hočevar, Valentina Kobal, Ema Kozin, Kazimira Lužnik, Nevenka Mlinar, Katarina Očko, Anita Ogulin, Carmen Rajer, Erika Žnidaršič in medicinske sestre. Indrik na nauvo začniti žitek Pred 75. lejtami, 27. februara šteri so nej bili slavskoga marciuša 1949. nja na Slovaškom rejšo. Vej 1946, so podpisali kontraktuš, roda, krajvzeli državljanstvo Vaugri, štere so na silo na je pa sporazum Madžarom po šterom so s Češkoslovaške (állampolgárság). Madžarsko spakivali, so nej dopüsto, ka - zvün ramov pa prejk na Madžarsko spakivali Konferenca v Potsdami pa gvüšno na tiste grünte prišli, grüntov - cejlo svojo imanje više stau gezero Vaugprejk na Madžarsko s rov. Če rejsan se čüje sebov odneséjo. Veuparadoksalno, je tau ko znamenje pa je dodonk pomagalo pri kument emo na paritejm, ka so Madžari škoj mirovnoj konfenej cejlak preminauli renci tö: če rejsan bi na nekdešnjom söverSovjeti nutprivolili v nom Vogrskom (Felvöodpelanje vsej Vauvidék). grov s Češkoslovaške, Prvo Češkoslovaško so ZDA (USA) tau republiko so stvaurizavolo podpisanoga li leta 1918, v njej je kontraktuša nej njale. bilau kauli polonje Vleti 1946 je vöprišČehov, 20 procentov lo edno nauvo renNemcov, 17 procentov delüvanje, štero je Slovakov in 4 procendopüstilo tzv. »reti Madžarov. Rosag je slovakizacijo«. Tau v lejtaj 1938/39 vrazje znamenüvalo, ka Vogrske držine z varaša Galanta, štere majuša 1947 čakajo, ka je cug odpela – v nauvo domovino mospadno, politična leko Madžari »pá Slo(foto: Fortepan) elita s predsednikom vaki gratajo« - – kak Edvardom Benešom pa je je že prva vöpovödala: samo s šteri so Slovaki odišli. Vnau- so prej inda svejta tö bili. Če se za tau krivila narodnosti - v Nemce leko cejlak vö z rosa- gi so svoj nauvi dom najšli na je nekak za tau odlaučo, je naprvom redej Nemce pa Vaug- ga spravijo, z Madžarskov se djužnom tali Prekodonavja, zajdaubo svojo državljanstvo, re. Gda se je na konci drüge je trbej poglijati in »vöminiti na imanji vözagnani Švabov, leko je austo na svojom domi, svetovne bojne vsikdar bole lüstvo« (lakosságcsere). Vla- gde so pa mogli dostakrat delo svoj grünt in se rejšo depribližavo konec Tretjoga raj- da v Budimpešti se je mogla vküper živeti eške s kakšim portacije. Zglasilo se je kauli ha, je sovjetski diktator Stalin paščiti z anglanjom, vej so starejšim članom nekdešnje štiristau gezero lüdi, dvöma Beneši prej na znanje dau: pa začnili Vaugre v bagonaj nemške familije. tretjinama so dopüstili, ka »Mi vas nemo nazaj držali. deporterati v krajino Sudetov, V slovaški držinaj na Madžars- »znauvič Slovaki gratajo«. Če Vö je zaženite. Aj samo čüti- na mesto vözagnani Nemcov. kom so dosta premišlavali: titi rejsan pa se je v 1950-i lejtaj jo, kak je biti dojpoklačeni.« Po rendelüvanji kontraktuša ali ostati? Po vesnicaj se je zač- vekši tau toga lüstva pá za Sovjetska diplomacija pa je v o zamenjavi lüstva, šteroga so nila propaganda, s Češkoslo- Madžara vöpovödalo, o »resloistini želejla odgovornost za podpisali 27. februara 1946, je vaške so prihajali visiki politi- vakizaciji« eške gnes ne gučijo tau odločitev prejkpotisniti na leko Češkoslovaška telko Mad- čari, ka bi Slovake nagučali, aj radi. Češkoslovaško. žarov prejk grajnce poslala, püstijo za sebov rojstno ves in Med letoma 1945 in 1949 je V vladnom programi, štero- kelko Slovakov se je zglasilo, se spakivajo med svoje slavske etnični kejp varašov pa vesnic ga so vödali 5. aprila 1945 v ka želej z Madžarske prejk v brate na drügoj strani grajn- na djužnom Slovaškom cejlak Košicaj (Kassa), zvün enako- svojo matično domovino titi. ce. Obečavali so jim ležejši ovaški grato, na mesto vöodpravnosti Čehov in Slovakov Vlada v Budimpešti je skoro žitek, vej je pa bila Češkoslo- seljeni Madžarov je prišlo kaurazméno piše, ka trbej imanje edno leto vlejkla cajt, zmejs pa vaška v bojni na strani zma- li 65 gezero Slovakov. Rosag »izdajalcov in kolaborantov, je češkoslovaški rosag vsikdar govalcov, oblübili pa so jim je želo asimilérati »reslovakiNemcov in Madžarov« vkraj- več Madžarov za vojne zločin- dobre slüžbe in dobre grünte zérane« lüdi, zatok je na dosta vzeti. V prišešnji par mejsecaj ce (háborús bűnösök) zglaso. tö, šteri so ostali za Vaugrami. mejstaj sigurno dojzapovödo je Edvard Beneš vödau svoje Med novembrom 1946 in Prvi cug s Slovaki je odpelo nücanje vogrske rejči. erične dekrete, med šterimi februarom 1947 so skoro 45 19. apriliša 1947, v njine rame Donk pa je vse tau slüžilo je v 13 rendelüvanjaj prauti gezero Vaugrov deporterali v pa so zaman steli priti doma- toma, ka se je leko madžarska Nemcom pa Vaugrom piso. Po češki tau rosaga na paversko nji srmacke – šparali so je za skupnost na Slovaškom gornjegvi regulaj so pripadniki té delo. Vöodpelani so za se- Madžare s Slovaške. držala. »Zamenjava lüstva« je dvej narodnosti zgübili cejlo bov njali več kak šest gezero V cejlom tom časi je »domovi- pomagala, ka bi nej tak fejst svojo imanje, moški med 14. ramov in skoro štiri gezero no minilo« 110 gezero Vaug- klačili Vaugre, šteri so tam pa 60. letom in ženske med hektarov grünta, tau imanje rov pa 73 gezero Slovakov. ostali. »Reslovakizacija« pa 15. pa 50. letom starosti so je prišlo pod češke in slovaš- Če rejsan ništerni brodijo, ka je dala mogaučnost več stau mogli na prisilno delo, šterim ke »narodne oskrbnike«. Po je biu podpisani kontraktuš gezero lidam, ka so leko prepa so »nej mogli zavüpati«, vsej tejm so