AM€RICAN IN SPIRIT FOReiGN IN LANGUAGE ONLY NO. 162 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNmC^NCWSPAPSft Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis« Florida, Phoenix, Cy, Pueblo, BockSpringn —“ LETO LXXIX. — Vol. LXXIX CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 31, 197T Novi grobovi Anton Kosir Pretekli petek je umrl 85 let stari Anton Košir s 1245 E. 59 St., rojen v Stranski vasi pri Dobrovi v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA leta 1949 in bil zaposlen kot delavec v Doctor’s bolnišnici. Pokojni je zapustil ženo Apolonijo, roj. Suhadolc, in bil oče Johna, Pavla, Jožeta, Ceclije Ježek (Slov.), Marijance Magister (Slov.) ter pokojnih Francija, Albina, Vinka, Toneta in Jožeta, 21-krat stari in 1-krat prastari oče. Bil je član Društva Najsv. Imena fare sv. Vida, Marijine legije fare sv. Vida in Tretjega reda sv. Frančiška. Pogreb je danes ob 10.30 dopoldne iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 11., nato na pokopališče Vernih duš. Josephine Pogačar Včeraj je umrla na svojem domu na E. 168 St. 84 let stara Josephine (Pepca) Pogačar, roj. Gustinčič v Trstu, vdova po leta 1949 umrlem možu Antonu, mati Mrs. Ernest (Mae) Kerzicnik in Josepha, 4-krat stara mati, 3-krat prastara mati, sestra pok. Antonie Pecon in pok. Mary Gustinčič. Bila je članica SŽZ št. 10, SNP.f 442 in Kluba slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda ha L^ake Shore Blvd. v sredo, 2. novembra, ob 11., v cerkev sv. Jeroma ob 11.30, nato na Kal-i Varijo. Caroline Peck V Euclid General bolnišnici je preteklo soboto umrla 84 let stara Caroline A. Peck, roj.' Orish, vdova po 1. 1972 umrlem možu Valentinu, mati Mrs. Dudley (Caroline) Jackson, Willia-ma in Mrs. Ethel Krall, 12-krat stara in 3-krat prastara mati, sestra Martina Orish-a. Pokojna je bila članica Oltarnega društva pri Sv. Kristini, SŽZ št. 32, W.o.W. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8.30, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na pokopališče Vernih duš. Joseph Deming V Holy Family Home je umrl v soboto 67 let stari Joseph Doming, mož Ann, roj. Miheli, oče Mrs. Roy (Elaine) McCartney in Mrs. William (Marilyn) To-karcik, 2-krat stari oče. Pogreb bd v sredo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Jeroma ob 10.30. Anthony Lescar Na lovu v Corru, Pa., je preteklo soboto zadet od srčne kapi umrl Anthony Lescar z 19501 Muskoka A ve., rojen v Yorku, od koder je prišel v Cleveland leta 1941 in bil zaposlen pri Rotor Tool Co. kot nadzornik 20 let, mož Johanne, roj. Suhadolnik, °čim Edwin a Seifrieda, Dorothy klastrangelo, Clifforda in Claude Powali, 10-krat stari oče, brat klika, Blanche Kopincky, Ann Hornisky in pokojnih Andrewa, Branka, Johna, Mary in Helen, zet pok. Franka in Jennie Suhadolnik (preje z Norwood Rd.). Bogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo °b 8.15, v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Vremenski prerok Pretežno sončno in milo z naj višjo temperaturo okoli 59 F (15 C). Verjetnost dežja danes 10%, ponoči 20%, jutri pa 40%. Kongres bo dobiva! \i Bele bile man] zakonskih predlogov Predsednik Carter je dejal, da v prihodnjih letih ne bo pošiljal Kongresu toliko predlogov, kot jih je " letos. WASHINGTON, D.C. _ Tekom volivne kampanje je Jimmy Carter napovedoval velike spremembe v javni upravi in zakonodaji. Ko je prišel v Belo hišo v letošnjem januarju, so njegovi sodelavci na veliko začeli pripravljati zakonske predloge za Kongres, ki bi naj vodili do izpolnitve volivnih napovedi in obljub. Obsežni zakonski predlogi so se množili v Kongresu, ki ni ravno znan po posebni pridnosti v zakonodanjem delu. Predsednik je postopno spoznal, da po taki poti ne bo prišel kmalu do cilja. Odločil se je za tisto, kar smatra za najnujnejše. Na prvo mesto je postavil uzakonitev svojega energetskega programa, ki ga je poslal v Kongres v aprilu, pa še vedno nima končne o-blike. Konferenca predstavnikov obeh Bogat gospodarstvenik ugrabljen v Holandiji AMSTERDAM, Niz. — Pretekli petek zjutraj so ugrabili neznanci 61 let starega Maurit-sa Caranso, lastnika hotelov in drugih nepremičnin, katei-ega premoženje cenijo na kakih 49 milijonov dolarjev. Devet ur po ugrabitvi je nekdo poklical uredništvo lista Het Parool in v nemščini dejal, da je pripadnik Skupine rdeče armade, ki da ima ugrabljenega Caranso. Nekaj kasneje je bilo sporočilo ponovljeno, nato pa sporočena zahteva po izpustitvi v Holandiji zaprtega nemškega terorista, ki e osumljen sodelovanja IHo potrebuje poM SOVJETI IZSILJEVALI AMERIŠKEGA DIPLOMATA Zdravniki so ugotovili, da je Tito “utrujen” in da potrebuje več tednov počitka. BEOGRAD, SFRJ. — Zdravniki predsednika Josipa Broza lita so ugotovili da je ta preutrujen .in so mu predpisali tri tedne “temeljitega počitka”. V zvezi s tem je bil odpovedan o-bisk egiptskega predsednika Sadata v Jugoslaviji. Tjto je v zadnjih mesecih napravil dve dolgi potovanji v tujino. V avgustu je odšel na o-bisk v Sovjetsko zvezo, Severno Korejo in v LR Kitajsko in se vrnil domov šele po 24 dneh. Sovjetska tajna policija je hotela s pritiskom in grožnjami pridobiti ameriškega diplomata, rojenega v Ukrajini, za sodelovanje s sovjetsko obveščevalno službo, ko je bil na službeni poti v Tbilisu v Sovjetski zvezi. ZDA so strogo protestirale in spor utegne neugodno vplivati na izboljševanje odnosov med ZDA in ZSSR, ki je bilo vidno v zadnjih tednih. pri umorih, ki jih pripisujejo Ta mesec je bil 10 dni na obisku skupini Baader-Maynhof, in odstopu kraljice Julijane kot cene za izpust ugrabljenega. Maurits Caransa je vodnik judovske skupnosti na Nizozemskem, ki je izgubil svoje starše in brata v uničevalnem nacističnem taborišču. Vesoljni čolnič prestal uspešno zadnjo preskušnjo v Franciji, Portugalski in Alžiriji. Za 85 let starega človeka je to hud napor, četudi so mu na razpolago vse mogoče udobnosti. Ta mesec je Tito potoval več dni po Hrvatski. Na njegovo “utrujenost” vpliva verjetno tudi spor z ženo Jovanko, ki je MOSKVA, ZSSR. _ Sovjetski tajni agent je izsilil vstop v hotelsko sobo ameriškega diplomata pred dvemi tedni, mu pokazal ponarejeno pismo, s kate- variva in njegove družine. Zagrozil je ameriškemu diplomatu, da bo te podatke objavil, če ne bo sodeloval s sovjetsko tajno rim ga je obdolžil sodelovanja z službo s tem, da bi ji posredoval nacisti tekom II. svetovne voj- osebne podatke o diplomatih ne in ga skušal z grožnjami pri- ZDA na raznih poslaništvih. dobiti za sodelovanje s sovjetsko vohunsko službo, pravi u-uradna p r o t e s tna nota vlade ZDA vladi Sovjetske zveze. Dogodek je poslaništvo ZDA objavilo šele, ko je sovjetska poročevalska služba Novosti razširila članek, v katerem dolži a-meriškega diplomata Konstantina Warvariva sodelovanja z na- EDWARDS AFB, Kalif. — kongresnih zbornic j Pretekli teden je vesoljsko vozi- delno osebni delno politični. Jo- cistično policijo tekom druge vanka naj bi bila skušala poma- svetovne vojne v Ukrajini, kjer gati svojim ožjim rojakom, Sr- je foil imenovani rojen, bom iz Like, do večjih položa- j jev v vojski in vladi, ne da bi | “Dejstvo, da je nacistični voj- Med “dokumenti”, ki jih je kazal sovjetski agent, je bilo tudi “pismo” pokojnega očeta K. Warvariva, ki bi naj dokazovalo 'sodelovanje K. Warvariva z nacisti. Ta je takoj spoznal, da je pismo ponarejeno. “Ivanu Ivanoviču” se je nato pridružil še en sovjetski agent. Oba sta ostala v sobi K. Warvariva tri ure, ga žalila in izsiljevala ter postopala z njim na način, ki grobo krši predpise o postopanju z diplomati, kot jih določa dunajska konvencija, mu jo te dni daje v težavnih lo Enterprise uspešno prestalo partijski tovariši na to opozori- Tito za to prav vedel. Ko so ga ni zločinec na tako visokem po- pravi dalje nota ZDA. Ta je bila razpravah in pogajanjih. svoj peti in končni preskus s Predsednik bi rad imel uza- pristankom na betonski prista- konjene letos tudi potrebne spremembe in dopolnila zakona o Social Security, ko so začeli denarni skladi tega splahneti in je treba poskrbeti za njihovo napolnitev, če naj ves sistem pokojnin in preživnin Social Security ne pride v resno nevarnost propada. Na zadnji tiskovni konferenci »je predsednik Carter dejal, da bo poslal Kongresu v naslednjih letih le malo novih predlogov, ipredlog o spremembah