končno začnili kapitulacija Madžarske, ne živeli – kak Madžari tö. tiste so masovno internérali. vöminiti lüstvo, ka je trpelo smejmo pozabiti, ka se je tak -dm2. augustuša 1945 so lidam, od 12. apriliša 1947 do 31. bar en tau vogrskoga ima- Porabje, 8. aprila 2021 7 Büjraštvo na Otoku ljubezni v Ižakovcih Otok ljubezni ob Muri v Ižakovcih je ena najbolj obiskanih turističnih točk v Prekmurju. Na otoku si obiskovalci v brežni hiši lahko ogledajo tudi stalno razstavo o büjraštvu, opravilu, s katerim so nekoč naselja in okoliške kmetijske površine varovali pred poplavami. Osre- Starost je žalost … zitvijo bregov reke so preprečevali, da bi se ta razlila izven svoje struge. Zgodovinski viri pričajo, da so büjraši svoje delo opravljali že leta 1871. V času Avstro-Ogrske je v avstrijskem delu za büjranje poskrbela država, v ogrskem delu reke pa so to delali običajno na pobudo Ižakovčani büjranje predstavijo na Büjraških dnevih dnji dogodek na Otoku ljubezni, ki so ga tako poimenovali zato, ker so se tam dobivali mladi pari iz okoliških vasi, so Büjraški dnevi, ki so jih do zdaj prebivalcev, ki so živeli ob reki. Leta 1927 je jugoslovanska vlada za büjranje namenila denar in tudi zaposlila delavce, büjraši pa so to delo opravljali Ob tem so zakurili ogenj in pekli ribe, ki so jih nalovili v reki pripravili že 28-krat, zaradi pandemije pa so lani prvič odpadli. Ob prikazu büjranja predstavijo tudi büjraške jedi in drugo tradicionalno prekmursko kulinariko. Predstavijo še druge ljudske običaje in opravila, obiskovalci pa si lahko ogledajo mlin na Muri in se čez reko popeljejo z brodom. Büjraštvo se je skozi zgodovino spreminjalo, dokler ga niso nadomestili sodobni gradbeni stroji. Z utrjevanjem in zaje- v državni službi tudi po drugi svetovni vojni. Na Otoku ljubezni so v brežni hiši razstavljeni predmeti in orodje, ki so ga nekoč büjraši uporabljali pri svojem delu. Na Büjraških dnevih pri predstavitvi büjraštva sodelujejo tudi tisti, ki so nekoč bili büjraši. Prikažejo, kako so dolge snope vej povezali med seboj, jih spustili ob breg reke, mednje navozili kamenje in vse skupaj utrdili. Delo je opravljalo okrog osem Zdaj, ka sem starejša gratala, dosta premišlavam, ka bom delala, kak si leko pomagam pri svoji nevolaj, vsakdanešnji težavaj sama. Kak je te, če človeka kakšna nesreča dosegne, če se ma kaj takšoga zgodi, ka bi nej trbelo, pa sam ostane. Komik si 50 lejt star pa zgibiš svojoga moža v najlepši zakonski lejtaj. In tau zavolo hibe pri operaciji. Če bi se tau gnes zgodilo, bi doktora gvüšno v vauzo poslali. Pred prvim valom virusa sem bila pri doktori, ka mi je na kazalci (mutatóújj) nika vöraslo. Prijazni doktor mi je pravo, ka de on tau doma v Sárvári pogledno, gda pridem na red, mi vej povejo. Med tem časom je prišo virus pa je vse taostalo. Gda se je situacija pomirila pa se je vse znauva opiralo, sem pá šla k tomi doktori. Me je gledo pa mi pravo: Če bi gez te vaš prst nej vido že gnauk, bi mislo, ka tau že več lejt traja, ka tak naglo rasté. Pravo mi je, ka pogledne, gda me leko v Sárvári operera, pa mi po telefoni povej. Pa tak je tüdi bilau. Telefoniro mi je, ka moram v Sárvár priti v pondejlek na pau osmo vöro. Če bi tau v Somboteli bilau, bi nej biu problem. Šla bi z busom pa cugom. Dapa tak sem mogla prositi prevoz (veški kombi) od župana, naj bi me pelo v Sárvár. Včasi sem dobila odgovor, da meni ne odi veški auto, ka gez imam čerko, naj me oni pelajo. Vnuk, steri ima auto, je ravno tisti den pelo svojo taščo (anyós) v špitale v Sombotel. Čerka pa nema autona. Dapa problem so rejšili naš župnik Tibor Tóth, steri mi je pravo: »Vera neni, merni bojte, gez vas odpelam. Dobro, ka ste povedali, ker gez vsakši pondejlek moram iti na škofijo k püšpeki. Tam bom pravo, ka malo zamidim.« Tak je bilau, gda me je v Sárvári odlaužo, se je včasin pelo nazaj v Somboteu na škofijo. Gor sem prišla, zakoj župnik majo čas za pomagati. Zatok, ka oni slüžijo samo svojim vörnikom, skrbijo samo za svoje vörnike. Pri cepljenji prauti viruša smo pa meli težave. Na vöro smo bili pozvani. Prosili smo veški avto, oskrbnik Joži Gyeček nas je odpelo, samo ka je takša gužva bila, ka smo namesto pau devete samo v desetoj vöri na red prišli. Oskrbnik Joži nas nej mogo počakati, ka je mogo na Gorenjom Seniki obed vövoziti. Dapa zatok smo rejšili, name je Mižerova držina domau odpelala z autonom. Drugokratno ceplenje je rejšila naša zagovornica Erika Köleš Kiss, stera je pelala svojo mater Micko, tak sem se z njima pelala gez tö. Baug plati njej. Dostakrat vidim po televiziji, čüjem po radioni ali štem v novinaj, ka občine (župani, oskrbniki pa delavci na samoupravaj) v toj težkoj situaciji pomagajo starcom. Žalostna sem pa se pitam, zakoj meni ne odi pomauč, gda go nücam. Vera Gašpar ljudi, ob tem pa so se pogovarjali in tudi pekli ribe. Po reki so se prevažali s transportnimi čolni, dolgimi okrog trinajst metrov. V skupini je delalo približno devet ljudi. Največ jih je bilo iz Ižakovcev, bili pa so tudi iz Melincev, Bistric, Bakovcev, pa tudi z druge strani reke, iz Prlekije in Medžimurja. Delo so si organizirali tako, da jim je šlo hitro od rok. Reko so ižakovski büjraši büjrali vse od Srednje Bistrice pa do Gornje Radgone. Dobro so se zavedali, da če se spopadaš z reko, jo moraš tudi zelo dobro poznati, saj Mura zna biti zelo nevarna. Ljudje so jim bili hvaležni in so jih cenili, saj so vedeli, da bi brez njihovega truda Mura ob poplavah naredila veliko več škode. Zadnje večje poplave Mure so bile okrog leta 1970, ko je voda iz reke tekla po okoliških vaseh. Tekst in fotografija: Jože Gabor Porabje, 8. aprila 2021 ... DO MADŽARSKE Razpis ob 5. obletnici smrti nobelovca Imreja Kertésza Inštitut Imreja Kertésza in Neprofitni d.o.o. madžarskih likovnih ustvarjalcev sta ob 5. obletnici smrti pisatelja nobelovca Imreja Kertésza razpisala ustvarjalni natečaj za sodobne likovne umetnike, industrijske dizajnerje in grafike. Cilj natečaja je ponovno interpretiranje pestre duhovne dediščine Imreja Kertésza s pomočjo sredstev likovne umetnosti. Na razpis pričakujejo nove stvaritve, ki so se rodile prav na podlagi tega razpisa in ki so jih ustvarjalci ustvarili s pomočjo nekega citata iz Kertészovih del. Drugi cilj natečaja z naslovom Kertész drugače je, da se razne umetnostne panoge močneje povežejo med sabo, v tem primeru književnost in likovna umetnost. Poslovodna direktorica Neprofitnega d.o.o. madžarskih likovnih ustvarjalcev je izpostavila, da je njihov cilj, da zagotovijo možnost umetnikom za ustvarjanje in predstavljanje njihovih del. »Življenje in literarna bera nobelovca Imreja Kertésza sta pravi inspiraciji za ustvarjalce drugih umetnostnih panog,« je poudarila Anna Molnár-Tardy. Madžari »bežijo« k Balatonu V zadnjem času – tudi zaradi epidemije – je izredno naraslo zanimanje za nepremičnine na obali Blatnega jezera. Prodajajo se tudi zelo majhne parcele, toda večina želi kupiti le apartmaje, po možnosti neposredno ob obali. Del novih lastnikov, sploh tisti, ki si lahko privoščijo delo od doma, se tudi preselijo na obalo madžarskega morja. Naraslo zanimanje za apartmaje je pripisati spremenjenemu odnosu ljudi, medtem ko so si v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja ljudje iz mest gradili vikendice predvsem zaradi vrta in naravnega okolja, si sedaj želijo imeti udobne apartmaje, po možnosti z dvema terasama, saj ne želijo kositi trave in urejati okolice. Večje povpraševanje je pripeljalo tudi do višjih cen. Medtem ko so za kvadratni meter lani marca odšteli 600 tisoč forintov (kakih 1800 evrov), se je cena kvadratnega metra do letos dvignila na več kot milijon forintov (3 tisoč evrov). 8 Vse stoji kak karte Andraš Dončec že dugo lejt, od tistoga mau, ka se je oženo, v Varaši žive, ovak je iz Števanovec valaun, po iži so se Šauštrni zvali. Istina, tam kak je doma, je ranč tak mirno, kak če bi v vesi živo. Velki ogradec delajo pa še kokauši »Oča je tak tau sto, ka kak najmenši, aj doma ostanem, depa nej. Zato ka z ženov obadva sva v židano fabriko odla delat pa etak je ležej bilau, če se nama nej trbelo telko voziti pa tak rano stanjüvati. Depa zato še zdaj dos- Andraš pa žena Aniko držijo, depa nej malo, dosta. Bilau je tak, ka so šeststau meli. V cejlom življenji je v židanoj fabriki delo, po 47 lejtaj je odtistec v penzijo odišo. Zdaj sta z ženov obadva cejli den doma, pa nej samo zato, ka sta penzionista, zato, ka za volo virusa nikan ne moreta titi. Ovak sta še fejst aktivna, tak ka zdaj doma kauli rama kak karte taši red mata. - Andraš, vi ste se doma v Števanovci Šauštrni zvali, bejo je v družini gnauksvejta šauštar? »Mi smo Vrnji Šauštrni bilej, od oča bratke so pa Spaudnji Šauštrni bili, depa tau, ka bi stoj v družini šauštar bejo, tau ne vejm. Leko ka gnauksvejta fejst davnik je bejo kakšni šauštar, depa mena so od tauga nikanej pripovejdali.« - Ka je zdaj z rojstnim ramom v Števanovci? »Ram še stoji, zato ka Šolin Vendel ga je dolatjöjpo, on žejvo v njem dočas ka je nej mrau, zdaj je znauva prazen grato. V lejpom mesti je bejo naš rojstni ram, kaulakvrat smo meli grünt, dobro je bilau tam živeti.« - Kak tau, ka si te itak v Varaši zido? takrat vö odim ta, kak smo ram meli pa malo kaulak poglednem, zato ka še mamo gröjnt, gauštjo, ograde pa mezeve, depa tau je zdaj že vse nutrazaraštjeno.« - Velki grünt ste meli? »Veltji gröjnt je bejo, stariške so tri krave meli pa te še bike pa svinje so krmili.« - Kelko je vas mlajšov bilau? sem dolazaslüžo, te sem se oženo pa dja sem tü v Varaš prišo. Samo par lejt, dočas ka smo nej zrasli, smo bili vtjüper, sledkar smo se kak ftiči iz gnejzda vsi vöodnesli, ništje nej austo doma.« - Ka si v židanoj fabriki za delo emo? »Dja sem mašine popravlo, dja sem se za tau vönavčo. Gda so Italijani prejkvzeli fabriko pa so nauve, moderne mašine pripelali, te sem na dva mejseca v Italijo mogo titi se znauva včit. Dja sem v cejlom življenji v židanoj fabriki delo, vsevküper 47 lejt, dočas ka sem nej v penzijo odišo.« - Dobro delo je bilau? »Rad sem tau delo, depa dosta trbelo delati, dostakrat je bilau tak, ka sem zaranka rano odišo pa večer v kmici sem domau prišo.« - Kelko mlajšov maš? »Edno deklo pa enga pojba mam, depa obadva sta že na svojom. Dekla ranč tak kak dja v židanoj fabriki dela kak tajnica, pojep pa v Opli. Dekla ma eno dejte, enga pojbiča, zdaj je tri lejta star, njega fejst radi mamo vsi, velko veseldje je, gda k nam pride.