in dopolnitvah zakona o zveznih davkih pa bo Kongresu poslal šele prihodnje leto namesto sedaj, kot je bilo napovedano, ker bo tedaj gospodarski položaj jasnejši in tudi jasnejše potrebe po morebitnih ukrepih za poživitev narodnega gospodarstva. -----o----- ZDA bodo še dalje bogato podpirale Izrael WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je priporočilo zvezni vladi, naj predloži 1.8 bilijona dolarjev pomoči Izraelu v zveznem proračunu za prihodnje leto. Izrael je pretekli darske. jalni stezi Edwards Air Force oporišča. Pri preskusu je bil navzoč princ Charles,' britanski prestolonasldnik, ki je bil ta čas na obisku v Kaliforniji. Najboljše plačani NEW YORK, N.Y. — V zadnjem času je bilo slišati precej pritožb nad visokimi plačami u-službencev Združenih narodov. Te so višje od plač državnih u-radnikov v državah, kjer imajo ZN svoje urade. Dejansko ZN ne plačujejo svoje osobje najvišje, še višje ga plačuje Evropska gospodarska skupnost. Osnovna plača u-radnika pri EGS z visokošolsko izobrazbo, pa brez skušnje, je $23,124 na leto. Nato raste vse do $92,600 za one na vodilnih položajih. V ZDA imajo uradniki na takih položajih povprečno okoli $47,500. Uslužbenci EGS imajo še vrsto posebnih u-godnosti, ki jih v ZDA nimajo. li, je odredil posebno komisijo, ki vso zadevo preiskuje. Jovan-ka je baje že tri mesece v “hišnem zaporu” v Belem dvoru. Kljub “temeljitehm počitku'” je Tito sprejel pretekli četrtek dr. Vladimirja Bakariča, vodilnega hrvaškega komunista, ki je določen za načelnika jugoslovanske delegacije na proslavi 60-letnice bojševiške revolucije v Moskvi 7. novembra. Branko Mikulic je v Sarajevu izjavil, da “potrebuje Tito temeljit počitek, da pa ni bolan in da ni glede njegovega zdravja nobene skrbi”. mesec uradno prosil za 2.3 bili- Ugrabitelji letala Lufthanse Palestinci BEJRUT, Lib. — Tukajšnji listi so prinesli fotografije ugrabiteljev potniškega letala Lufthanse, ki so ga Nemci rešili na letališču v Somaliji. Vsi štirje, trije mrtvi in preživela članica, so bili pripadniki posebne skupine, ki je bila nekdaj del Ljudske fronte za osvoboditev Palestine. Ta je v času ugrabitve letala ložaju v administraciji predsed- izročena vladi ZSSR 19. oktob-nika Carterja, jasno kaže, koli- ra. Sovjetsko zunanje ministr-ko se ti, ki politično okoriščajo stvo je 26. okt. poslalo odgovor, človekove pravice, dejansko bri- ki pa ne odgovarja na ameriški gajo za nje,” pravi članek No- protest, ampak ponavlja obdol-vosti. Ko je bil ta' članek obja- žitve K. Warvariva. Temu očita vljen, je poslanik ZDA Malcolm sodelovanje z nacisti in trdi, da Toon dovolil objavo ameriške se je po porazu nacistične Nem- protestne note. čije priključil britanski obvešče- Konstantin Warvariv je v Pa-, valni službi in sodeloval pri vo-rizu koti namestnik načelnika' hunski službi ZDA proti ZSSR delegacije ZDA pri Konferenci I in izbiral za te tudi osobje za ZN za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO). Kot tak se je udeležil konference te ustanove sabotažne akcije. K. Warvariv je izjavil, da je bil v nacističnem koncentracijskem taborišču v v Tbilisu, glavnem mestu SSR! času, ko mu sovjetki dokumenti Georgije, kjer je prišlo do poskusa izsiljevanja, poroča ameriška nota. Ob enih zjutraj 16. oktobra je K. Warvariv odprl vrata svoje hotelske sobe na trkanje od zunaj. Pred vrati je bil mož, ki se je predstavil kot “Ivan Ivanovič”, — član Sovjetske tajne službe KGB. Izsilil je vstop v sobo in skušal izsiljevati K. Warvariva za sodelovanje s sovjet- očitajo sodelovanje z nacisti. Povprečna žitna letina v LR Kitajski ne krije potreb prebivalstva WASHINGTON, D.C. — O-srednja obveščevalna služba je objavila podatke, ki kažejo, da je imela LR Kitajska letos povprečno žitno letino, ki pa ne j ona pomoči, vojaške in gospo-(izjavila, da nima z ugrabitvijo 1 letala Lufthanse nobene zveze. , , v, m . , zadostuje za prehrano rastočega sko vohumsko službo. Ta je zah- šlevila bivalstva teval od ‘Ivana Ivanoviča , da, je letos LR ska takoj zapusti njegovo sobo. ! la že n ? milijonov ton še_ Ameriški protest vladi ZSSR . . . , , .... , . T T . nice na tujem, od tega mc v nadaljuje, da je Ivan Ivanovič zahtevo odklonil in pokazal mapo z osebnimi podatki K. War- ZDA. AVTOMOBILU SE NE BODO ODREKLI ZA "NOBENO CENO" WASHINGTON, D.C. - Ko 1 cene gasolina rastejo in so ponekod izven naše dežele že dosegle trikratno ceno pri nas, so začeli proučevati položaj cene gasolina in vpliv njene rasti na rabo avtov tudi pri nas. Cena gasolina bo rastla, o tem ni dvoma, vprašanje je le, kako naglo. Večina ljudi si ne more predstavljati, kako bi mogla biti brez avta, ki je tako splošno in skoraj nepogrešljivo prometno sredstvo, ko je javni osebni promet tako pomanjkljiv. Velika večina ljudi s srednjimi in višjimi dohodki nima namena opustiti avta kot osebnega prometnega sredstva, dokler cena gasolina ne bo presegla $2 za galon. Nekako eno petino povprašanih je izjavilo, da se ne misli odreči rabi avtomobila ceno”. ‘za nobeno Ko bodo cene gasolina rast-le, bodo postale težje in ob-čutnejše breme najprej pri ljudeh z malimi in manjšimi dohodki, postopno pa bodo hujše prizadevale tudi one s srednjimi in večjimi dohodki. Poraba gasolina bo nujno padla, ker bo prenekaterim za drag gasolin enostavno zmanjkalo denarja. Na pestah je videti manj in manj “cestnih ladij”, ki porabijo izredno veliko gasolina zaradi velikih, manj učinkovitih motorjev in cele vrste dodatnih, nenujnih naprav, ki trošijo energijo. Prevladujejo srednji in manjši avtomobili, katerih obratovanje je cenejše, manjša je poraba gasolina in cenejša so popravila. Za enkrat se večina v naši deželi še vztrajno upira prehodu k prav majhnim avtom, v njih se čuti preveč stisnjena in ne dovolj vprna na cesti. Ko bodo cene gasolina dva ali trikrat tolike, kot so sedaj, bo tak majhen avto iz-gledal veliko privlačnejši in sprejemljivejši, kot je danes. Ameriška avtomobilska industrija se je dolga leta le malo menila za učinkovite motorje in za varčevanje pri porabi gasolina. Na to pot se je podala šele po letu 1973, ko je bila dobava olja iz arabskih držav ustavljena v zvezi z iz-raelsko-arabsko vojno. Prenekateri ljudje so prešli k malim avtomobilom z majhno porabo gasolina že davno preje. Volkswagenu so se tekom let pridružile vrste drugih tujih avtomobilov, ki so postali ponekod v naši de- želi “prava moda”. Zanimivo je, da mali avtomobili domačega izdelka do nedavnega niso bili posebno uspešni v tekmi z uvoženimi iz tujine. Del voznikov jim enostavno ni zaupal, je dal več na tuji iz-deek, ki se mu je zdel zanesljivejši zaradi dolgo letne skušnje njegovih graditeljev in obilne hvale njegovih uporabnikov v ZDA. Prihaja čas, ko bo moral tudi ameriški kupec začeti dajati prednost domačim izdelkom, ker bo s tem omogočal redno zaposlitev domačemu delavcu. Amrikanec se ne bo rad odrekel svojemu avtu, kot kažejo povpraševanja javnega razpooženja, bo pa prešel nujno k varčnejšim avtom in bo tudi te rabil manj, kot jih rabi sedaj, ko nekateri ne morejo peš niti do najbližje trgovine “takoj okoli ogla”. Glavna skupščina ZN obsodila Izrael ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavna skupščina Združenih narodov je obsodila Izrael zaradi ustanovitve izraelskih naselij na zasedenem arabskem ozemlju. ZDA so se skupaj s 6 drugimi državami vzdržale glasovanja, 131 držav je glasovalo za obsodbo, Izrael sam pa je glasoval proti njej. Mirovni zbor vabijo nazaj v Ariko WASHINGTON, D.C. — V času predsednika Nixona in vietnamske vojne so ponekod začeli gledati Mirovni zbor ZDA postrani in ga v nekaj državah tudi odslovili. Od tedaj se je položaj spremenil in ZDA so sedaj ponekod zopet dobrodošle. Tanzanija in Nigerija, ki sta pred leti odslovili Mirovni zbor, sta ga sedaj povabili nazaj. Povabil ga je tudi Sudan, kjer Mirovni zbor doslej ni še nikdar deloval. /z Clevelanda in okolice Dva praznika— Jutri je zapovedan praznik Vseh svetnikov, v sredo pa praznik Vernih duš, katoliški Dan mrtvih. Pohitimo na grobove, če moremo, spomnimo se dragih pokojnih z molitvijo in ljubeznijo. Dvanajsta obletnica— V sredo, na Vernih duš dan, bo ob sedmih zvečaf v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Emanuela Grasselli ob dvanajsti obletnici njegove smrti. Seja— Podružnica št. 14 Slovenske ženske