« Andraš se je rad brso; na kejpi v prvi vrsti drugi od lejve »Štirdje smo bili, trdje podje pa edna dekla. Najstarejši brat je v Šopron odišo delat, Feri je v Budimpešti delo, sestra je doma ostala, v šauli je včila. Dja kak najmenši sem doma bejo, v fabriki sem delo, te sem rutjivo na dvej leti. Gda - Gda ste zidali te ram? »Leta 1979 smo začnili ga zidati pa leta 1980, septembra smo prišli sé v Varaš. Tau je fejst dobro mesto tü na okrajmi, dober luft je, mir pa še mali grünt mamo ozark, gde dostavse pripauvamo, ka nam trbej. Mamo kokauši, te zavolo djajec držimo, pa nej samo za svoj tau. Bilau je tak, ka šeststau falatov smo meli. S kokauši nejmaš telko ne- »Nikan nej, oča so dobili biciklin, zato ka so dosta sildja doladali, zavolo tauga so se dali dolavzeti. Prvin je biciklin meti velko delo bilau, ranč tak kak zdaj, gda avto tjöjpiš.« Na ednom tjejpi so oča s popi dolavzeti, ka so delali med telšimi popi? »Zato stojijo med njimi, ka so cejmešter bili, depa kantor Rövcin Jenak so tü med njimi. Nika je moglo biti, ka telko popov je vtjüpprišlo, depa ka je bilau, tau ne vejm.« Mati pa oča s psaum pred domanjo ižo - Vidim, ka špilo si nogomet, vaul kak z drügimi živalmi, depa nej v Števanovci, liki v leko sem delat odo. Zaranka, Slovenskoj vesi. prva kak sem z daumi odišo, »V Števanovci sem začno, te sem je spolago, zadvečerek depa gnauk, gda je bejo tursem djajca dolapaubro pa ka nir 4. apriliša, te so me vidli, trbelo, sem še tanapravo. Pr- ka dobro brsan, pa te so me vin se je bola splačalo s kokau- nagončali, aj dem v Slovensši spravlati, zdaj že nej tak, ko ves se brsat.« zato ka drago je sildje.« - Je eden retro kejp s padaša- Vidim, eden kejp, gde mi v trapez hlačaj. so tvoji stariške s psaum »Tau je v 70. lejtaj bilau, gda je dolavzeti, tau še vejš, kak se tau velka moda bejla, dja sem je zvau? si hlače tak dau šivati, zato ka »Tak se je zvau ka Lobo. Gda te si je še nej mogo tjöjpti. Te smo sé prišli v Varaš, te smo hlače so tak šurke mogle biti, očo tü pripelali, zato ka te je ka so ti cipale mogle zakriti, že sam bejo, pa pripelali smo tau se je starejšim sploj nej psa Lobona tü. Oča se je vcuj- vidlo tistoga reda.« vzejo, depa pes, on se je nej - Ka zdaj delate, ka ste že v mogo, za par dni je nazaj do- penziji pa sta doma z ženov mau v Števanovce odišo, tam vred? je ram skrb emo.« »Hvala Baugi, zdravje mava, - Na ednom kejpi so mati do- depa za volo virusa zdaj nilazeti kak tjöjarca. kan ne more titi, samo si »Ona je dosta odla po gos- doma cejli den pa nika štibtüvanji, po cejloj vesi je odla, raš. Zato pa kaulak rama že zato ka dobro je vejdla pečti taši red sva naprajla, ka vse pa tjöjati. Te je še dosta djesti tak stoji kak karte.« trbelo, vej pa v soboto so zač- (Kejp na 1. strani: Padaši v nili pa do pondejlka je držalo trapez lačaj, stere so mladi gostüvanje.« trno radi nosili.) - Na ednom kejpi si z očo Karči Holec pa z biciklinom dolavzet, kama ste šli? Porabje, 8. aprila 2021 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 31. Gde je bila voda gospodar Poglednimo zdaj malo kaulivrat v »vodnom rosagi«! Krajina Sárrét je bila inda svejta trnok müzgasta, zatok so se tam domanji največkrat pelali s čanaklinami, štere so vözdumbali z ednoga samoga rastovoga stebla. Té mali šifti so bili dostakrat dugši od deset mejterov, ništerne od nji so vlekli konji ali mule. Na bregej reke Körös so že je naraudo molar Soma Orlai Petrics, veuki padaš Sándora Petőfina. Domanji tak držijo, ka je pesnik revolucije tam prejk Körösa staupo, gda se je paščo v sodačijo generala Jožefa Bema. V tom malom varaši eške gnes živéjo zvün Madžarov Nemci in Slovaki, najgir pautniki pa leko gorpoiškejo edno indašnjo patejko in muzej o regulaciji Droplja (túzok) se najraj v našom rosagi zadržava – kauli vési Dévaványa so je vküpšteli več kak petstau, od toga tristau kokautov od nekda pleli košare z vrbovi šib, eške gnesden tö živéjo takši majstri v varaši Békés. V njegvom mestnom tali Tarhos je v 1950-i lejtaj delüvala erična šaula za spejvanje, tam eške gnesnedén držijo koncerte pa seminare za vogrske glasbene pedagoge s sausadni rosagov. Če se napautimo prauti varaši Vésztő, nas pauleg poštije sprevajajo topoli. O nji je dosta lirični pesmi napiso pesnik István Sinka, šteri se je tam naraudo, njegvo živlenje in delo pa gnes nutpokaže muzej. Na bregaj v bližanjom Mágori leko spoznamo osemgezerolejtno pripovejst: kauli nekdešnjoga ciglenoga klauštra z 11. stoletja so arheologi najšli dosta spominov s kamenoga pa bronastoga cajta. Nika drügoga pa je tö bilau pod zemlauv – eden domanji grof je tam dau vöskopati graubo veuko vinsko zamenico. Malo dale, v Mezőberényi se Körösov ranč tak. V tajoj krajini so inda svejta dosta zidali z lesá, zatok je nej čüda, ka majo v mesti gnes zbirko gasilski kočüjov. De so pa zdaj tö nej rejtke obnovlene paverske iže s strejov od igarce, štera je v etoj krajini bogato rasla. Ime mesta Szarvas leko oprvim preštémo v kroniki Anonymusa, o njem pa kisnej tö pišejo kak o »varaši djelenov«, gde se je v srejdnjom vöki najležej prejk reke Hármas-Körös staupilo. Kisnej, na konci 19. stoletja je literanski pastor slovaškoga roda Samuel Tešedík domau prineso nauve ideje z Nemškoga: z njegvov pomočjauv se je paverstvo v Szarvasi in na cejlom Alföldi razcvelo. Eške gnes je najlepši tau varaša arboretum, v šterom so pred dvöma stoletjoma začnili saditi drejve s cejloga sveta – zdaj najdemo tam 1600 fajt drejv ali grmauvdja, 250 fajt drügi rastlik in 150 fajt ftičov. Szarvas pa se najbole splača gorpoiskati, gda držijo »Slivove dneve«, na šteraj leko küjamo marmelado, se vküpzmejrimo s svojimi recejptami ali damo ocejniti svojo palinko. Ime Gyomaendrőda je gratalo poznano na konci 19. stoletja, gda so tam oprli eden veštauk za druknivanje – muzej