zveze ima jutri ob sedmih zvečer svojo redno sejo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Vse članice vabljene! Zadušnica— Prihodnji četrtek, 3. novembra ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi Kristusa Kralja sv. maša za pokojna Antona in Frances Champa ob obletnicah njune smrti. Seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima svojo sejo v sredo, 2. novembra ob pol dveh popoldne v družabni sobi sveto-vidskega avditorija. Po seji zabava. Priznanje za dobro delo— Dr. Anthony F. Spech in okrajni komišener Robert E. Sweeney bosta počaščena kot so-moža leta na večerji Catholic Big Brothers and Sisters 9. novembra. Čestitamo! Kucinich dobil močno podporo— Dennis J. Kucinich je dobil pri svoji kandidaturi za župana Clevelanda močno podporo, ko se je zanj izjavil včeraj glavni list našega mesta Plain Dealer v uredniškem članku na 1. strani. Zanj se je izjavil tudi zvezni sen. H. Metzenbaum in ga včeraj spremljal na volivni kampanji. Župan R. J. Perk na proslavi 29. oktobra pri sv. Vidu— Slovenci v Clevelandu so včeraj proslavili 29. oktober — dan slovenske neodvisnosti z lepim sporedom v farni dvorani pri sv. Vidu. Proslave se je udeležil mestni župan R. J. Perk in osebno prečital proglasitev “Dneva slovenske neodvisnosti” v Clevelandu. Nato se je Slovencem, ki jih je pohvalil zaradi njihove delavnosti, pridnosti in narodne zavesti, zahvalil za vso podporo, ki so mu jo dajali v preteklosti v njegovem političnem delu. Proslava je bila lepo obiskana in spored sprejet z navdušenjem. Judovski vodniki v ZDA proti politiki vlade na Srednjem vzhodu WASHINGTON, D.C. — Zastopniki judovskih skupnosti v ZDA so se pretekli teden razgo-varjali z državnim tajnikom C. |R. Vancem in mu izrazil “svojo !zaskrbljenost, razočaranje in je-'zo” nad politiko ZDA na Srednjem vzhodu. Načelnik skupine rabin Alexander Schindler je dejal novinarjem po sestanku, da so Judje v ZDA posebno v skrbeh zaradi zadnje skupne izjave ZDA in ZSSR o palestinski državi in o zastopstvu Palestinske osvobodilne organizacije na konferenci v Ženevi za Srednji vzhod, ki bi se naj sešla še pred koncem letošnjega leta. hudo p rz a deti, v tem političnem umoru so videli nepo--di zavest, da farani C rc-. __~A..’ __•_ 1. . .. .. *■ I * 1c-•V’i-Hui 8117 St. Cl&ir A.?©. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat, Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA* Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION SATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 8 months; $3.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 162 Monday, Oct. 31, 1977 sreden Črtom. udor ec proti, samim sebi in proti svojim na-(Konec sledi) BESEDA IZ NARODA Rev« Joseph F. čelesnik Je dopolnil 70 lel Rev. Joseph F. Čelesnik EUCLID, O. . — Naš župnik rev. Joseph F. Čelesnik je bil rojen 31. oktobra 1907. Tako je v nedeljo dopolnil 70 let. Ob- v pokoj, predaja breme svoje službe rev. Francisu M. Falku, ki že več časa upravlja župnijo sv. Kristine. • ze na V slovenski zgodovini predstavlja 29. oktobra 1918 začetek nove dobe L k Nasi predniki so se začeli napeljevati v današnjo Slovenijo po 1 fu 5G8, ko so od tam odšli v Italijo Langobardi. v naslednjih treh desetletjih so naši predniki že bili naseljeni na zahodu do roba Furlanske nižine, do izviro > reke Drave, na severovzhodu do Aniže in delno celo do Travne na današnjem Bavarskem, na severu do Donave, na vzhodu v delu Spodnje Panonije. Od Sa- mov© cni-ti 1. o58 pa dc povezave z Bavarci v času kne- ---^ —i".... ■- — za Boruta sredi naslednjega stoletja je bila slovenska enem odhaja kot župnik Karantaniji samostojna, svobodna država, po letu 745 km v'*rpHa,n v'T'‘arr’° pa delno odvnna od Bavarcev in nato od Frankov, ki so postali gospodarji Karantanije, Po zlomu upora Ljudevita Posavskega, ki so se mu pridružili tuui Slovenci, so izgubili karantanski Sloven-! v okviru njegove 70-letnlce o-ci kneze svojega rodu, nadomestili so jih frankovski, menjam: njegovi starši, oče pri-kasneje imoiLvi.-Nekaj desetletij potem je nastala nova ha.ia s Stare Vrhnike, mati Iva-slovens-oi država v Spodnji Panoniji pod knezom Pribi- na> rojena Gregorič, pa iz Vallč-nom, po rodu Slakom, in njegovim sinom in nasledni- ne vasi, fara Zagradec na Dokom Kocljem. Okoli 1. 374 je. ta slovenska država pro- lenjskem. Pri fari sv. Vida je padla, k je Kocelj zašel v spor z Nemci, ker je sprejel pohajal najprvo v, domačo slo-v svojo državo sv. Cirila in Metoda. vensko šolo. Tam je prejel prvo ■antanski Slovenci so še dalje vmeščevali svoje kne- .osnovnošolsko vzgojo, nato na- __ Gosposvetskem polju, četudi so ti bili tujega ro- dalJeval na Cathedral Latin du, panonski Slovenci pa so prišli pod oblast Madžarov, ;Scho°o1' divjega azijskega ljudstva, ki sc je naselilo v Srednjem ;memsce Podonavj i na povabilo frankovskega kralja Arnulfa leta 896. Ono slovensko ozemlje, ki je ostalo v okviru frankovske (ntmžkej države, je bilo postopno razdeljeno v deželo Koroško, Štajersko, Kranjsko, Trst in Goriško. Hababuiški rod, ki je začel izgrajevati svojo posest in vlado v AvMilji m slovenskih deželah po porazu in smrti češkega kralja Premisla Otokarja II. leta 1278, je do leta 1500 združil pod svojo vlado vse slovenske dežele z izjemo nekdanje slovenske Panonije, ki je o'stala pod vlado Madžarov. Ko so Habsburžani zavladali tudi na Madžarskem,{>o letu 1526, je bilo skoraj celotno slovensko ozemlje združeno pod njihovo vlado, vendar razdeljeno med dežele v sestavu rimsko-nemške države, ter med Madžarsko. Pri tem je v bistvu ostalo vse do 29 oktobra 1918. S tem dnem nastopi v slovenski preteklosti nova doba, katero so pnpravjali slovenski narodni budniki nad eno stoletje pod vplivom idej francoske revolucije in nemške romantike. V letu' “pomladi avstrijskih narodov’’ 1848 so Slovenci sestavili in objavili svoj prvi narodni politični program, okviru svojega harodnega prebujenja.' Zahtevali so združitev vsega slovenskega narodnega ozemlja v slovensko kraljestvo s slovanskim državnim jezikom in oh venskim vseučiliščem v Ljubljani. Zedinjena Slovenija predstavlja “ožji” slovenski narodni program leta 1848, povezava te s slovenskimi narodi na jugu pa širšega . Za zadnjega so se vnemali predvsem štajerski m koroški Slovenci. Zedinjena Slovenija je bila po letu 1848 klic in cilj slovenskih narodnjakov, posebno otočan je bil ta klic v dob, taborov v letih 1868-1872. V sledeči dobi je pod pritisku ra Dunaja slovensko narodno politično delova-i i. - P mcčno omejeno in to ostalo stvarno do konca £fetfKief* stoletja. V začetku sedanjega je oživelo in V4 A «- r-v V \J O V . A J. X -XVJL V-' V4CV. ----------- jv. Jp'-* v-J v. A Karantanski Slovenci so še dalje vmeščevali svoje kne- .osnovn°šolsko vzgojo, nato 1 '• v j j • 'daljeval na Cathedral I Schoool. L. 1928 je stopil v se- divjega azijskega ljudstva, ki sc je naselilo v Srednjem jm^ce,.Stu ^ary’s’ ?° konča' Podonavi t na novabilo frankovskee-R kralia Arrmlfn , stuaiJah bogoslovja je na Cvetno nedeljo, 14. aprila 1935, !prejel subdiakonat in dne 23. a-prila istega leta bi posvečen v duhovnika. Prvo sv. mašo je daroval naslednjo nedeljo, 28. a-prila 1935, v cerkvi sv. Vida. To je bil edinstven primer v zgodovini clevelandskih Slovencev, da smo ta dan imeli tri nove maše. Poleg J. Celesnika sta bila no-vomašnika š e sedanji msgr. Louis Baznik, pri Sv. Vidu, in pri fari Marije Vnebovzete rev. Maks Sodja. Prvo službo je Joseph F. Čelesnik pričel kot pomočnik župnika rev. Anthonyja Bombača pri Sv. Kristini, pa bil od tam prestavljen po pekaj tednih (rev. Ludvik Kužnik je bil pri Mariji Vnebovzeti kaplan in pri kopanju utonil) v faro Marije Vnebovzete za pomočnika msgr. Vitusu Hribarju. Njegova naslednja postaja je bila na zahodni strani Clevelanda, pri fa-Marijinega Oznanjenja. V tej okolici, kjer ni slovenske fare, je bil v veliko jx>moč Slovencem, ki jim je bil na uslugo, da so se lahko po slovensko spovedovali. Iz te župnije pa je bil imenovan za župnika na sloven v J - o-- ■ ———fk. u/.j.vtiu uiigovega delovanja je postavil ‘Cca v ieto- Mcčno pobudo mu je dala priključi- župniji novo farno šolo. If B 'Hl'cLin Hercegovine leta 1909, nato pa balkanske vojne .ol2- !913, v katerih je bilo nekdaj mogočno tur-sko cesarslvo skoraj popolnoma potisnjeno iz Evrope, magc slovanskih držav Balkana nad Turki so budile ponosm uavduštajc, med Slovenci, Hrvati in Srbi v habs-i-Jt? ul2.aYL T1 SQ postali pogumnejši v sestavljanju Z"’1'*1 ! Pojtičnih načrtov za bodočnost in pri zahtevah po nj hovi uresničitvi. v AvMrSnl }iabsburškr monarhija je bila razdeljena tlačili n-/ Vi kj?1 80 irae3t vso hosedo avstrijski Nemci in imeli T/xf8JKe narcde’ ter v Madžarsko, kjer so dvu^ih n^S ¥:-džari in zahtevali pokornost od vseh ’ kl ;;0 žlveil v mejah krone sv. Štefana. i (^-ani 80 Predvsem na prizadevanje dr. šu-z-'&f • uu - vznika Slovencev na Kranjskem, drtavV Č ?!:b9!?uHlte monarhije v tri [glešftna'. Tudi potomci pionirjev biivžob la’ino d ž V Avstn,i ™ »Sadžarak, naj bi do- so redki, ki še obvladujejo go-Za V-)V-. Vi" ^V°- «UgOS)avfjo. [vorico svojih roditeljev. Tako ~ W<\ bi bil 'r> oat V1 •, im®nUjemo j° trializem na splošno zdaj ni velik odsto- di’iard k' VJ um’f do fc3 €?"lk .nadvl0’v:oda Franc Fer- tek teh, ki so vešči slovenščine, ja Franc Jo' fa Sk0ra> nas!e«l cesar-jso pa še farani, ki niso vešči KO jč bii'nadvojyodsf Franc Ferdinand' 28. junija X! i Naj prepišem, kar je k življenjepisu rev. Josepha F. Celesnika “Novi svet”, letnik 4, avgust 1944, str. 216, natisnil: “Preč. g. Čelesnik je navdušen, živahen duhovnik. Posebno se zanima za mladi živelj. Organiziral je in vodi vrlo spretno društva mladih. Je izboren govornik in ga vsi zelo ljubijo v župniji. Navdušen je tudi za angleške dramske predstave in tudi na tem polju deluje. Tu rojena mlada generacija, kakor tudi starejši, imajo v njem požrtvovalnega vodnika. Zelo se zanima za katoliški tisk v župniji. Poleg tega, da je ta mladi gospod rojen v Ameriki, se živo zanima za vse slovenske dogodke v javnosti med Slovenci v Ameriki. Slovenski duhovniki takega tipa, kot je preč. g. Če-lasnlk, ki je tu rojen in vzgojen, pa se živo zanima in obvlada slovenski jezik jako dobro, so porok, da, kar se tiče slovenskega svečeništva med Slovenci v Ameriki, smo dobro preskrbljeni. Mladi slovenski duhovniki, ki razumejo poleg angleščine tudi slovenščino, bodo sposobni postreči v dušnopastirskih zadevah ljudem v obeh jezikih. Res je sicer, da gremo hitro v morje amerikanizma, vendar kljub temu bo znanje slovenskega jezika duhovnikom še potrebno vsaj prihodnjih 20 let in razmeroma znajo podaljšati na kak način naše slovensko življenje v tej zemlji še dalj. (Pri-pomnirrt ~ od takrat ne 20, že je 37 let, pa je slovenska beseda še potrebna.) Priznanje gre že Slovencu, ki je prišel iz domovine, če se zanima za stvari svojega naroda, koliko večje priznanje šele gre sinu slovenskih priseljencev, ki so ga izoblikovale tuje angleške šole, pa n>u ofetane ljubezen do narodovih ustanov pri srcu, to je nekaj izrednega, ta zasluži visoko priznanje in zahvalo. Tak zaveden slovenski sin v A-meriki je preč. g. Joseph čelesnik. Naj mu njegovo naklonjenost do tega mesečnika (Novi svet prinaša tudi sliko, kaže fotografija mladega, pred 36 leti). Bog obilo povrni, njegovo delo pa blagoslavljaj!” Tako, po takratnem opisu, velja še po dolgem presledku 37 let, to ocenjenje. Kaj vse se je od takrat do danes v svetu predrugačilo! Doživljamo strašne stiske in pretrese, ki jih tudi v Cerkvi ni mogoče zanikati.. . Ko se zvestoba poklicu v tolikih vidnih primerih odpoveduje, so sv. Kristine '— čeprav tudi izjem ne manjka — so verni, dobri ljudje. Viden dokaz so žrtve slovenskih pionirjev, ki so dali župniji temelj za zdravo rast. Uverjen sem, da z zadovoljstvom gledate na vidno delo, ki ste ga z vzajemnostjo faranov opravili in ga zdaj prepuščate nasledniku. Preveč bi bilo naštevati, če bi hotel vse imenovati, za kar Vas spoštujemo in smo Vam hvaležni. Omenjam le Vašo skrb za bolne in osamljene. Koliko obiskov ste jim posvetili in prinesli tolažbo! Zdaj, ko končujete svoje župniške obveznosti, se Vam za vsa dela ljubezni do bližnjega, z bolniki in osamljenimi zahvaljujemo za lep zgled pastirske službe, ki ste jo njim posvetili. Za vse prilike, ki ste jih v slovenski besedi narodu, iz katerega ste po svojih starših, na tujih tleh govorico ohranili in posredovali tem, ki jim je angleščina neumljiva. Hvala Vam za vse! Na jesen življenja, ko boste upokojeni, brez obveznosti, Vam ž?lim, da bi z Vami bilo še dolgo zdraje in nikdar čutili — o-samljenosti. Ko pride prehod iz časa v večnost, naj bi pa za svoje delovanje slišali to Gospodovo besedo: “Ker si bil v malem zvest, čez veliko te bom postavil, pojdi v veselje svojega Gospoda!” * M. T. , Štajerski klub vabi na martinovanje imenovan za župnika na sloven- r , , *» faro Presv. Src. Jamovega r.«W“ ^pobudo Pst., k. n i~>k- 07 v vztrajajo v svojem poklicu zve- Barbertonu, Ohio. Za časa nje- sti konca! CLEVELAND, O. — Prišla ce, kateremu bomo dodali ^ jesen! Dobra vinska trta, ki dobre jedi. je spomladi ozelenela, nato cve- j Pripravili bomo okusno svi11] tela in sedaj obrodila, je ob- sko in govejo pečenko z vse1*11 trgana. 'oblogami ter se kaj za poslal' Po Slovenskih goricah je v |Tudi lepa, okinčana goska bo tem času veselo. Bliža se sv. lecitaciji. Res ge boste lahko na' Martin, ko postane mošt vino in užili dobrot, pogovorili z znan' se ga mora krstiti. Sladko vince ci, so nasmejali in naplesali-je bilo pri Slovencih že od nek- ples bodo igrali poskočne_ r>ie^. ■daj zelo čislano. Pa saj mu je dlje naši priljubljeni “Vese11 sam Gospod dal priznanje in slo- Slovenci”, ves v Kani Galileji, ko je na že- j Vstopnice za naše martin0'’3 nitvovanju spremenil vodo v vi- n je so že naprodaj in si j ib la~ no in storil s tem prvi čudež. | ko nabavite pri vseh odbornik1' Martinovanje spada med naše kluba ali pa v soboto pri vs najbolj priljubljene običaje. Po- v dvorano, nesli smo ga v naše nove domo- ! Pridite, dragi rojaki in vine in ga v tem času radi pro- kipje, praznujte z nami g°c slavijamo. Skupaj pridemo, do- Martina v soboto, 5. noveinbra’ bre volje smo in veselo zapojemo. Kot vsako leto priredi tudi letos “Štajerski klub’’ svoje martinovanje, katero bo prihodnjo soboto, 5. novembra, ob sedmih zvečer v lepi .farni dvorani pri Sv. Vidu. Na martinovanje vabimo vse naše članstvo, vse naše rojake, prijatelje in znance, da skupaj pokusimo sladko vin- vstopu roj 3' od s'’ Vabilo Slovenske šole Vri Sv« Vidu Cleveland, O1. — Slovenska šola pri Sv. Vidu že več kot 20 et vrši svoje poslanstvo med Slovenci v Clevelandu. Za njeno uspešno delovanje se mora Šola zahvaliti župniku fare sv. Vida, čast. g. Pevcu in šolskim sestram iz reda Notre Dame, ki velikodušno dajejo naši šoli na razpolago prostore in šolske pripomočke. Brez razumevanja gospoda župnika in šolskih sester naša šola danes ne bi obstojala. Vendar uspeh šole ni samo odvisen od lepih prostorov, od modernih pripomočkov temveč tudi od učiteljskega zbora in od sodelovanja staršev z učitelji in z vodstvom slovenske šole. Zato se učitelji in starši snidemo en- kiat na leto da v prijateljskem verske. Prepričan sem, da je nakloni dobrega zdravja, —-razgovoru razpravljamo o potre-; mnogo drugega, o čemer bi lah- do lahko nadaljevali z lepil*1 a0 bah naše najvažnejše slovenske ko pisali. ipisovanjem! ustanove. Tudi letos učiteljski Vaši uvodni članki so pretež- ) Ncjlepše pozdravljam vse P zbor pripravlja roditeljski sesta- no kritične vsebine. Če ne boste ! Ameriški Domovini ter farni dvorani pri Sv. Vidu- Bratci veseli vsi, pesem zapojmo mi od virfca sladkega, kot sonce čistega. Kadar pri mizi sediWj glažek v roki držim, se srce mi smeje, oj, kakšno veselje .. ■■ Štajerski kb1^ 'smrti rev. Anthonyja Bombača 18. avg. 1962 je bil rev. J. čelesnik imenpvan za župnika obsežne fare sv. Kristine. V dobi njegovega župnikovanja je fara dobila novo župnišče in novo cerkev. Bo, da se je iz majhne peščice prvih faranov, ki so bili z redkimi izjem.aiju Slovenci, po drugi svetovhi voj.ni razmerje prq-drugačilo. Pionirji so pomrli. Prišli so v to okrožje iz različnih krajev naseljenci, tu rojeni, ki jim je občevalna beseda an- 1914 ubit, «6 so a,u zajovoiZitis: Father! Zdaj, ko po petnajstih letih Vašega dela odhajate v pokoj, se kar težko vživimo, praznota bo nastala, ko smo bili tako navezani, da smo se drug drugemu čutili domače kot ena družina pod V&šim vodstvom. V tolažbo nam je Vaša obljuba, da v kolikor bo možno, boste še med nas prihajali. Čeprav bodo obveznosti službujočega župnika prenehale, nam