štamparije si leko v varaši poglednemo eške gnes. Če se pa pejški podamo na en kilomejter dugo učno paut, leko pridemo do 15 mejterov visikoga, trnok popularnoga razglednoga törma. V Gyomaendrődi vsikšo leto (gda nega viruša) držijo Mednarodni festival sira pa škipk in srečanje Volkswagnovi kebrov. V bližanjoj Dévaványi nas čaka pusta krajina, gde leko nastrgavamo droplje (túzokok). Tam gnes že varno živéjo té ftiči, štere pa so inda svejta podje radi lovili: brezi ednoga njinoga perdja se je eden legén nej smo ženiti, depa v čardo so ga tö nej nutspistili. Krajina Körösov je nekda bila »eldorado rib in ftic«, gnes tam že bole vikend iže zidajo. Pauleg Szarvasa leži vesnica Békésszentandrás, ki je erična po svoji peržijski pa torontalski tepihaj, štere z rokami tkéjo. Drüga njina meštrija pa je ranč tak prilüblena: raučno küjana piva z veške delavnice edno za drügim dobivajo mednarodne nagrade. Sausadni Kunszentmárton pa poznamo po tejm, ka so tam leta 1541 par dni držali Sveto krono, gda je dovica krala Jánosa Szapolyaina, Izabella, pred Törki z Budima prauti Erdeljskomi bejžala. Gda pridemo v Szentes, na gnauk čütimo atmosfero ednoga maloga pa ednoga veukoga varaša. Največ so v tom mesti zidali, gda je bilau županijsko središče, tistoga ipa so zdignili varaško pa županijsko ižo, depa veuko kalvinistično cerkev tö. Če se podamo v male ulice, nas čakajo zidani spomeniki varašanskoga žitka z 19. in 20. stoletja, med njimi muzej fotograféranja. Pod zemlauv skriva ta krajina - gde največ zelenjá na Madžarskom pripauvajo najbogatejšo geotermično paule: 32 termalni stüdencov zlejva energijo vzimi-vle- Hármas-Körösa, gde je bilau edno središče Vaugrov, gda so med Karpate prišli. Zavolo visikoga bregá se je tam na léki prejk Tise prišlo, na tom veukom križpautji so se srečavali lidgé in kulture. Gnes je Csongrád mednarodno mesto grauzdja in vina. Staro varaško središče je Reke s vküpnim imenom Körös prihajajo z Romanarskoga na Vogrsko, gde se vlejéjo v Tiso – pred njinov regulacijov je bila krajina müzgasta ti na rauže in drügo zelenjé v folijski šatoraj. V bole ladnoj vodej pa trenérajo vaterpolisti (vízilabdázók), zavolo šteri je med drügim leta 1996 Szentes grato Nacionalni varaš športa. Pauleg poštije prauti Hódmezővásárhelyi stogi radijski törem, šteri je s svojimi 235 mejtarami najvišiša zidina na cejlom Djužnom Alföldi. Szegvár zovéjo »vesnica vodá«, vejpa pauleg Tise eške dva potoka in edno jezero tö má. Najbole erična pa je vés gratala zavolo svojoga »bogá s kosicov«: tau je najstarejši kip ednoga božanstva s škerdjauv v cejloj Evropi, naredili so ga pred šest gezero lejtami. Gnes držijo njegvo kopijo v veškom muzeji, splača se pa pogledniti mlin na vöter tö, v šterom se leko eške gnes mele. Imé Csongrád je varaši dalo madžarsko lüstvo, štero ga je prejkvzelo s slavski rejči »čaren grad«. Tá zidina je prej stala na srečanji Tise pa Porabje, 8. aprila 2021 voda cejlak kaulizaprla, v njem so do gnes spomeniško zavarovali 37 ramov. Čednjaki brodijo, ka se je stejlo indašnjo lüstvo tak braniti, ka je ulice vse vkriž napravilo. Ništerne iže ranč okno nemajo, njina dvoriška pa so trnok mala - tau je edini takši gorostali varaški spomenik na Alföldi. Splača se odšpancérati do lesenoga pontonskoga mostá, od tistec pa na tranik Nagyrét, gde se leko malo zdenemo pri rüševinaj klauštra z 11.-12. stoletja. Gda se povrnémo k lesenoma mostej, je najbaukše, če skaučimo na svoj picikli, vej pa pela evropska kolesarska paut »EuroVelo 11« prejk Tise nazaj do Szentesa. Po tistom pa je že pravi cajt, ka za sebov pistimo Djužni Alföld in se napautimo prauti sövernoma tali té veuke vogrske ravéni … -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 31. Boža rejč prihaja z lamp smrtnikov Bili so takši cajti v zgodovini zatok, ka je sam tö tak živo, Matere Cerkve, gda sta na kak je drügim zapovedavo. gnauk vladala dva papeža: S smrtjov se je srečo 5. aprieden v francuskom Avigno- liša v francuskoj krajini Breni, drügi pa v Romi. Na za- tagne, pokopali so ga v katedčetki 15. stoletja so vörnicke rali v varaši Vannes. ranč nej znali, šteri pápa je pravi. Eške ništerni svetniki Sveti Albert je kak sin bogati so držali s »prautipapežom«, starišov posvejt sveta zagledmed njimi sveti Vincencij no leta 1149 na sövernom Ferreri (Ferreri Szent Vince), šteri je s svojim ognjenim predganjom zapelo cejle rosage. Vincencij Ferreri se je naraudo kauli leta 1350 na Španjolskom, v sedemnajsetom leti si je na sé djau gvant dominikancov. Včiu se je teologijo, po mešniškom posvečenji pa je grato profesor filozofije v Gospaud je Ezekijeli dau eden zviti papér: »Zej ga, rodnom varaši aj napuni tvoje tejlo« - mrtveče pesmi s papéra je prorok tomačo svojoma lüstvi Valencii. Za en malo je biu že eričen predgar, njegva rejč je Taljanskom. Mlašeča lejta je zazovala grejšnike k pobauk- preživo kak pravo Bože dejšanji. te, že v mladosti je staupo Odposlanec avignonskoga med avguštinske barate. Z papeža Klemna VII. je Vin- vrlim včenjaum in globkov cencija nagučo, aj predga molitvov je grato prejdjen prauti rimskoma pápi Ur- v klauštri že pri svoji tresti bani VI. Sledik so predgara lejtaj, za štiri lejta pa so ga celau pozvali v Avignon, ka imenüvali za püšpeka. bi grato spauvednik prauti- Albert je biu mauder voditel papeža. Za en malo je vüdo, svoje püšpekije, v svajüvakak razklanost na nikoj dej- nji med rimskim