boste še kot upokojen duhovnik pr Sv. Kristini v pomoč. Slednja sprememba ob slove; su ločitve nas navdaja z otožnostjo. Takrat se zavemo, kako smo navezani drug na drhgegg. Marsikdaj v življenju pride do trenja, da drug drugega ne ra-, zumemo. Pa ob uri ločitve je vse uglajeno - pozabljeno. Upamo, da ste v tej župniji, ki ste ji čez 15 let svojega dela posvetili, poleg skrbi in težav, do- nek. Ta sestanek bo dne 6. novembra ob šestih zvečer v cerkveni dvorani pri sv. Vidu. Prvi in glavni namen tega sestanka je, da se starši seznanijo z delom naše šole in s posameznimi učitelji. Ker se učiteljski zbor zavbda, da uspeh šole ne zavisi samo od sposobnosti in požrtvovalnosti učiteljev ter od modernih pripomočkov da na razpolago staršem čas za razgovor o delovanju šole na roditeljskem sestanku. Staršem bo dana možnost za razgovor o delovanju posameznih razredov. Če hočemo da bo sestanek uspešen in da bo rodil zaželjene uspehe potem se tega sestanka, dne 6. novembra prav gotovo udeležimo. Učiteljski zbor IZNAlfHVRŠJ West Allis, Wis. — Spoštova- ] ni! Priložen je ček za celoletno naročnino, preostanek pa je dar za tiskovni sklad. -Z Ameriško Domovino sem živi! Mary Pccharich spremenili Vašega pisanja, bo-J delavce in naročnike. Bog ste zgubili-naročnino. , Tudi nam ni všeč, zakaj se dopisniki ne podpišejo s polnim ipienom, temveč samo z začetnimi črkami. Vaš vdani M. Martinčič Tj' Princeton, N. J. — Dragi g-povec! Pošiljam ČQk za $3(1, ^ katerih je $28 namenjenih ! celoletno naročnino Amer1^ •jDomovine, $2 pa je prispeV Chicago, 111. — Spoštovani! ;za njen tiskovni sklad. , j0 Hvala za obvestilo,, da mi kmalu j V Princetonu je zelo ^ t zapade naročnina. Ker brez A- Slovencev. Mislim, da sem ^ menške Domovine ne bi mogla mdini tukaj, ki še zna svoj ij11 ----*1 7 -- biti, Vam priloženo pošiljam na- materin jezik, tako da nim' ročnino in dar za tiskovni sklad lep spomin mojega blagopo-|ti. ■od' tC prilike s kom slovensko g0'. ^ _ _ „ * , Zato z velikim veseli6^ kojnega rnoža, ki že tri leta po- sprejemam vsako izdajo .......... ' ' uŽitholP blagoslovljeni ameriški riške Domovine in jo z preberem. j Lepe pozdrave Vam in pri Ameriški Domovini! Vaš vdani zelo zadovoljen predvsem, žara- skih fantov, mučenikov, kateri di tega, kep je čtivo y materinem jeziku pač najlepše. Z ! iskrenimi pozdravi. in. dobrimi željami! Josef Ornik * Eastlake, O. — Spoštovani u-rednik! Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino za mojo mamo, katera bi želela vi- ci va v zemlji. Ameriška Domovina mi vsakokrat prinese v hišo lepe merico dobre volje, posebno takrat, kadar dobim dve številki naenkrat. Všeč so mi svetovne novice in domače vesti z vseh delov sveta, o Slovencih, o njihovem deli: in napredku. Vse priznanje in vso čast zaslužijo tisti dopisniki, ki nas neprestano opominjajo, naj ne pozabimo sloven- vse11 išek .jih pajpivajo v 'kočevskih in drugih jamah,, zverinsko pomorjeni od rodnih bratov komunistov. Zelo pogrešam lepo pisanje g. dr. Blatnika. Naj'jim. ljubi Bog da moč, da bi križ težke bolezni lažje prenašali. Molimo za težko bolnega dr. Blatnika, posebno tisti, kateri smo dobili od njega veliko pomoči! Tudi dopise ostalih sotrudrii- v. , . . ■ ,dati v Ameriški Domoviui kake xuv* WMmu souuuni- zivjali med nami m z nami tu- druge zanimive članke, ne samo kov'rada 'prebiram. Naj jim Bog Milan Goren * Euclid, O. — Cenjeno Ltre z štvo! Lepo se Vam zah.v&hva j, prijazno obvestilo, da na®13 potekla naročnina. -,e; Priloženo Vam pQŠiljaVa v znesku $35, $23. za ^ naročnino, $2 za sklad in §\,e božična in novoletna voščila- * seliva se že lepega božk'11 brapja. C/t Zelo sva hvaležna vsem, trudite, da se slovenska heS^ ohranja in za vse zanimb’6 ^ l ice iz Slovenije in iz ši*116 ' men'ke. e. Želiva Vam mnogo nada 1 ga uspeha in Vas iskreno zdravljava! a Vincenc in Matka R. Ložar: Slovenija med Srednjo Evropo in Balkanom 1. Oktoberfest in Balkandays V tistem svojem članku o Oktoberfest-u in Balkandbys, ki ga je svoječasnc za AD napisal Tone Osovnik, je mož naredil to napako, da je zvezal dve napačni žici in s tem povzročil protest. Namesto da bi bil delo sodelovanja in organizacijo slovenske udeležbe prepustil Ligi SA, je angažiral v to stvar faro Sv. Cirila in torej njenega župnika, ki s takimi rečmi nima nobenega opravka, če bi bil zadevo prepustil Ligi, bi bila ta podvzela potrebne korake, ir. če jih ne bi bila, bi bila njena krivda, ako Slovenci nf bi pa^ticioirali na tem prazniku. Dejansko bi bila Liga prime rana nekaj storiti, ker je odbor Oktoberfesta v Ridge-vvoodu prejel za prireditev federalno podporo iz budgeta za pospeševanje etničnih študij Ameriške dediščine in ,ta primer je zame popolnoma nov. Iz njega vidimo/da je odbor v Ridgewoodu kot pravijo Amerdcanci “on the ball”, medtem ko je v smislu iste terminologije Lige “sleeping at the switch”. Protest dr. Zdravkota Kalana je meni nerazumljiv iz tega razloga, ker živim v državi Oktoberfestov in kjer se ljudje pripravljajo celo poletje, da odlete v Muenchen na tamošnji Oktoberfest. Največji Wisconsinski Oktoberfest je v La Crosse, Wis., kjer je Heilmannov^ pivovarna, ki proizvaja izvrstno pivo Old Style, tisto “from God’s Country”. Vsakoletni Oktoberfest se tudi vrši v Milwaukee. Wis., in kolikor je meni znano, je to zelo dostojna in civilizirana zadeva, kateri v narodnostnem oziru ni kaj oporekati. Etničri praznik je pa vsakoletni The International Holiday Festival, ki st- vrši v novembru. Ne more pa biti nobenega dvoma o tem, da ima.;o Nemci v USA precej vpliva in zaslombo ter simpatij med prebivalstvom. Ta napačna napeljava ž'c ima pa to dobro posledico, da lahko začnemo lazmišbati o nekaterih vprašanjih, o katerih zdomsko-emigrantski Slovenci navadno ne mislimo, ker smo sploh preleni, da bi kaj mislili. O tej naši čednosti bomo napisali več na koncu članka. Eno izmed teh vprašanj je torej vprašanje, kam Slovenci sploh spadamo in to vprašanje je spravil v ospredje protest dr. Kalana. Problem spadanja obravnavamo lahko na dva načina. Prvi je subjektivni. Ta je tudi bolj ali manj čustven. S tega stališča spada naša ožja domovina tja, kamor misli poedinec, da spada, ker on sam spada tja, čustveno in subjektivno. Dr. Kalan misli, da spada naša ožja domovina v Srednjo Evropo, ker se sam počuti kot Srednie Evropejca. Enako misli tudi “Toti Stajerc”, Mirko Geratič. Suh:ektivno stališče je podobno mehu harmonike, ki ga pri igranju raztezamo ali stiskamo, napihujemo ali praznimo, kakršen volumen pač hočemo dati glasu, ki ga igramo. Pri tem smo udeleženi v glavnem s svojimi čustvi, ker glasba je v največji meri čustvena i< kulteta in le v manjši meri logična. Da nekdo spada v Srednjo Evropo in se počuti kot Srednjega Evropejca, je, če pogledamo našo tradicijo, dokaj nenavadno. Daši je geografsko naša domovina del^ južnega konca Srednje Evrope, je vprašanje, če je to istovetno s kulturno geografijo Srednje Evrope kot pojma in emittle posebnega kulturnega in tudi civilizacijskega kroga. Na Splošno imamo v teh vprašanjih le dva polarna kulturna kroga, in to je Vzhodna Evropa na eni strani in Zahodna Evropa na drugi. Teh vprašani ne bomo lazmotrivali v okviru tega spisa, temveč si jih bom pridržal za kdaj drugič, toda že tu lahko omenim dva koncepta ki sta v slovenskem političnem razpravljanju prišla med obema, vojnama na površje. Prvi izmed njiju je koncept Podor,cvja in Podonavske konfederacije, drugi pa je koncept tako zvanega Inter Marium-a. Oba ta dva koncepta sta bila na dnevnem redu debat in bodočih projekcij slovenske državne misli in ena izmed skupin, ki je zagovarjala naravno ustreznost obeh konceptov za teritorij Slovenije, je bila skupina okoli “Stra-že”. Medtem ko Podonavska federacija ne potrebuje nobenega pojasnila, je Inter-Marium za marsikoga nejasen pojem. V svojem bistvu pomeni Med-Morje koncept zveze držav, ki leže med Baltskim inorjem na severu in med Jadranskim morjem na jugu ter v š.:ršem okviru tudi med Sredozemskim morjem. Povojni dogodid sc pokazali, da sta bila oba koncepta nerealistična, ker se je v'sa svetovna zgodovina zavrtela t^ko, da ji je s viral internacij on-ilni komunistični godec. Ima pa vsak koncept ne samo svojo zgodovinske tradicijo, temveč tudi potencijal eventuelne bodoče ustvarit,c Jaz osebno so nisem nikoli počutil kot