papežom va Mater Cerkev, donk pa je in nemškim cesarom se je nej mogo nagučati prautipa- na edno stran nej postavo, peža, aj dojpovej. zatok sta ga badva voditela V geseni 1399 je emo Vincen- poštüvala. Glas o čednom cij edno videnje, Kristoš in püšpeki je prišo celau do sveti Frančišek Asiški sta ma Svete dežele: z Jeružalema velejla, aj zapisti Avignon. so prišli vörnicke k papeži, Odišo je na dvajstilejtno misi- aj jim dá Alberta za nauvoga jonsko paut, na šteroj je zazo- patriarko. Püšpek pa je nej vo k pokauri in pobaukšanji. sto vzeti tau žmetno slüžbo, Preodo je djužno Francusko, zatok ma je pápa poslo edno söverno Taljansko, söverno pismo, ka more prej staupiti Španjolsko in Švajc. Lidgé so na paut, za štero ga je odebga poslüšali z oprejtimi lam- rala Boža previdnost. pami, njegvoj rejči so vörvali Muslimanski prejdnji Jeruža- lema so nej dopistili, ka bi v Svetom varaši živo krščanjski püšpek, zatok se je mogo Albert spakivati v varaš Akon. Njegvi žitek je biu takša pelda, ka so ga nej samo krščeniki, liki muslimani tö poštüvali. Patriarka je leta 1209 vküppostavo regule za karmeličanski red, šteri je emo sedež na bližanjom bregej Karmel, vej je pa dobro pozno žitek po klauštraj. Če rejsan je biu dober in mili, je Albert zadaubo dosta protivnikov. Ednoma hüdodelniki je furt gučo, ka ga prej vösklüči s Cerkve, če se ne pobaukša. Té človek ga je pri procesiji na svetek povišanja svetoga Križa vmoriu, tak je Albert žitek zgübo kak Kristoša svedok – mantrnik. Spominamo se ga 8. apriliša. Na kalendari gestejo imena takši lidi tö, šteri so mrli več stau lejt pred Kristošom, donk pa leko od nji gučimo kak o svetnikaj. Prorok Ezekijel (Ezékiel) s Staroga zakona Svetoga pisma je med židauvskim zvolenim lüstvom delüvo, gda ga je doletejla najvekša nesreča – babilonska süžnost. Boži glasnik je lidam tomačo, ka je tau prej kaštiga za njino nevörnost do Bogá. Ezekijel je biu dühovnik kak njegvi oča, tau ime znamenüje »Baug má mauč«. V babilonsko süžnost je prišo leta 597 pred Kristošom, kak prorok je tam delüvo do svoje smrti leta 571. Pred razrüšenjom Jeružalema je vsikdar prtiu z Božov kaštigov, štera prej pride zavolo češčenja balvanov in nemoralnoga žitka. Gda so njegva proroküvanja istinska gratala, je začno trauštati svojo nesrečno lüstvo in ma gučati od odrešenja in vrnitve s süžnosti. Emo je edno videnje, v šterom je z mrtvi čont znauvič živo tejlo gratalo – tau je bilau prej začetek vöre v goristanenje od smrti. V gnakom cajti kak Ezekijel v Babiloni, je doma v Jeružalemi delüvo prorok Jeremiaš. Badva Boživa glasnika sta gnako gučala, če rejsan sta si bila trnok daleč. Ezekijel je v dühi gledo, ka se godi v staroj domovini, štero je ranč tak zakuno kak Jeremiaš, šteri je greje vüdo s svojimi ipa je bilau krščanjstvo na Polskom eške mlado, donk pa je sto Stanislav dühovnik gratati. Včiu se je doma in v Belgiji, gda pa se je povrno, je želo svojo delo cejlak posvetiti Cerkvi. Če rejsan je sto staupiti v klaušter, ga je püšpek nagučo za plebanoša. Spozno je stiske srmačkoga lüstva, za en malo pa so ga pozvali v Krakov, glavni varaš tedešnjoga polskoga kralestva. Leta 1070 je grato Stanislav püšpek in se začno trüditi za tau, ka bi rosag nej zapovedavo Cerkvi pri spunjavanji njenoga dühovnoga poslanstva. Polski krau Boleslav II. pa je – Krakovski püšpek Stanislav je prej zatagiu vrnau naaupek svojoga krala – Boleslav II. ga je (po – želo, ka bi bila kronikaj) v cerkvi svetoga Mihaela sam Cerkev samo povmoriu močnica rosaga. očami. Prorok Ezekijel je Če rejsan sta badva voditela austo v Babiloni, njegve rejči na začetki lepau vküper delatrauštanja so bile znamenje, la, se je Stanislavi za en malo ka je Baug na svojo lüstvo več nej vidlo, kak nemoralno nej pozabo. živé krau. Vsi so pred njim Ezekijel je mrau kak mantr- trepetali, püšpek pa se ma je nik. Ednoma židauvskoma pokisiu v oči povödati njegve birauvi je zapovödo, aj ne hibe. čésti balvane, zatok ga je tis- 11. apriliša 1079 je Boleslav ti na smrt osaudo. Ništerni med ednov svetov mešov brodijo, ka so ga s kamlami zvün Krakova vmoriu Stanisvmorili, drügi pa, ka so ga lava – niške drügi je tau nej na štiri tale razmovrezali. sto napraviti. Lüstvo je začNa stari kalendaraj piše ime nilo vmordjenoga püšpeka Ezekijela pri 10. apriliši. čéstiti kak mantrnika, krau pa je zgübo svoj tronuš in Leta 1966 je minaulo geze- mogo ošpotan vujti na Vogrro lejt od te, gda so Polaki sko. Stanislava so pokopali v gorvzeli krščanjsko vöro, krakovskoj katedrali, od leta leta 1979 pa so svetili devet- 1253 velá za prvoga patrostaulejtnico smrti svetoga nuša Polske. Stanislava (Szent Szaniszló), Na Slovenskom dosta mošpatronuša Polske. kov nosi imé Stanislav ali Stanislav se je naraudo leta Stanko. 1030 v vesnici Ščepanovo -dmpri Krakovi, njegvi stariške ilustraciji: so bili sploj vörni. Tistoga Szilveszter Bartkó Porabje, 8. aprila 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 09.04.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, otroški program, 11.00 Vrtičkarji, Avto za stanovanje, slovenska nadaljevanka, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.10 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.55 Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 16.15 Holly Hobbie, kanadska mladinska nadaljevanka, 16.40 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 V petek zvečer, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Vreme, Šport, 23.10 Kinoteka: Do zadnjega diha, francoski film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo PETEK, 09.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.10 Dobro jutro, 13.50 Ugriznimo znanost, Udomačitve živali, oddaja o znanosti, 14.20 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.45 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.30 Iztok Mlakar, koncert, 18.00 Arhitekt Mediterana, portret Vojteha Ravnikarja, 20.05 Ljubosumnica, francoski film, 21.55 Zadnja beseda! 22.45 Apokalipsa - neskončna vojna, Maščevanje, francosko-kanadska dokumentarna serija, 1.20 Videotrak, 2.15 Info kanal SOBOTA, 10.04.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 10.00 Male sive celice, 10.40 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.55 Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike, 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.05 Kulturni vrhovi, dokumentarna oddaja, 15.00 Na tankem ledu, nemška dokumentarna oddaja, 15.55 Slovenski vodni krog: Javornik, dokumentarna oddaja, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 Hudičeve igre (I.) ameriško-italijanska nadaljevanka, 22.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 Žarek v srcu, francosko-belgijski film, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SOBOTA, 10.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Spomini, Metka Skušek, dokumentarna oddaja, 10.55 Kaj pa Mojca? dokumentarni film, 11.45 Radio Ga Ga, dokumentarni film, 13.00 Alfred & Sofie, dokumentarni film, 13.50 C. Monteverdi: Orfej, opera, 16.30 Nogomet - državno prvenstvo, Olimpija : Koper, 20.05 Tri sekunde, ruska športna zgodovinska drama, 22.20 Zvezdana, 23.10 King Foo - Beautiful world, koncert, 0.30 Nogomet - državno prvenstvo, Olimpija : Koper, 2.10 Videotrak, 3.05 Info kanal NEDELJA, 11.04.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 10.00 Evangeličansko bogoslužje, prenos izMurske Sobote, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 12.45 Zelena generacija/Young Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 V petek zvečer, 14.50 Na lepše, 15.20 Raj 89, latvijski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Frfra in Cufek, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Genialna prijateljica (II.), italijanska nadaljevanka, 21.10 Intervju, 21.55 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Šola po domače, hrvaški dokumentarni film, 23.30 Ansambel Vedun, Polnina slovenskega blagozvočja, 23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.05 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.00 Napovedujemo NEDELJA, 11.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.20 Duhovni utrip, 7.40 Koda, 8.10 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 8.40 Ljubezen ali poklic? Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, 8.45 Ozvezdje glasbe in baleta, 10.10 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 11.10 Življenje na strehi sveta, potopis, 12.30 Ambienti, 13.15 Utrip ljubezni, mladinski film, 14.45 Dobri stari časi, dokumentarni feljton, 15.30 Callasova o Marii, portretni film, 17.45 Zdravilna moč narave, francoska dokumentarna oddaja, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Dinastije, Cesarski pingvini, koprodukcijska dokumentarna serija, 20.55 Midnight Oil: 1984, avstralski dokumentarni film, 22.30 Vikend paket, 23.50 Zvezdana, 0.45 Kaj dogaja? 1.15 Videotrak, 2.15 Info kanal PONEDELJEK, 12.04.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Obzorja duha, 11.00 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.), ameriška nadaljevanka, 14.40 S-prehodi, Dušan Jelinčič, tržaški pisatelj, 15.25 Dober dan, Koroška, 16.10 Milan, risanka, 16.15 Šola za pošasti, risanka, 16.25 Studio Kriškraš, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Podjetno naprej, 18.05 Nejko, risanka, 18.10 Simon, risanka, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Pisave, 23.30 Nova evropska pesmarica, Beethoven 2020, Nizozemska, evrovizijska glasbena koprodukcija, 23.35 Festival Seviqc Brežice Violino, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo PONEDELJEK, 12.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.40 Dobro jutro, 13.25 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.55 Odstiranje pogleda z Mirjano Borčič, dokumentarni film, 14.50 Na lepše, 15.35 Zadnja beseda! 16.40 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.30 Zelena generacija/ Young Village Folk, 18.00 Hoja po vodi, dokumentarni film, 19.00 Nogomet - evropska liga, 20.00 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, potopis, 20.55 Anatomija izdajstva, češka nadaljevanka, 22.25 Podjetno naprej, 23.10 Riot Ana, kratki igrani film AGRFT, 23.40 Videotrak, 0.35 Info kanal TOREK, 13.04.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Pisave, 10.55 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Duhovni utrip, 15.10 Potepanja – Barangolások, 15.40 TV-izložba, 15.55 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, 18.00 Kalimero, risanka, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica dobre karme (II.), britanska nadaljevanka, 20.55 Modijev svet: Indija nova velesila, francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini, 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.10 Napovedujemo Porabje, 8. aprila 2021 OD 9. aprila DO 15. aprila TOREK, 13.