Srednje Evropejca, da-si sem na prime: oolezel Dunaj, kjer sem študiral in promoviral. Monakovo, Prage, Berlin, Zuerich in vsa večja mesta vme’s in mnogo manjših, nego sem so počutil kot Evropejca, kar je precej širši pojem. Kot Slovenec in pripadnik slovanske družine pa sem visel tudi na Vzhodni Evropi in tako se je godilo skoraj vsakemu slovenskemu inteligentu, zlasti pa intelektualcu in znanstvenemu delavcu. Kdor bi analiziral slovensko literaturo z vidikov teh geografskih kulturnih krogov, bi verjetno opazil, da je v njej več vplivo* Za^adao- in Vzhodno-Evropske kulture kot Srednje-Evropsne. študija bi bila vredna poizkusa. Naš France Bevk je bil edini meni znani slovenski pisatelj, ki je dobro poznal nemškega pesu;kc/ Richarda Dehmela in Anton Vodhik edini, ki je bil pod /pbvoin avstrijskega pesnika Ranierja Marie Rilke-ja. Jaz pa ?em bil (Ueccj edini, ki je imel v malem prstu nemško moderno lirike <~d naturalizma dalje. Naši shksirji so sicer hodili na Dunaj in v Monakovo, toda njihov ideal :e bil ali Italija ali pa Pariz, kar po^bno lepo vidimo na obeh bralih Šubicih. Med najmarkantnejšo osebnost naše umetnosti je treba prištevali arhitekta Jožeta Plečnika, ki je začel na Dunaju, ustvaril tam prva dela v Secesijskem slogu Du-' najsko PodonavsKc šole, potem prišel v Ljubljano, kjer je postal glavni predstavnik klasično-mediteranske tradicije in je v tem smislu postal s v/ojim: deli na Hradčanih tudi prvi modemi urbanist klasične denominacije. Ljubljanska dela jasno kažejo, da se je v njegovih umetniških žilah pretakala antična kri. Mi se moramo zdaj obrniti k objektivnim metodam, da z njimi ugotovimo, kam spadamo, predvsem pa, da razčistimo pojme. In eden najložjit pojmov je pojem Balkana. Vernih duš dan! GARY, Ind. — Kljub spremembam in reformam je sv. Cerkev ohranila navado, da na Vseh vernih duš dan še vsak duhovnik daruje tri sv. maše za duše v vicah. To naj bi nam bilo tudi v dokaz, da Bog želi, naj verujemo, da je po naši zemeljski smrti, ko se duše ločijo od telesa, kraj za očiščevanje duš, predno te morejo videti Boga in tako uživati neskončno veselje nebesih. Tudi pri molitvi sv. rožnega venca smo vedno doda-še tudi desetko “Usmili se vernih duš v vicah”, nekateri še vedno tako delamo, opazil pa sem, da nekateri duhovniki to desetko opustijo, ko molijo sv. rožni venec v pogrebnih zavodih, kar se pa meni ne zdi prav. Vemo, da je Bog nadvse potrpežljiv in usmiljen, verujemo pa tudi, da je Bog neskočno pravičen, zato nam je razumljivo in lahko verjamemo, da večina človeških duš, ko se ločijo od telesa, in pogubljenja ne zaslužijo, tudi niso tako čiste, da bi takoj mogle v nebesa in Boga gledati. Zato lahko verujemo, da je za te duše kraj očiščevanja, mi imenujemo ta kraj vice. Kakšen je ta kraj očiščevanja in kje se nahaja, ne vemo, vemo pa, da si te duše same sebi ne morejo več pomagati, da bi si skrajšale čas trpljenja, ki je združeno s tem očiščevanjem. Tudi ne vemo, ako te duše v vicah vse enako trpijo, vemo pa, da je njih trpljenje največje zato, ker Boga ne morejo videti, to pa je njihova edina želja. Mi, ki še na zemlji živimo, lahko pomagamo in krajšdmo čas trpljenja dušam v vicah s tem, da za nje molimo in darujemo naše žrtve Bogu v ta namen . .. Verujem, da sem v spanju ali če hočete v sanjah okušal vice. Prav tako pa sem tudi prepričan, da tega ne morem zadovoljivo popisati, ker za ta popis besed ne poznam. Kolikor mi bo mogoče, bom poskusil, ker mislim, da ne more to škodovati nobenemu, ki bo to čital! Vice sem jaz okušal na zemlji, v bližini rojstnega kraja. Poznani kraj je bil mnogo lepši, kot sem ga včasih poznal, le svetlobe ni bilo dovolj. Tu sem videl same vojake, njihove uniforme so bile jako čiste. Njihovi obrazi zelo lepi, obenem pa resni in zamišljeni. Niso ničesar delali, sedeli in postavali so, kakor da bi čakali na odhod, pa vendar tudi med seboj niso nič govorili. Eno skupino sem prepoznal,' bili so to slovenski partizani za časa komunistične revolucije in bal sem se jih. Ko sem šel mimo njih, se niso zmenili za mene. Grmelo je in se je vlil dež, naše obleke pa so ostale suhe. Šel sem naprej, pa nisem vedel ne za pot in ne kam naj grem. Pa zaslišim, kot da bi molili. Grem po cesti za njimi, želim jih dohiteti, pa tega ne morem. Končno le pridem do njih, ker so se ustavili na polju ob cesti. Ta kraj, ki mi je tudi dobre poznan, pa je pravo nasprotje prvemu. Ta kraj je tako čudovito lep, da je človeku to krasoto nemogoče popisati. Na obeh straneh so čudovito zgrajeni visoki bregovi, tako lepo more graditi le Vsemogočni arhitekt. Nisem videl ne sonca ne neba, bila pa je tu tako velika in čista svetloba, da se ta. krasota popisati ne da: Tukaj vlada večna pomlad, zato ljudje tukaj časa ne poznajo, nepopisna krasota! Kar sem v življenju najlep' šega videl, se še zdaleč ne da primerjati tej krasoti! Tukaj je ogromno ljudi, (o-trok sem le malo videl) oblečeni so ti ljudje v najčistejše o-I bieke, barve teh oblek so bile ijako čiste in žive, prevladale pa ‘j so bele in plave, pa tudi rdeče sem opazil, kako pa sem bil o-blečen jaz sam, pa nisem opazil. Obra2i teh ljudi so bili veliko lepši, kakor naj lepši, kar sem jih kdaj poprej videl, bili pa so ti obrazi zelo resni, kakor zaskrbljeni, na nobenem nisem videl smehljaja. Tudi ti ljudje niso ničesar delali, stali so ali !; pa hodili sem in tja, tudi v nekakšnih procesijah. Govorili med seboj niso ničesar, zato je tu zavladala velika tihota. Niso bili ne žejni ne lačni in tudi jaz nisem tega občutil. Kljub temu, da je ta kraj nepopisno krasan, mu vendar manjka nekaj velikega, ne vem, kaj mu manjka, vendar tu ostati ne morem. V tem je vse moje trpljenje. Hočem naprej iz tega kraja za vsako ceno čimprej, takoj, čeprav pravzaprav nisem vedel, kam hočem. Ker pota iz tega kraja ne najdem, mi to povzroča veliko dušnega trpljenja, to trpljenje pa je tako veliko, da se z besedami ne da opisati. Tako veliko je to moje hrepenenje, priti iz tega kraja, da moja naj-večja želja, ki sem jo imel v svojem življenju, ne pomeni ničesar v primeru s tem. Hodim mimo teh ljudi, ki so zelo prijazni, vprašam tu in tam za pot naprej, pa ti ljudje nočejo ali pa ne morejo govoriti. Končno spoznam dozdevnega daljnega sorodnika in ga vprašam, kako priti od tod. Ni mi odgovoril na vprašanje, ampak govoril mi je povsem nekaj drugega in nezadovoljivo. Zato hodim naprej, dokler ne spoznam, da iz tega kraja ne morem, kajti hodil sem v krogu in tako prišel zopet nazaj. Začarani krog! Sedaj šele sem spoznal, da se od tu ne more priti in da so to ti ljudje že spoznali, zato so tudi bolj mirni in vdani v usodo kot jaz. Sedaj šele občutim, da je tudi teh ljudi edina želja priti naprej iz tega kraja in ne le moja. Zbudil sem se prepričan, da mi je Vsemogočni dal okusiti vice, kar bo po smrti zagotovo prišlo, mogoče zato, da bom bolj spoštoval voljo božjo in manj koprnel po smrti, saj vem, da je božja volja, da sprejmemo vse trpljenje Bogu vdano in tako Njemu pomagamo pri reševanju neumrljivih duš za nebesa. Imamo veliko vero in zaupanje v božje usmiljenje, vendar se moramo tudi zavedati, da pot v večno življenje ni lahka, tako nam je tudi Jezus Kristus večkrat povedal, tudi v prilikah, pa pokazal tudi z zgledom, posebno še, ko je za nas prostovoljno trpel in na križu umrl. Ne smemo podcenjevati Njegovih naukov in Njegovega zgleda, vzemimo vsaj svoj križ in ga Bogu vdano nosimo do konca. Ker mnogokrat ne sledimo tej Jezusovi poti, prav lahko verujemo, da rnora biti nekje kraj za očiščevanje duš po smrti telesa, da bodo tako potem naše duše očiščene in vredne večnega življenja in veselja v nebesih. Zato darujmo torej del naših molitev in žrtev tudi za verne duše v vicah, da bodo čimprej prišle k Bogu, kjer bodo potem lahko prosile Boga tudi za nas, kar jim sedaj v vicah ni mogoče. Jezus, lismili se vernih duš v vicah! 'S. M. KOLEDAR društvenih prireditev • > j! I > '! I > i i NOVEMBER 5. — Štajerski klub priredi vsakoletno martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. 6. — Glasbena Matica priredi jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 12. — Belokranjski klub priredi vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 13. — Slomškovo kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 18., 19., 20. — Novembrski festival pri Sv. Vidu. 20. — Fara Marije Vnebovzete priredi vsakoletni Zahvalni festival od 3. popoldne do 9. zvečer. 27. — Pevski zbor Slovenske ženske zveze “Dawn”’ priredi vsakoletni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Po koncertu zabava in ples ob zvokih Jeff Pecon orkestra. DECEMBER 3. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi Miklavževanje v avditoriju. 4. — Pevski zbor Slovan priredi Jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 11. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi MIKLAVŽEVANJE v šolski dvorani. Začetek ob 2.30 popoldne. 1978 JANUAR 7. — Dramatsko društvo Lilija uprizori priljubljeno veseloigro “Svojeglavček”, v Slovenskem domu na Holmes Ave-Začetek ob pol osmih Osliišajto v “Amer. Domovini' MALI OGLASI nue. zvečer. Po predstavi domača zabava. 21. — Slovenska pristava priredi Pristavsko noč. Igra orkester “Veseli Slovenci”. FEBRUAR 26. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi vsakoletno kosilo v avditoriju. APRIL 1. — DSP Tabor priredi spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 8. — Slovenska telovadna zveza Cleveland priredi Telovadno akademijo v svetovidskefm avditoriju. Začetek ob pol osmih zvečer. 22. — Odbor za pomoč postavitve Slovenskega doma in kapele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani Sv. Vida. Pričetek ob pol osmih. MAJ 7. — Slovenska šola fare sv. Vida,priredi materinsko proslavo. 14. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani MATERINSK O PROSLAVO. Začetek ob 3. popoldne. JUNIJ 17. in 18. — DSPB Tabor Cleveland priredi na Slovenski pristavi pri kapelici na Orlovem vrhu proslavo v spomin pobitih slovenskih demobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji. OKTOBER 21. — DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. MAU OGLASI PETA SVETOVNA ŠKOFOVSKA SINODA V RIMU Cleveland, O. — Štiri tedne bo nim razpravam duhovnik Kon-že, ko boste brali to poročilo, rda Kemwisz iz Temišvara. No-kar zaseda v Rimu peta škofov- j benega zastopnika škofov pa na ska sinoda. Jugoslovanske škofe letošnji škofovski sinoči v Rimu zastopata na tej sinodi splitski'ni iz Albanije, Gvineje, Kampu-nadškof Franic in koprski škoLčije in iz Laosa. Škof Deskur je dr. Janez Jenko. Is tem v zvezi povedal časnikar- Na letošnjem sinodalnem za-;-lem’v^a *z apostolski sedanju sme vsak govoriti ne sec*ez n™a n°ken*h Por°čR- več kot po osem minut. Ko mine pet minut, začno utripati lučke Uvodni sinodalni govor je imel papež Pavel VI. Za njim zatem pa se oglase še zvočna opozorila. Časnikarji ne morejo For Sale E. 200 St. Restaurant. Seating capacity 65. Gross income $1,000 per week. $19,500.00. Dino Realty 481-3466 (163) na govorniškem stojalu, kmalu je kot prvi govoril kardinal Lor- scheider, brazilski nadškof. Povedal je zbranim, da bodo raz-prisostvovati sinodalnim razpra-jpraVljali o katehezi danes; zlasti vljanjem. Na voljo pa so jim pa se o poučevanju otrok in mla-uradna poročila, katera izdaja j dih. Za njim pa je paderbornski posebna sinodalna delovna ko- , nadškof Degenhardt orisal ,ži-misija v različnih svetovnih je-j vljenje in delo Cerkve v zadnjih zikih. Vatikanski tiskovni urad (treh letih, tj. od prešnje škofovske sinode do sedanje. Pri- je odprt od devetih zjutraj do devetih zvečer. Nekateri škofje so želeli odnosno žele, da bi njihovi govori ostali tajni. Škof Deskur, tiskovni predstavnik apostolskega se- pravil ga je na osnovi ocene, katero je podalo sinodalnemu tajništvu 42 škofovskih konferenc z raznih delov sveta. Poročilo naj bi opozorilo škofe na vsa po- deža, je k temu pripomnil: “Ra-j membnejša vprašanja, iz kate-zumeti jih moramo. Njihov pb-f1**1 izhajajo naloge Cerkve v loža j v domovini je hud in jim ni treba nalagati še novega letih, katera so pred nami. Zatem pa je nastopila vsak trpljenja!” Sicer pa sedaj vedo vrsta govornikov, med ka- Zidana s 3 spalnicami V fari Marije Pomočnice na Neff Road je naprodaj zidana hiša s 3 spalnicami, veliko kuhinjo, dnevno sobo s preprogami in z jedilnico, opaženo razved-rilnico, krasnim vrtom, primerno za takojšnjo vselitev. Spodnjih 40! Zemljišče na Neff Road , 85 cev. pročelje, v pasu za 1 ali 2-stanovanjske hiše, ugodna lega. $10,900. 481-9300 George Knaus Realtor 819 E. 185 St. povedati, da je tudi leta 1974 poljski kardinal Višinski zahteval, naj časnikarjem ne izroče besedila njegovega nastopa, ko je bil povedal, kaj misli o “odprtju Cerkva Vzhodu”. Nasprotno pa nekateri drugi škofje žele, naj bodo njihovi posegi v razpravo gotovo objavljeni, žele namreč, naj ves svet sliši, kaj se dogaja pri njih. Med temi so zlasti škofje iz tako imenovanega tretjega sveta. Na letošnjo sinodo je prišel namesto letonskega/ škofa Vai-vodsa, apostolskega administratorja Rige m Liepaje (Sovjetska zveza), njegov pomožni škof Valerian Zondaks. Slovaški škof Jplius Gabriš zastopa češkoslovaški episkopat. Namesto romunskega škofa Antala Jakaba terimi so bili kardinali Hoeff-ner, Freeman, Hume. škofje Zal: Bernardin, Carter, Franic, Stro-ba in še vrsta drugih. Vsak je povedal med drugim tudi po kakšno zanimivost iz svoje dežele bodisi o položaju Cerkve bodisi katehizacije. Prvi časi zasedanja škofovske sinode v Rimu so minili predvsem v poslušanju poročil odnosno govorov vrste udeležen-cev-sinodalnih očetov. For Sale G.E. Automatic Washer, Electric Dryer in good condition. Large metal wardrobe. Call — 531-0983 ___________________________(162) Apartment for Rent E. 70th and St. Clair, one bedroom up, utilities paid, $100 a month. 431-7014 eves. (162) Lastnik prodaja enodružinsko hišo s tremi spalnicami, garažo, parcelo 70x110 s sadnim dnevjem, v okolici E. 185 St. Cena v srednjih 30-tih. Kličite 481-0286 ali 531-2598. (162) 3 Bedroom Brick Home Our Lady of Perpetual Help parish. Large kitchen, carpeted living and dining room. Paneled recreation room. Beautiful yard. Move in condition. Asking price low 40’s. Neff Road Lot 85 ft. frontage zoned for double cr single home. Convenient location. $10,900.00. 481-9300 George Knaus Realtor 819 E. 185 St. Cleveland 44119 (162) V najem Štirisobno stanovanje zgoraj in garaža se odda družini z največ dvema otrokoma na 698 E. 159 St. Collinwood. Oglasite se osebno. (169) V najem Trisobno stanovanje s kopalnico zgoraj se odda na 6404 Carl Ave. Kličite po 4. pop. 391-3320. Takojnja vselitev. -(164) Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY UMLA 439 E. 269 St. 731-1079 Odprto od 9. do 9. (165) 1975 Chev. Camero 16,000 miles. Call after 7:00 p.m. — 381-1318. (x) Help Wanted Help Wanted Woman or Couple to take care of semi-invalid lady. Modern living quarters provided and salary. Robert A. Novak, 6013 Glass Ave. — 391-3333. (x) Help Wanted Office gfrl wanted, top grade A, lor clerical stock work, full time and good salary for conscientious worker. Ohio Furniture, 6321 St. Clair Avenue, see Mr. Lewis. (162) Oglašujte v AMERišKi DOMOVINI, kupujte pri njenih oglaševalcih! Cleveland, Ohio 44119 (163) iz Albe Julie prisostvuje sinodal- Turret Lathe Operator Required to make simple setups, maintain tools, and operate lathe with minimum, instructions. Work from part drawings, use micrometers and scales. Aeimet Mfg. Co. 1719 Ciaikstone ?Rd. Cleveland, O. 44112 Tel. 692-2259 (164) PrijatePs Pharmacy St. Clair Ave. & E. C8 St. 3 Dr. Ivan Pregelj: MLADA BREDA POVEST ^ “Ne, to ne sme biti,” je mis-j “Ali pijete pred spanjem?” jo lila dalje. “Še za vsako misel na je vprašal. te, za vsako prijaznost sem bila j Katra je lagala, dasi je bila va-kaznovana. Ko sem nocoj govo- jena redno piti najboljše in moč-rila s teboj, bi se mi bilo kmalu j no žganje. Ker pa je v njem dete zadušilo Ne, ne smem mis-J močila razne korenine in zeli-liti! Greh je to. Lipe, najini šča, ji niti na misel ni prišlo, da poti gresta narazen. On je hotel bi to omenila zdravniku. tako in tudi jaz sem hotela, sem obljubila.” Vdovi se je srce napolnilo z “Gibajte se pridno, gibajte!’ je svetoval zdravnik in jo poto lažil, da ne bo hudega. Tedaj je žalostjo. Začutila se je nenado-l Katri nekoliko odleglo, vendar ma tako zapuščeno. Vsakdo ima1 pa je ob najmanjši slabosti vz-nekoga, ki ga sme ljubiti; ona J trepetala, da je morda vendar nima nikogar. Pač ima dete. Ali ( huje. tudi temu je treba prijateljev. Tudi nocoj je bila planila kvi-Anica je začutila neko mučno šku. Z grozo se je zavedela, da nestrpnost. Vstala je in stopila nekako ne čuti leve noge. Strah, k oknu. Mesec je bil zašel, bila ki jo je prešinil, ji je pognal znoj je dokaj temna noč. Anica je v lice. Polagoma se je noga raz-videla v vasi tu pa tam siniti drevenila in strah se je ublažil, luč. Toda nemir jo je bil zelo prev- “Ljudje že vstajajo, da pridejo zel. Segla je po steklenici v sle-na trg do vstajenja,” je pomis- pem oknu in si nalila močne lila. In proti volji so ji zopet zelenkaste pijače, potem sedla poromale misli'za Lipetom. No- na posteljo in strmela v luč, ka bena volja jih ne more ustaviti! tere že davno ponoči ni upiho- “O, moj Bog, kako sem šibka!” je mislila Anica. “Toda bodi konec, tega ne smem misliti, ker iz tega nikoli nič biti ne more in ne sme!” vala. Ko je tako sedela, se je zaman trudila, da bi odpodila nadležne misli. Po sili so prihajale. “Kaj bi bilo, ako bi nenadoma Da se okrepi proti glasu, vabe-J tako sredi noči prišla ura? Kaj čemu iz dalje, tako sladko gren- bi bilo, ako bi morala tako na-kemu, da ogluši v sebi glas po enkrat umreti? Umreti!” sreči, glas po njem, ki ne more Katra se je stresla, zavila se v biti njen in ne sme misliti nanj, odejo in si na novo nalila zelen-se je vrgla na kolena ob zibelki kastega krepčila, in gledala dolgo v speči obrazek. I “Kar tako se ne umrje!” je “Ti, sirotica moja. Nikoli te pomislila nato. Ali še ko je to ne zapustim, ti moje vse, moje, mislila, so ji prišli v spomin pri vse!” Pa kakor da se .ji hoče celo meri tolikih. Zvečer je bil še dete rogati. Viharno je planila kvišku. Celo iz otrokovih potez, se ji je zdelo, da gleda Lipetova podoba. Tedaj se je vrgla Anica na posteljo in zaihtela v blazino. * Tudi Katra je prebila nemirno noč. Katra sploh že zdavnaj sem ni več spala pokojno. Večkrat je planila sredi spanja kvišku. Neka bolečina in teža sta jo večkrat dramili. Ob takih prilikah je Katra planila iz postelje in začela burno hoditi po sobi, tako dolgo, da se je umirila in se je poleglo viharno utripajoče srce. S tresočimi se rokami je tedaj Katra pretipala svoje telo. Silno se je bala Katra mrtvou-da. Zaradi tega je bila tudi že pri zdravniku. zdrav, zjutraj so ga našli mrtvega. In kdo pravi, da ne sme, da ne more prav ona tako umreti? Ali ne umirajo najbolj zdravi tako? In zopet je stresel Katro mraz. “In če bi tako umrla, kaj potem? Kaj potem?” Katra je segla tretjič po steklenici in izpila duškoma. Tedaj je začutila, da je zginil strah iz duše in nekako porogljivo je mislila: “Eh, četudi bi umrla! Bes nisem brez greha, ali taka grešnica pa tudi nisem!” Skoraj v omotici je govorila tako sama sebi. Toda prav doli na dnu duše je vendar govorilo nekaj vse drugače. Beži, beži, Katra! Ali misliš, da je Bog mešetar, ki da barantati s seboj’ Kaj pa sinu? Ali mu nisi želela smrti? To je do- BISHOP BARAGA ASSOCIATION , Cleveland Chapter We offer these memberships in the BISHOP BARAGA ASSOCIATION Annual ................................... $5.00 Sustaining ..............'................ $10.00 Life (individual or family) ...........{.. $50.00 Life (institutional) ................. $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church. == ...... " ■ ■■ ............- Enclosed is $....................... for my ...................... memibership. Name Street City ------- ***••••••••< State • •••• Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulle-tm, published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only. Delations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Postulator, 16519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44110. volj, da si pogubljena na veke.” “Nisem storila tega,” je ugovarjala sama sebi. “Nisi? Zakaj neki si mu z lažjo zastrupila življenje? Ali nisi namenoma govorila dvoumno o njegovi ženi? Pa nisi tega storila iz samega sovraštva do nje, temveč tudi zato, ker si vedela, da je_to zanj smrt!” “Kaj misli, kaj misli, dejanja povej,” je samozavestno zahtevala Katra. “Dejanja? Tudi dejanja!” je odgovarjalo. “Ali morda nisi hotela Anici pomagati na oni svet, ko si ji nalivala onih'kapelj?” “Saj ji je prav to dobro delo, saj je sam zdravnik priznal!” “Hahaha! Je že res, pa ti tega tedaj nisi vedela.” “Potem si opekla otroka!” “Nisem ga nalašč.” “Kdo ve? Kaj pa, ko si šla mačko zapirat k otroku?” “Ta je lepa! Reci še, da sem ji velela: pojdi, leži otroku na prsi!” “Ne, tega nisi rekla, pa si ven- ANGLOAMERIŠKE MERE DOLŽINSKE: / l inch ~ 12 lines = 2.54 cm I foot = 12 inches = 30.48 cm i yard = 3 feet = 91.44-cm 1 mile = 1760 yards = 160934 an PLOSKOVNE: L square foot = 144 sq. inches = 929.03 cm2 l square yard = 9 square feel — 8361.12 cm2 l square mile = 640 acres =» 2.59 km2 , / PROSTORNINSKE: 1 cubic foot — 1728 cubic inches = 28,316.70 cm2 1 cubic yard = 27 cubic feet =s 0.76 m3 TEKOČINSKE (Vel. Britanije) I pint = 4 gills = 0.571 1 quart = pints = 1.141 l (Imperial) gallon = 4 qoar's = 4.551 TEKOČINSKE (ZDA): t pints = 4 gills = 0.471 1 quart = 2 pints •-= 0.951 l gallon = 4 quarts = 3.791 UTEŽI: darle mislila, da je mačka vaje- I grain (troygrain) = 64.8 mg na postelje, in tudi zgodilo se je 1 dram = 3 scruples = 1.77 g že, da je storila mačka, kar sij l ounce = 76 dram = 23.35g ti želela. Ali moreš tajiti, ali :1 pound (libre, Ib.) = 16 ounaee moreš?” j !■= 453.59 g Katra je popila četrti kožar-j l stone = 14 punds (Ibs.) = ček, ali glas je hotel še dalje opominjati. “In tudi to pomisli, kaj nameravaš vnaprej!” “Ničesar ne nameravam!” “To ne more biti, Katra. Brez Peči ni za ce sreče!” “Ne, ni je!” “Ni, ni! Vidiš!” Zdaj ni bil več glas vesti, ki je govoril, bil je satan. Iz zelene steklenice je bil menda rojen. Ali satansko zloben je bil. “Vidiš. Zato je treba, da dete umrje!” “Umrje!” “Anica mora od hiše!” “Pojde!” “Naj vzame Lipeta. Peč je tvoja!” “Moja!” Katra je pila vpetič. “Kaj pa Luka?” je spraševal glas. “Prodala bom Peč in v mesto pojdem. On pa bo šel beračit.” “Kaj pa Tomaž?” “Tomaž?? Pojdi no; naj gre, kamor hoče. Je preneumen zame.” “Aha Kaj pa Anže?” “Vidiš, to je dečko. Za kočija-ža ga vzamem. Dobro mu bo, samo zrasti še mora, zrasti. Pa čakaj ti, to bo šala. Ali veš, kaj bo z Jerico? Ali veš?” (Dalje prihodnjič) 6.35 kg 1 hundredweight (centweigfct, cwt.) = 112 pounds (lbs.) = 50.8 kg 1 ton (long ton) = 20 hundredweights (cwts.) = 1016.04 kg' 1 ton (short ton) = 20 cental = 907.18 kg , . v:n MERA ZA ŽITO je bushel. V Vel. Britaniji: Imperial bushel = 36.37 1; v Ameriki: Winchester bushel = 35.2571 MERA ZA BOMBAŽ: 1 bale = 205 kg. V BLAG SPOMIN DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA, NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN TASTA EMANUELA CIASSELU ki nas je za vedno zapustil dne 2. novembra 1965, Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti. Žalujoči: soproga SILVA sin DR. ROBERT hčerke: SILVA por. ing. SAVERNIK, ERIKA por. ing. BAJUK, ELEONORA, por. Dr. Grunes snaha, zetje, vnuki in vnukinja ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O., 31. okt 1977. Žrtvujmo se za svoj tisk, ohranjujmo AMERIŠKO DOMOVINO! Ha novo odprlo v torek, 1. novembra! Slovenci, si lahko poiščete za okrepčilo, razvedrilo in počitek primerno družbo v novi SLOVENIAN VILLAGE RESTAURANT 6415 SL Clair bivši Sea Cove Restaurant Na razpolago so na slovenski način pripravljene jedi znane kuharice ge. Lojzke Feguš in Tončke Kodrich Restavracija je odprta vsak dan 9. zjutraj do 7. zvečer. Odlična in ljubezniva postrežba! Priporočata .se LOJZKA FEGUŠ TONČKA KODRICH NOVICE- z vsega svela NOVICE- ki jih polrebujefe NOVICE- ki jih dobile ie sveže NOVICE- popolnoma neprisfranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaia v hllo Ameriška Domovina Povejte lo sosedu, ki ie ni narožen nanjo Za vsakovrstna tiskarska dela oe priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HF. 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice N&jlepča izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežb* NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE • PRIVATNE TISKOVINE LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupoa Tot American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 My date of birth is Name .......... Street ........ City........... State.. annmmmtmutuntmmmtmmntnnuiinnninnnnnnniitiiiiiiiidiiimtmrmfttf