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.50 Dobro jutro, 13.30 Alpe-Donava-Jadran, 14.15 Pod mostovi, dokumentarni film, 15.05 Avtomobilnost, 15.40 Kaj dogaja? 16.10 Joker, kviz, 17.25 Mladi levi: Polnost časa, dokumentarni film, 20.00 Krvave starine, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Do zadnjega diha, francoski film, 22.25 Kaj govoriš? So vakeres? 22.45 Midnight Oil: 1984, avstralski dokumentarni film, 0.25 Videotrak, 1.25 Info kanal SREDA, 14.04.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Koda, 10.50 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Osmi dan, 15.20 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.40 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.10 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Naravni parki Slovenije, Krajinski park Kum, dokumentarna oddaja, 17.55 Filmski poklic, Oblikovalec zvoka, 18.00 Zmedi gre v Zakajzato, risanka, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Zgodba o pravem Rockyju, ameriški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil, 23.40 Naravni parki Slovenije, Krajinski park Kum, dokumentarna oddaja, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo SREDA, 14.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.00 Evangeličansko bogoslužje, posnetek iz Murske Sobote, 10.55 Dobro jutro, 13.20 Čarli Novak in Čarlijevi angeli, posnetek koncerta iz Mokronoga, 14.15 Ambienti, 14.45 Vikend paket, 16.20 Ljubljansko jutro, benečanski večer, dokumentarni film, 17.25 Rokomet - liga NLB, Celje P. L. : Gorenje Velenje, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Moj klasični hit, Marjan Batagelj, 20.10 Hauser: Sami, skupaj – Pulj, 20.35 Hauser: Sami, skupaj - slapovi Krke, 21.10 Moje mnenje, 22.00 Ku'damm 56, nemška nadaljevanka, 22.50 Kantata za Janeza Godca, dokumentarni portret, 23.45 Rokomet - liga NLB, Celje P. L. : Gorenje Velenje, 1.05 Videotrak, 2.05 Info kanal ČETRTEK, 15.04.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.10 Naravni parki Slovenije, Krajinski park Kum, dokumentarna oddaja, 10.50 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (IV.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.10 Brez meja – Hatartalan, 15.40 Z kot Zofka, mozaična oddaja za predšolske otroke, 16.05 Sobotni krompir, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko, 18.00 Dinotačke, risanka, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Anatomija izdajstva, češka nadaljevanka, 1.10 Ugriznimo znanost, 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.00 Napovedujemo ČETRTEK, 15.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.30 Videotrak, 11.30 Dobro jutro, 14.10 Anka Tasmanka, dokumentarna oddaja, 15.15 Profil, 16.10 V petek zvečer, 17.55 Tisti, ki je zgradil šolo, portret učitelja, etnologa in politika, 20.00 Grenki sadeži Evrope, nemška dokumentarna oddaja, 20.55 Nogomet - evropska liga četrtfinale, povratna tekma, 22.50 Ambienti, 23.30 Nogomet - evropska liga, vrhunci povratnih četrtfinalnih tekem, 0.05 19. Jazz Cerkno, 0.40 Videotrak, 1.35 Info kanal Rezultati natečaja „Pripravlanje na vüzen” Razstava skulptur v bronu na lendavskem gradu Otroci/Gyerekek: Podstrešni razstavni prostor lendavskega gradu je poln skulptur v bronu, ki so nastajale na mednarodnih likovnih kolonijah, ki jih organizirajo v Lendavi od leta 2005. Mednarodna likovna kolonija v Lendavi poteka sicer že od leta 1973, skulpture pa odlivajo v bron zadnjih petnajst let, odkar so v Galeriji-Muzeju Lendava (GML) kupili lastno mobilno 2. mesto: Zoé Odett Zsitek, Monošter Razstava skulptur v bronu v podstrešnih razstavnih prostorih lendavskega gradu livarno. Od takrat so na gradu gostili že veliko akademskih kiparjev iz Slovenije, Madžarske in iz drugih evropskih držav. Pobudo za nakup livarne in organizacijo take oblike kiparskega ustvarjanja je dal prejšnji direktor GML Franc Gerič, ki je tudi po upokojitvi ostal strokovni vodja lendavske kolonije, ki je edina takšna v Sloveniji in ena redkih na območju srednje Evrope. Zato so umetniki iz Slovenije in tujine zelo veseli, če 1. mesto: Hanna György, Sakalovci 3. mesto: Mira Orbán, Monošter Odrasli/ Felnőttek: Kiparska dela umetnikov iz Slovenije, Madžarske in drugih evropskih držav 1. mesto: Marianna Rüsics Kozár, Gornji Senik 2. mesto: Imréné Szukics, Čretnik www.radiomonoster.com jih povabijo ustvarjat na lendavski grad, je povedal direktor GML Dubravko Baumgartner. Vodja likovne kolonije Franc Gerič dodaja, da je to zahteven postopek, saj vlivajo v bron pri temperaturi nad tisoč stopinj Celzija: »V petnajstih letih smo si pridobili že precej izkušenj pri takem nastajanju umetnin, vlivanje pa vodi poklicni livar. Umetniki sodelujejo pri celotnem postopku nastajanja njihovega kiparskega dela, od ustvarjanja skulpture in oblikovanja v vosku do zaključnih postopkov po vlivanju, ko malo plastiko dokončno oblikujejo.« Na povabilo, da sodelujejo na likovni koloniji, se radi odzovejo vrhunski kiparji, vsako leto pa jih sodeluje pet ali šest. Odlijejo dve skulpturi vsakega umetniškega dela, eno vključijo v zbirko GML, drugo pa odnese vsak kipar domov. Tako je v desetih letih nastalo več kot tristo izdelkov, od katerih jih je polovica v zbirki na lendavskem gradu, razstavljena v mansardnih razstavnih prostorih. Tekst in fotografiji: Jože Gabor TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB