Plavalne tekme za državno prvenstvo
Ob udeležbi najboljših jugosloveitskih plavačev so se včeraj pričele na Mariborskem otoku zanimive plavalne tekme, ki se danes
in jutri nadaljujejo
Maribor, 10. ai^gusta.
Včeraj popoldne so se pričela na Mariborskem otoku letošnja tekmovanja za državno prvenstvo juniorjev v plavanja in waterpolu ter državno prvenstvo seniorjev in juniorjev. 2e prvi dan je balo zanimanje za to prireditev, Ki je prva tovrstna v nažern mestu, precejšnje, 3aj je tudi po udeležbi tekmovalcev in tekmo-valp dosedanja največja vodnosportna prireditev v naši državi. Nič manj kot 10 klubov, ki razpolagajo z 342 tekmovalci,
Dva, ki se ste vlečeta za rekorde
me poteguje za ponosni naabnr »dribavni
prvak«. Tudi so razpisani trije pokali, in sicer pokal župana mestne občine mariborske g. dr. Lipolda za zmagovalno mo. fitvo v skokih pokal mesto Maribora za juniorja (ko), ki doseže najboljši rezultat; pokal Mariborskega tedna xa najboljše vaterpolo moštvo.
Tekmovanje je oOcietao ob 14. otovoril pokrovitelj prireditev, župan g. dr. Lipotld, Id je v imenu mariborske mestne občane in v imenu zadruge Mariborski teden po. tom mikrofona iskreno pozdravljal predstavnike Plavalnega saveza v Zagret« ter predstavniki raznih klubov in tekmovalce. V svojem govoru je izrazil fieljo, da bi se tekme končale v aajlepšem redu in z najiepš&m uspehom.
Sledila je prva točka prireditev.
Skoki aeniork z deske (3 obvezni in 3 poljubni skoki). Startali sta Je dve tekmovalki in si je prvo mesto priborila Ada Pa/umgartnerjeva (Hfcrtja) 3 02.40 točkami; 2. Vera Preitoarjevia (Ubija) 50.38. Nato mo ponHB. na vnsto.
skoki joniorjesv % deske. Tekmovalo je 7 juniorjev, ki so izvedli po 4 poljubni skoki. Rezultat konkurence je bil naslednja:: 1. Anton Rojim (Ilirija) 46.98; 2. Branko Selan (Ilirija) 45.22;	3. Mirko
Pogačnik (Ilirija) 44.20; 4. Nikola Uiba-
Pogled na moderno urejeno kopališče na Mariborskem otoku
Anki jm»iork z deske. Nastopila sta le dve tekmovalki. Izvajalije sta po 4 poljubna skoko. Prve mesto je zasedla Dana Kerža-nova (Ilirija) 40.40;	2.	Veira Pretnarjeva
(Hirijai) 34iM. Z izrednim zanimanjem se je pričakovalo naslednja konkurenca.
Skoki seniorjev s stolpa. Na startu so boli svi kanoni po Številu med njimi lanskoletni prvak Bogomir Grilc in juniorski prvak Branko Ziherl. Vsak tekmovalec je izvajal 4 obvezni in 4 poljubni skoki. Izvajanja posameznih skakalcev so bila zelo dobra ter je občinstvo vsak posrečen skok burno aklamiral. Zlasti Mladi Ziherl je žel za svoja izvajanja buren aplavz. Njegov najresnejši konkurent je Ml njegov klubski tovariš Srečko Kordelič, dočim lanskoletni prvak Bogomir Grilc iz Karlovca ni bil nevaren. Videč da ne bo mogel doseči prvenstvo je Grilc po drugem poljubnem skoku odstopil od nadaljnega tekmovanja!! Flacement v tej vseskozi napeti in zanimivi konkurenci je naslednji: 1. Branko ZBieri (Ittrlja) 114.40 točk;
Lov za rekordi na drugem polju
&6 (KSU) 36.36;	5.	Frano Pribovšek
(Hitija) 33.36,	6. Dezider Solteš (Viktorija) 28.64;	7. Aleksander Trtoojev*
(KSU) 34.26. Naetednja disciplina so bffi
Bodofi rekorderji
3. Srečko KordeHč (Ilirija) 103.02; i-Egon Strnad (Ilirija) 97.88;	4. Mak«
Trost (Ilirija) 7524. PLacement Mirjan, etttfflc sfca/kavčev je dokaes da so v tej discip-Hni absolutni gospodarji in da zaenkrat nimajo resnejših konkurentov iz ostalih delih naše države. Da bodo naši čitaite4jl tudi poučeni kako je tnila žirija sestavljena, navajamo tudi imena: vrhovni sodnik B. Kramiaršič iz Ljubljane; sodniki: Savo Sancin in D. Potokar 1z Ljubljane, T. Bedenko, M. Simovič in Praunsberger, vsi iz Zagreba Etoapovič iz Beograda in Sef iz Maribora.
Po kratkem odmoru 30 sledile waterporto tekme, in sicer sta kot prvi par nastopila SK Jadran (Split : Z.KP »:1 (4:1) Jfedramaši so bHi absolutni gospodarji v w*l ter so tudi v tehničnem pogledu Za-gaetbftame prekosili. Rezultat bi bil po poteku še večji, da ne hi imeli Dalmatinci amoto pri streljanja. Sodil je, objektivno in dobro g. Rramaršič iz Ljubljane. Kot dingi par sta nato nastopila SK tog (Dubrovnik) : SK Ilirija 6:0 (4:0) DoCIm je bSH J)ug ▼ prvem polčasu v ppeanoH., je bila igra v drugi polovici po-potoomaa, odprta. Btrjani so bili malce prepočasni ter aefto neodločno pred nar sprotnim golom. Tako je marsikatera zrela prilika izostala. Najboljši mož je bil Soaaipa v napadu in viratar Linhart, ki je zlesti v drugem polčasu branil nekaj težkih atretav. pri Jugu se je posebno
Včeraj so se na Mariborskem otoka pričele tekme za jnniorsko državno prvenstvo v plavanju in waterpolu ter skokih za vse
Kaj bo z mariborskim* šolstvom ?
GRAJSKI KINO. Od petka do vključno nedelje
HIMNA LJUBAVI
V glavni vlogi šarlota Susa, Paul Kemp, Paul Hartman.
odlikoval Toftovič, Id je tudi dosegel največ golov. Po poteku igre rezultat sicer ne odgovarja, pač pa je zmaga Juga popolnoma zaslužena. Sodil je g. Bedenko iz Zagreba. Morda je bil objektiven, toda Iliriji je prav žvižgal, dočim je Jugu marsikaj prezrt in to zlasti glede foulov.
Tekmovanje se je danes dopoldne na-j daljevalo.
Omeniti moramo, da je tudi organizacija prav dobra, tako da se posamezne točke zelo hitro absolvirajo.
Šoteke počitnice se nagibajo že v drogo potavioo ni pa od nikoder znaka, da bi se ■vprašanje mariborskih srednjih Sol s pri-hoctajiim letom šolskim letam, ki prične že čea mesec dni, premaknilo * mesta. To jfe za vse prizadete kroge, predvsem pa aa starše, ki jim otroci dora&čajo, bridko razočaranje, ker se je po pripravah in obljubah smelo pričakovati, da pride vendar enkrat do rešitve zadeva žeaske realen gimnazije, učiteljišča in v zveai s slednjim položaja meščanskih šol. željo po višjem zavodu za ženske potnice ali po drugih strokovnih šolah so starši, iizmoii-reni po izkušnjah, za enkrat itak črtali iz programa dosegljivih možnosti.
Nerafflčiščeno prehodno 6tamje našega notranjepolitičnega raizivoja ni sicer dopuščalo posebnega optimizma naipram bud-žotnim dvanajstinam, vkljub temu pa je bilo ®a Maribor razočaranje, da se v skupščini ni dvignil noben glas za pereča obmejna šolska vprašanja. S tem večjo hvaležnostjo so billa sprejeta pomembna izvajanja senatorja dr. Kramerja, ki se je v specialni debati v senatu toplo zavzel na šolske in kulturne potrebe obmejnega Maribora.
Talko pripadeta narodna javnost še ni tn^jubiHa vsega upanja, je pa mnenja, da je pa£ skrajni čas za pozitivne ukrepe, ako se sploh hočejo todaiti in izvesti, kajti odlašanje tudi le za nekaj tednov pomen ja imanlbo celega šolskega leta, ali najmanj nevftečna premikanja in trenja v času, ko bi Snel t«6i pouk nemoteno v normalnem teflon.
(NfitfboOj nujno, ob enem pa praktično brets buridetmih žrtev izvršljivo je vprašanje itfcilteljJišiča. Za starše dečkov in <le-kfte, M so floeegil zakonito starost ta izpopolnili pogoje za vstop v učiteljsko Solo, je ta sadova naravnost življenjskega pomena, kajti postavljeni so pred izbiro po-kffca, U se ne da odlagati, pa tnHdj pozneje Igo je emkrart storjena, le s težavo popravljati BaOeg tega pa se že adaj, kakor je praMHno podčrtal senator Kramer odpira ■stjraftanje moškega učiteljskega naraščaja, Id utegne poetaiti kmalu kočljiv problem m na6e osnovno šolstvo če bo sedanji va-cttnm r mčM)e(ljski v®g»# postal tratfno sta-nOa.
Deanonbiramje učlltaljdšč traja *e dve leti. Ibeitas so obstojali v Mariboru ln menda todl v Ljubljani in drugod, senno Se trije v®!# leftniSfcl, »a prihodnje Šolsko leto ostaneta, če se n46 ne Iiapremeni, samo 8e dva. CSabo praktiftno pa se mariborsko učiteljišče rednoVa z ozirom na paralelke, za cede tri ramrede. Tako se bližamo poipolni uklhuitvi zavoda, ki pa Se zakonito obstoji % popolnim sistemiziranim stanjem učne->ga oeobja. Ka novo o«ivlj(*nje učiteljišča tektaij pri nas ni treba nobenih novih finan. čnlh žrtev, treba je le načelne odločitve o vprašanju nčiteljske vzgoje. Vemo, da so v tem pogutM« mnenja v učni 1 upravi in
tutdi meri pedagoškimi sitrokovnjak! nth-no deljena OKiikar je pred treuni leti post«, lo vrašanje učittelljiskih Sol aktualno, je W-lo ianešeno že mnogo predlogov, diskutiralo ee je o njih v tteku in na pedagoških zborrh, ne da bi došlo do zbldžanja ali celo do neke centralne rešitve. Se nedavno se je zborovanje učiteljev saveke banovine tereklo za ustanovitev pedagoških akade mij z značajem fakutet, ki bi HITe pristop-ne seveda le absolventom srednjih Sol z višjim tečajnim impitom. Ni tu mesto ta tudi ni stvar novinarskega članka, meritorno razpravljati o raznih predlaganih reformah, o tem bodo imeli besedo strokovnjaki in seveda učna uprava Vidimo pa iz različnosti gledanja na šolski problem, da je do odločitve še dolga pot ta da bodo — po dosedanjih izkušnjah soditi — pretekla leta, predno bo vprašanje le teoretski razčiščeno. Spominjamo se pri tem na učni načrt za srednje Sole, ki se olbeta in menda celo pripravlja že več ko deset let, pa smo očiv>i'dno danes, Se prav tako daleč od njega, kakor ob’ začetku.
Praktične potrebe šolstva in tudi dora-ščajoče mladine pa ne prenašajo tako dolgotrajne vrzeli, zato se nam zdi, da bo pač treba prietopiti obnovitvi učiteljskih šol .jnsaj začasno, dokler ne dozori dobro premišljena, trajna reforma.
fašll smo v svojih izvajanjih iz kompleksa mariborskih šolskih zadev, vendar iBgleda, da v bistvu veljajo naša’ razmišljanja tudi za druga šolska mesta, vsaj v Sloveniji, kjer vladajo približno iste razmere. Za Maribor pa so ta vprašanja posebno aktualna, ker so tu vzgojne možnosti pač bolj omejene, kakor na primer v Ljubljani, dočim je število dijakov in srednješolskega naraščaja najmanj enako.
Posebno težko so prizadete deklice in njih starši. Po demontiran ju učiteljišča sta jim ostali na razpolago za vlSjo izobrazbo samo obe giimna<ziji. Zato pa so tndi v zadnjih letih njlih nižji razredi natrpani z žensko mladino, kar neugodno vpliva na možnosti normalnega pouka, deklicam pa tudi ne nadomešča popolnoma institucije, ki bi se v vsaikem pogledu ozirala na posebne potrebe ženske vzgoje
Lokalni faktorji so storili svojo dolžnost prostori za ženski zavod Ro pripravljeni! 7. ozirom na razbremenitev obstoječih srednjih šol je mogočo reSiti profesorsko vprašanje breo: večjega, števila novih nameščeni Bistvenih budižetnih ovir torej menda ni in bi šlo pri nekoliko dobre vodje toKM v sedanjem oziru državnega gosipo-darstva.
Kakor Se rečeno, Maribor še vedno ni izgubil vsakega uatpnja, da se vsaj deloma že letos zadosti njegovim šolskim potrebam. Polaga pa merodajnim mestom na srce, da uvažnjejo težki položaj mladine in staršev, ki že zda.i, mesec dni pred začetkom pouka, ne vedo, kako in kamn.
Prvi zmagujoč! slovenski letnik ..*!
Leta 1910 je na drž. moškem učiteljišču v Mariboru prvič maturiralo aa eno tretjino več Slovencev kot Nemcev, bil je to prvi, zares zmagujoči slovenski letnik.
Glavno zaslugo na tem ima g. dr. Matevž Potočnik, takratni profesor, poznejši povojni ravnatelj mariborskega učiteljišča, ki živi sedaj kot upokojene« Lescah pri Radovljici. Z njegovim prihodom na mariborsko učiteljišče se je na tem zavodu rapidno dvigal narodni ponos slovenskega dijaštva, katerega neustrašen zaščitnik na eni ter strog dobrohoteči profesor na drugi strani je imenovani bil povsod in vsa leta svojega blagodejnega službovanja na tem učiteljišču. Slovensko dijaštvo ga je izredno vzljubilo in ga nazivalo za svojega očeta. Imenovanemu letniku je bil on prvi dve leti razredničar. Ker pa se je v obrambi za žaljeno slovensko narodno stvar in čast naravnost eksponiral, je bil kot raz-icedničar zamenjen, vendar svoje očetovske skrbi za slovenske dijake ni opustil. Bil je nenavadno neustrašen dosleden in pripravljen na vse, bodisi v svojem moralnem ali gmotnem žrtvovanju. Pod njegovim vodstvom, po njegovi zaslugi je leta 1910. na tem učiteljišču maturiralo 24 Slovencev, Nemcev pa je bilo le 11. Od Slovencev so do danes umrli: Framc Coter, Franc 6uček, Herman Križ, Janko FUrst, Ivan Kranjc, Karel Rumpret, Ernest Horvat in Josip Stei.nberger. žive pa: Franc Berglez, Vekoslav Gobec, Božidar Gsel-man, Franc Golež, Robert Ivanuš, Aleksander Koprivec, Lugvik Kokot, Mirko Majcen, Ivan Mihev, Franc Ramšak, Franc Rožanc, Mirko Sušnik, Stanko Snuderi,
%
ioloSsdo
I
mn cj*l
Minko Vauda, Josip Velnar in Janko te>L Večina teh se je na povabilo sreakega Šolskega nadzornika g. Mirka Vaude zbrala 5. t. m. k proslavi 25-letnice mature v Ma-riboru. Od še živečih njihovih profesorjev sta. med jubilanta došla g. dr m Potočnik in med jaMlaniO istotako zelo ljubljeni in vteokocenjemi g. dr. Ljudevit Pivko ki je tudi par tet poučeval ta letnik. Ves 'dan in pozno v noč je bila prav družinsko sklenjena in razpoložena skupina teh obletni-čarjev, ki so skupno z obema gg. profesorjema, obema še danes naravnost mladostno ohranjenima, obujali spomine na razne prijetne in senčne dogodke izzia večno lepih dijaških let. Pri tem so tudi ugotovih, kako naravnost borbeno in težko je bilo stališče predvojnega dijaštva, pritiskane-ga in tendenčno zapostavljenega od nemških profesorjev, česar vsega današnjo di-jaStvo niti prav pojmiti ne more. To borbenost pa je neslo tako preizkušeno dijaštvo po dovršenem študiju tudi v svet, ga nosi in ga bo nosilo med narodom dalje proti eksperimetiranju melanholikov in komodnežev. Jubilantje so se po prisrčnem družbovamju le težko ločili in sd obljubiti dvoje: 1. po možnosti se letno na isti, dogovorjeni dan znajti ob »Mariborskem tednu«, ki si ga navadno vsak pogleda in 2. polnoštevilno leta 1040. manifestirati 30 letnico mature. Imena navedenih jubilan-toy so javnosti dobro znana in so to sami priznani nafii narodni pionirji, zato se tudi roi pridružujemo ob četrtstoletnici njihove mature z iskrenimi čestitkami... ŽIVEL PI.IONIRSKI MARIBORSKI, SLOVENSKI UČITELJSKI LETNIK 10M.
—m iHifumi Hnotetai br»ov«ad tečaj Slovenskega trgovskega društva v Mariboru vpisuje vsak dan od 10—11. ure Zrinjskega trg 1. Zahtetrajte rospekte! Spreiiamado »e tutfi
PoStnlna plačana v gotovim
Maribor, sobota 10« avgusta 1935	št	180	Leto	IX.	(XVI.)
MARIBORSKI
Cena 1 Dir
VECERNIK
Uredništvo ta aprncre Maribor, Gosposka dL n, tet. 2440 in H8S I Ljubljana, Knafljeva uL 5, te*. S13K, S123, 3184, 3125 in 3126. I Utaja razen nedelje in praznikov vsak dan in stane mesečno dostavljen na dom 12 Din, prejeman v opravi ali po pošti 10 Din. I Oglasi po ceniku. / Oglase sprejemata tudi uprava »Jutra* in »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. / Poštni čekovni račun št. 11.409. I Posamezna štev. 1 Ota.
„ JUTRA"
Letno gledališče Sokola Ruše otvarja svojo četrto sezono
Letos se vprizori Vombergarjeva kmečka komedija »Voda« v avtorjevi predelavi za vprizoritev na prostem. Vaje so v polnem teku l«r bo predstava predvidoma 15. t. m. ‘ Igra je polna zabavnih prizorov ter se bodo ljubitelji ruškega letnega gledališča brez dvoma
| nasmejali do solz. V igri sodeluje okofi 100 ljudi. Gledališče se je letos zopet v marsičem preuredilo ter se izvršuje tudi nova scenerija. Režija je zopet v veščih rokah našega rojaka, elana ljubljanske opere g. Vekoslava Janka.
Izprehod po razstavah Mariborskega tedna
Maribor, 10. avgusta.
Mimo tekstilne In kovinske industrije je važen Sinitelj na našem gospodarskem področju tudi kemična industrija, ki se je kmalu po vojni naglo razvila na mariborskih in okoliških tleh. Nekatere kemične tovarne so uživale že v preteklih časih velik sloves, po vojni pa so na ugodnih mariborskih tleh zrasle nove, ki jih je narekoval napredek kemije in duh časa. Med novimi tvornicami so nekatere zaradi odlične kakovosti produktov zaslovele Sirom sveta in si osvojile mnoga tuja tršiSča. Vkljub temu pa jim kriza ni prizanesla in so skoro vse v zadnjih letih bile primorane zmanjšati obseg svojih obratov.
Na letošnjem Mariborskem tednu je razstavila nekatere svoje izdelke znana »Tvor-nica za dušik« v Rušah. Po svojih umetnih gnojilih je ruška tvornica za dušik znana po vseh naših umnih kmetijah.Letošnja razstava njenih izdelkov je silno zanimiva, ker je mimo raznih umetnih gnojil, dušika, 40% sečnine in raznih nitrofoskalov, je razstavila tudi karbid, kisik, ogljikovo kislino, amoni-jak, diessous-phn itd. Posebno interesanten del pa tvorijo razstavljeni silicium karbid in korund za izdelavo raznih smirkovih produktov in ferro-chrom ter ferro-silicium. Največ teh izdelkov izvaža tvornica raznim tujim kovinskim industrijam. Rude za omenjene proizvode pa nabavlja tvornica iz južne Srbije, Bosne in Dalmacije. Tvornica za dušik je bila zgrajena že med vojno. Takoj po vojni je pričela obratovati v največ jem obsegu in nekaj let stalno spopolnjevala svoje
obratne oddelke. V početku je izdelovala te karbid in apneni dušik, pozneje pa je pričela izdelovati najrazlične kemične produkte. Njen glavni odjemalec je tujina. Po 1000 vagonov izvozi na leto apnenega dušika v razne srednje-evropeke, balkanske in orientalske države, pa tudi Južna Amerika in Avstralija sta njeni dobri in zvesti odjemalki. Pogon vseh obratov je električen. V časih dobre konjukture je ruška tvornica porabila za svoje obrate dve tretjini vse falske produkcije toka. V tvornici je sedaj zaposlenih okrog 300 delavcev. Mii pa so časi, ko si je služilo kruh v njenih obratih okrog 1000 delavcev.
Največjo pozornost na razstavi tekstilnih izdelkov pa vzbujajo nedvomno produkti priznane tvornice konfekcije »Zora« z Ruške ceste. Naš ženski svet strmi nad razstavljenim svilenim triko-perilom, ki se preliva v najrazličnešili nijansah vseh barv. Razstavljeni so nadalje izdelki znanih zaščitenih znamk:	»Bengert, »Ribana«, »Silmira«,
»Maratti«, >Prof. dr. Jager«, kakor najrazličnejše moško, žensko in otroško triko-perilo, žensko perilo iz umetne svile, sokolske majice iz bombaža in hlače ter razni drugi pripomočki. Posebnost tvorijo razstavljene moške, ženske in otroške kopalne obleke raznih zaščitenih znamk, ki so si osvojile čvrst položaj na domačem in tujem trga. Tovarna je moderno urejena in je v njen zaposlenih okrog 100 delavk, ki producirajo na dan okrog 75 ducatov raznega perila in drugih izdelkov.
Mariborska kronika
—m. Bog daj srečo! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Anton Novak, radtotehnik im pripravljalna N&na Mačkova« krojaški mojster Anton Holc in zasebnica Ana Pihlarjeva; jetniški paznik Avgust Lešnik in kuharica Marija Kure-fiova; šofer Bogomir Lešer in posestniška h& Ivama Šalamunom; prof. ir. Maks Vraiber ta profesorica Sabina Sončeva; posestniški sin Jožef Brumec in posestnikova hiči Marija, Berglezova; tovarniški delavec Risto Djurič to	tovariška delavka Ljudmila Pelceva;	pekarski pomočnik Edvard Jonke in	šivilja Marija
Rušnikava; ključamičar	Ivan Kermel
ta tovarniška delavka Roza Brumesrjeva, krznarski mojster Valentin Železnik in šivilja Marija Krumplova; ključavničar Mihael Čeme in tovarniška delavka Marija Sternova; čevljarski pomočnik Peter Kropeč ta tkalka Marija Jureftkava; delavec državnih železnic HVanc Kocbek to delavka Ana Straubova ter posestnik Alojzu Vernik to posestniška hči Marija fimirmaulova.
—m Obrtna razstava v Celju traja do 18. t. m. PMovMma vofinaa. Ogletfte »i kras-ne issdelke domače proizvodnje!
—m Gozdni kompleksi v ognju, v Kobil jeki šumi pri Dolnji Lemdavi je izbruhnil gozdni požar, ki je uničil na 1.63 oralih umetno vzgojene borove nasade. Skoda nafta preko 50.000 dinarjev.
—m IMztftetrani kovanci po 20 in 10 dinarjev so se pojavili v Fakovcih, po 10 dinarjev pa t it. Ujm ter po 20 din. v Proanjakovdb v Slovenski Krajini. Ma^ rtbarakemu dri. todfflstvu	je bil namreč
ovaden 36 letel detarre Josip Garza iz Prosnjakovoerv pri Murrfri Soboti, ker je hotel spraviti v promet 20 <tta. ponarejene kovance, M iavirajo kakor se je dognalo ta Salovoev, kjer Je se je	meseca aprila
raadcrffia vešja ponarejevalska tolpa.
—m Kolesa Izginjajo. Služitelju Francu. Lešniku so iz veže glavne pošte ukradli novo okato znamke »Styria«, evidenčna štev. 101.227.
—m Vlom v cerkev. Neaasledeaii storilci so udrli v cerkev Sv. Mihaela v Šoštanju ter pobrali denar iz puščic pri giavnem to stranskem oltarju.
—m Z drevesa je padla Ana Zver iz Gomilice to sl strla obe roki ta zadobtta pri tem tudi notranje poškodbe.
—m Mariborska finančna kontrola je dobila svoj telefon, ki ima številko 8740.
—m Na splošno zahtevo v soboto po. novna revija v Veliki kavami. Modeli »Potit Pariš«, Maribor.
—m Srečotov (tombola) d »ko)a .Mai 'bor II Pobrežje bo 8. septembra t. 1.
 m Gasilska četa v Studencih pri Mariboru prirodi, dne 1. septembra 1935 tombolo in prosi vsa društva, da na ta dan ne priredijo nobene veselice. Tudi gasilska četa je upoštevala vsa društva in ni priredila nobene veselice.
—m Veliko gasilsko slavje obmejnega gasilstva bo v nedeljo, dne 11. t. m. pri Benediktu v Slov. goricah, kjer bo ob 18. razvitje novega krasnega prapora. Pokrovitelj lepe prireditve je arestkl načelnik za Maribor, levi breg dr. Senekovič.
—m Strašen samomor. V St. Uju ▼ Slovenskih goricah si je pognal amrtno-nosno kroglo v sence 25 letni posestnikov sta Friderik Sol. Ustrelil se je z lovsko puško svojega očeta. Krogla mu je raznesla pol glave ta so možgani brizgnili po stropu ta steni podstrešne sobe. Bil je takoj mrtev. Mladenič je že večkrat derjal, da si bo končal življenje.
—m Velik vlom. V noči na soboto je bil v Ahtigovo gostilno na Teznem izvršen velik vlom. Ob času našega porodila, se vrši preiskava, pri čemer bodo ugotovili koliko Je škode.
Današnje dopoldansko tekmovanja
Maribor, 10 aivfrusta Točno db S. ae je danes mudadijevalo ptevaftno tekmovanje na Mariborskem ototoa. Danes datpolldine Je bd*o na spored« najprvo tekanomnje Jumaarjov na SO m prosto. PritJaw*Jo ae je 29 teitomovadoeiv. V »vrbo feabtne % toom&oo Mtko je Mio 8 pcreatetanovatsl, v katerih eo se plasirali:
I.	1. Albert BJe*weis (ZIBK) 28j8, 2. Peter Demowt» (M.) 88-1. EL 1. D^Hfflipis Ztoaj (EIPK) 88j8, t. M*rko OUgamovič (Jlug) ».4. UH. »račko Lennt OB.) ».8, W. Sašo Klein MRK) »A, V. Vtakaniikn Nenad (Jadran) 2».4, VI Artboa iHJamte (Jog) »-4, vm. Ben jak («WBDtar«a) JOA, VHH. PwbreM6 VasUtje datiran) »X V fina#© SO se tmrw) plhulrsflr Dafflttp*6
(ZlPK), Bleifweis (ZPK), Bezjak (Viktorija), Demonite (-Ilirija), Klein (0PK), Viukaiillin (Jadran), OifeanoivtC (Jug), ln PeKreSl« (Jadran).
V flaisn poročila tekmovanja Se trajajo.
Trife pokali
so namenjeni zmagovalcem ob priliki plai-vairnh tekem za državno prvenstvo. Me. atni predsednik dr. Llpold je daroval pokal za najboljše moštvo v »kokih. Mestna podjetja za najboljšega Juniorja odnosno jnniorko, M doseže najboljši čas v primeri a držaivmim rekordom, tretji pa Mariborski beden za najboljše moštvo v water-potn.
*jKOL
Uspela sokolska prireditev
se Je vritta preteklo nedeljo na letnem teu lovadišču BoJocia Pobrežje. JKlJab štovil-nim priiredMavaim t Mt&nji otoottai nas Je obi^kado preko 1000 ljudi. Ve« okoJMkJh sokolskih društev, gaoUsko društvo Pobrežje ta koiesondko društvo tekstilnih delavcev v Mariboru Je s navaočtaostjo svojih številnih delegatov tudi pripamogio k lepemu uspehu. Pripomniti moramo, da ae je tudi naše članstvo odzvalo polnoštevilno ter s tam dokazalo svojo sokolsko pripadnost. Pevsko društvo »Zarja« Je zapelo več tepob P«*ml. Razvila se je krasna narodna zabava, katero je izpolnjeval anored zalbavnlh, teJovadnfli ta odrskih točk. Zavtedfto Je vsestransko zado-vdjrtvo, ker »o šotori, dobra postrežba, ples ta taborna godba »Poštarjev« nudili vae«&, kar sl Je kdo poželel. Zdraivo!
—o MMn (tombola; Sokola Maribor D pobredje bo 8. aegtfeimbra t. L
 o Sokolsko društvo Maribor-nmtica ta
SolkoMko društvo Varaždin ae sre&eta Jutri v nedeljo oto 0. zjutraj na letnem so. kotokem teknradiščiu društva Maribor-martica v vdejbal tekmi .
MafihorsieS spori
—s Teniški dvomatcli Maribor : Celje
bo v nedelje 11. t. m. dopoldne na teniških igriščih IStSK Maribora v Ljudskem vrtu. Tekmovanje se bo pričelo ob pol 9. uri to bodo igrali Dtirschmid (C) proti Škapinu (M), Toplek (C) proti Lettsnerju (M), Honigman (C) prati Albanežeju (M) Grosaledth (C) proti Otonu Blanke joj, (M), Juvan (C) proti Korenčanu (M), Pažur (C) proti Vamipiu, gdč. llza Westenova (C) pri ge. Baričevi in gdč. Vera Majdi-čieva (C) proti gdč. Thalmanovi. V igrah mešanih parov bodo za barve Maribora nastopili ga. Babičeva tn gdč. HalbSrtova in Tončič, ga. Boročeva in Skrobar, Tončič to skrobar ter škapn in Lettner.
Tezenske novice
Gostflno Horvatič je pred dnevi abteCcal nočni goet, ki Je odprl s ponarejenim ključem kuhinjska vrata ta v veži strokovnjaški odmantiral s kolesa novo dinamo številko, ter si prisvojil pumpo in ključe. Slučajno Je pozabil vzeti 200 Dto, ki jib je hrautt gostilničarjev ata skrite v legitL madji za Mariborski teden. Tz veže se Je zlikovec splazil v kuhinjo to zlezel nato skozi okerace v točilnico, kjer se je pošteno naložil s sirom to .salamo. Sit to napojen Je zlezel skozi okno na prosto to zapustil gostilničarju nepla&en račun za 400 Din. Drugo noč je poskusil menda isti uzmovič tatinsko srečo pri posestniku Slačku, kjer pa je pravočasno pregnala domača hčerka, ko Je tat ravno »polagal« svoje noge iz okna v spalnico. Sedaj se pridno pripravljamo na nedeljo dne 18. t. m. Virli sokolski kuiukarji so pridno na deta, da nas bo Teaenčane »Maksi« še bolj razvedril, kakor svoječasno uprizorjeni »(Maksi v škripcih.«
4
Tezenska strelska družino obvešča svojo člane, da v nedeljo II. t. m. odpade strelska vaja zaradi lovskih strelskih tekom.
Razstava Ljubomita Naklča
V okviru prireditev Mariborskega tedna jo poleg razstavljenih del naših treh odličnih umetnikov G. Kosa, M. Mateša in F. GorSeta, ki imajo svoja dela razstavljena v šoli v Raalagovi uilici, zbral svoja dela tudi splitski stik ar Ljubomir Naikič. 26 slik, pretežno marin, priča o nadarjenosti mladega umetnika, ki ima Solo »Scuoie du nu-do« v Firenci in ki se je pozneje učil pri mojstru Mienegeli Dinčiču v SpVtu, Nakič je močan v tehniki oljnih barv, snovno pa v pestrih motivih nagega pomorstva. Na-kič je razstavljal prvokrait leta 1930 v Šibeniku, teta 1903 v Pragi, leta 1934 v Beograd«, pozneje v Novem Sadu, Snšaku, Karlovcu, Varaždinu, Ranjaihiki, Ziagreb in Ljubljani. Letos je pri Sel tudi v Maribor in razstavil svoja dete v mali unionski dvorani
Nova planinska postojanka
pri Sjv. Treh kraljih na Pohorjiu se blagoslovi v nedeljo d®e 18. t. m. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel podibam dr. Plrkimafjer. Blaigoslovutvene oforede opravi martborelfci Skofl dr. Tamažiič. C*) tej prJMkl se Tibere na krasni planinski točki na tisoče planincev te Mar.Kbora im ofcoMce.
Pohorske no vice
8v. Lovrenc na Pohorju. Lesna trgovina setdaj prt nas neko®Bno boljše kaže. — Jmt-r* v nedeljo 11. t m. bomo imeli pri nee vefttk pnuanlk. Prtde k naim rwdni8ka godba ta Mežice ta naon bo s »vtranjem lepfb komaidor priairaivUa nelfcaij prtjetnllh nrtc. — Po nraivBlfci doJini Je zadnje čase bo»H mflBtJft «1ove® ta pros« utoagajme. Kamor je priAel, so brMko ctoftutffii, da Je * njfim vred tagitril ka/HMm predmet. Takftnib IJu-dtj Je ipo (Dravski daMsni precej na »otolsklho
Mariborski svinfskl sejem
Ha mariborski svinjski sejem dne 9. t. m. je bilo pripeljanih 212 svinj in 1 ovca. Cene so bile Medeče :	Mladi	pnašiči 5—6
tednov stari kmd. Dfim 45—dO; 7—9 80—90; 3—4 mesece 130—160; 5—7 mesecev 300— 290; 8—10 mesecev 300—350; 1 leto stari 400—4(50; 1 kg žive teže 4—5; 1 kg mrtve teže 7JO—10; ovoe, tomd. 50. Plnodanih je bfflo 89 svinj n 1 ovca.
Iz Ptuja
—p Sestanek arheologov v Ptuju. Muzejsko dru&tvo v Ptuju je imelo 2. t. m. izredno odborovo sejo pod predsedstvom predsednika gfen. ravnatelja v pok. g. Dr. Komljanca. Predmet seje Je bfflo izkopavanje starta na Hajdini. Seji ao priso-abvuraii te sledeči znanstveniki ta sicer gg. umvesrziietrri profesor — Schmidt iz Gtaadfia, direktor aiibeBioSkega muzeja v Sptttu Dr. Abraaniič, univerzitetni profesor Dr. Sarta ta banovinski konservator Dr. Štete ta I^jufaijame. Ogledali so si ižkoptae na Hetfdtai ta določili mesta, kjer pri&vejo ▼ doglednem času z izkopavanjem. Začetkom septembra pride v Ptuj večja skupim tooaemskta znanstvenikov ta arheologov, ki se mude na študijskem potovanju, da ai ogledajo znamenitosti Ptuja.
—p Poneverba pismonoše. Na požti v Ptuju je bil nastavljen že več let 38 letni V. A., ode 7 nepreskrbljenih otrok, ki je raiznadal požto ta denar po Krčevini pri Ptuju. Pri neki priliki pa so mu prifili na sled, da Je nekemu upokojencu poneveril nad 4.000 Dto na ta način, da je nakaznico, naslovljeno na dottčoega upokojenca, podpisati sam, denar pa si pridržal. Ko je dotični upokojenec denar urgiral pri postni upravi, ao mu pokazali podpisano na. kazrdeo. Na podlagi tega so orožniki na-praviJi v njegovem stanovanju hišno preddtoavo ta priSK ma sled, da se je S. z enakimi manipulacijami 2e dalje časa pečal. Do sedaj ugotovljena Skoda znaSa nekaj nad 7.000 Din. Imenovanega pismonošo so aretirali to ga izročili sodišču.
—p Zopet požar na Dravskem polju V noči od 6-7. t m. okrog ene ure se je neredoma zasvitalo nebo nad obširno vasjo Stmižgonjci p« Cirkovciih. V podstrešju trgovine Ane Kopušar je izbruhnil požar, ki se je z bliskovito naglico raizstoril na skladišče, v katerem je bilo nakopičeno spece-nijsko, galanterijsko in manufakturno blago. Ker so bil domači ob izbruhu požara v spanju, so rešili le malenkost , vse ostalo s pohištvom vred pa je postalo žrtev plamena. Zakonca Kopušar z 21 mesecev sitarim otrokom in 75 'etni pre-vžitkar L ude vit SfcrSba, ki so stanoval v hiši, so si komaj rešili življenje. Skoda na pogorelem blagu /naša 35.000 Din., škoda na hiši, M je sicer zidana, a je zgorelo vse do tali s pohištvom vred, tako da atoli le
o&nneAo zidovje v zrak, znaša 20.000 Din, ta ae ceni skupna škoda na 55.000 Din. G*-sScean iz Šikol, ki so prihiteli na kraj pozama, se e zahvaliti da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja, ki so bili a že v veliki nevarnosti. Nastaila skodla je krita z zava-rovadniimo. Kakor se je ugotovilo, je požar povzročili pokvarjen dJmnjak.
—p Smrtna nesreča. Včeraj 6. t m. se je zgodi« v Šturmovcih pri Sv. Vidu nesreča, ki je zahtevala žrtev mlade gospodinje. Marija Bmodnjak rojena Oiglar, 34 letna žena posestnika, je prišla preblizu Anpreženemu konj«, ki jo je surcill z nogo s tako stiilo, da je obležala nezavestna. Pome srečenko so nemudoma prepeljali! v ptujsko bolnišnico, kjer so uigotovtifi, dla so od konjskega udarca raztrgam jetra. Ztdiravni-ški pomoč je bila brezuspešna, ker je poškodba bfla smrtonosna. Nesrečnica je po Strahih mukaih poškodbam podlegla. Pokojnica je bSJa pridlna in oboe spoštovana gospodinja, zapušča 5 nepreskrbljenih otrok in sočustvuje na težki izgubi vse on-dotno prebivalstvo.
—p Ptujski sejmi. Konjaki in goveji sejem v torek 6. t. m. Je bil z oziram na letni Ožbaltov sejem, ki se vršil v ponedeljek 5. t, m. in o katerem smo že poročali, slabo založen. Prignali so 181 glav živine, prodali pa 41. Cene so bile iste kakor na ponedeljskem sejmu, kjer je znašal dogon 1234 glav.
—p Sejem za prašiče v Ptuju, v sredo 7. t. m. je bil razmeroma dobro aaiožem, kupčija pa je bila slaba. Prignali so 307 rilcev, prodali pa 32 komadov. Povrečne cene za kg. žive teže so bile naslednje: pršutarji 4.50—5.— Din,	debele 5—5.50
Dto, piemene 3.75—4.50 Din, prasci 6 do 12 tednov so se prodajali po kakovosti ta sicer od 40 do 80 Dita komad. Kakor razvidno, so oene padle ne samo pri goveji živini, ampak tudi pri svinjah.
Obrtno gibanje v Maribora
V mesecu juliju 1035 30 se na nove oddale nove obrtne pravice to sicer so dobili: Stemifla Franc, godbenik, Tržaflka c. 18, Plohl Ivan, mizar, Ulica 10, oktobra 5, Popp Karl, mizar, Korogka e. 21, ŠMfc Franc, trgovina s pohištvom, premogom to drvmi, Krekova ul. 6, Vojska Karol, sofoosllkar, črkoslikar ta pteskar, Dravska ul. 10,	Schmid Hilda, pralnica,
Barvarska ul. 5, Franko Anton, trg. z mešanim blagom in šolskimi potrebSflt-nami na drobno, Valvazorjeva UL 36, Maj Anton izdelovanje masti za vozove, to-■vofcne masti in m azilne masti (maziinega mila), židovska ul. 14, Zorico Vinko, trg. s mešanim blagom, perutnino, deželnimi pridelki na drobno, Stolna ul, 4, Sknibic BBotilda, šivilja, Pobrežka c. 6a, Rebernak Anton, avtoizvošCek, Cankarjeva ul. 20, Gorenjak Alojz, krojač, Orožnova ul. 3, Plataer Adolf, godbenik, Grajski trg 1, IPhHtJakovič B^nicn, SpeditenSta radnja
<£)u6Cian&&i fit*6ec v Wt aiittciu
Naš teden pa je res od vraga. Še Ljubljančane je predramil... Jutri pridejo... Zaradi razstave... Kdo bi jim verjel!
Teden jim ne da-miru... Superlativnl uspeh ... ogromen obisk ... Z vstopninami zadovoljni tujci... sladko-grenki občutki domačinov... Boji jo se, da jim bomo Se njihov sejm »sfrdirbal«.
ir
Vam Ljubljančanom že lahko izdamo tajnost: Pred otvoritvijo smo krizo uklenili... Kako? Tam pri vas nekje imajo polža... Oglejti si to zadevščino...
Sprejem bo nadvse svečan. Belo oblečene deklice, cilindri, novinarji, fotografi in slični priveski. Ata pa imajo pripravljen primerno zabeljen »guč«.
★
Po sprejemu ogled vsega dobrega in slabega. Odlikovanje tedna s prekrasnim vencem... Hudobneži trdijo, da je spleten t trnovskega zelja in ižanskih klobas...
★
Za Vas mile goste je vse pripravljeno.
Zaloga buteljk gre v tisoče  Kakor v
malem paradižu se bodo imeti... Da ne bo pozneje očitkov, da ste v Mariboru samo
»ufne guncali*.
★
Želeti bi bilo, da pustite murele doma, da nam tujcev ne splašite... Ravno tako po-čvičkane obraze, ker imamo hudega bikce... Meglo pa lahko s seboj priženete ... Morda bo prav prišla pri odhodu ... Prav mora biti...
Ljubljančankam svetujemo obisk naše modne revije — brez spremstva. Dvajset prav zauber menekinčkov zmoti še tako pridnega moiička... Baje je nevarno*f minula ... gredo v Hollywood ...
¥
Hvaležni gostje pripravljajo našemu tednu dostojen konec ... Ljutomerčan, pekr-čan, ritoznojčan i t. d. ne smejo odpovedati... Pod strokovnim vodstvom rožnatega moža bomo imeli priliko občudovati — revijo ljubljanskih mačkov...
★
Ljubljana — nevesta, Maribor-ženin te željno pričakuje. Pridi v njegov objem .. Sladkih uric ne boš nikoli pozabila... Po-zdravtfenot	V—h.
Mariborska mladina na delu za letalstvo
Maribor, 6. avgusta
Kdo vč kolikokrat čujemo o našim mladih čudne sodbe glede njih vedenja in sposobnosti in zmisla za realnost. Večina ta. fc£h sodb izvira iz miselnosti prejšnjih časov pa tudi iz prepovršnega opazovanja in spoznavanja novih časov in novih ljudi.
Kdor hoče mladino prav spoznavati, mora z njo živeti, saj se ne skriva pred nami, starimi. Gotovo je zanimivo, kako se naš naraščaj lati problemov ,ki zahtevajo teoretičnega ta praktičnega znanja, velike pridnosti in zlatega mladostnega idealizma to optimizma.
Nekaj tednov pred Mariborskim tednom so v delavnici naše deške meščanske šole od ranega jutra v pozno noč vreščale žage ,peli obliči in je zvenelo nakovalo. Vmes žvižg, dovtip, razposajena popevka, resni nasveti, komanda, pakira zbadljivka brez hudobije... Kdor Je opazoval to delo, se Je moral čuditi, kako Je raalo izpod mladih, mišičaivih rok ta s kako velikim potrpljenjem in neskončnim veseljem so ustvarjali ti mladi ljudje-inženjerji to in-ženjenski kandidati in ostali dijaki ljubitelji vsevladne tehnike. Vsak hip se je porodila nova misel, nov osnutek in že je bil realiziran. Občutno pomanjkanje mate. rijala — in še bolj denarja — so znali ti Zlati idealisti premagati s čudovito verno iznajdljivostjo in potrpežljivostjo. Vse za končni uspeh!
lin uspeh je bil velik to lep in vreden naših mladih! V veliki telovadnici deške mežčanske šole so razstavili vse, kar je potrebno za razumevanje Jadralnega letalstva, ki ga goje povsodl s popolnim razumevanjem ta velikanskimi žrtvami, pri nas pa bolj z lepo besedo in z gmotno podporo, ki Je enaka ničli, če hvaležno Izvssa-meno nekatere krajevne činitelje.
Razstava obsega zanimive izdelke. Najlepše Je popolnoma dovršeno jadralno letalo tipa »Ztigltog«, ki meri v razpettni 10 m. Prav tako Je dovršeno, še ne oblečeno, ojačano letalo Istega tipa, ki Je namenjeno za vlaftnl start z avtomobilom. To letalo nudi nad vse zanimiv vpogled v notranjo strukturo ta čudovit prepletek retaro-vja. Tudi za tretje letalo je dovršenih mnogo delov. Za pouk opazovalca so namenjena posamezna rebresca, ta kalup aa njihovo konstrukcijo. Koliko prenese tako ftligrano drevesce, nazorno kaže obtežil-ni poizkus. Poseben model demonstrira trd.
nost mrzle klejitve. Zanimiv je model brezrepnega letala »Štorklje«. Onemu pa, ki se zanima za izpitno prakso o brezmo-tomem letalstvu, nudijo demonstracijski modeli za izpit A, B to C to za pravilno krm aren je obilo zanimivega pouka. Razstavljene so tudi tehniške risbe o jadral, nem letu.
Naposled tudi ne smem pozabiti bogate literature o tem predmetu. Razložene so brošure in revije v jugoslovanskem, češkem, nemškem, francoskem ta italijanskem jeziku. Tu lahko vidimo kako veliko pozornost posvečajo vse države jadralnemu letalstvu.
lin kaj bodi plačilo našim vrlim delavcem? Čudno! Mi hiper-pametni starini bi hoteil imeti plačan vsak gib ta vsako misel, mladina pa žari veselja, ko vidi deio dovršeno. To Ji Je prvo plačilo. Za nas pa ostane tu velika dolžnost: podprimo te delavce! Ne uničimo jim veselja do dela in napredka z brezbrižnostjo ta ignoranco. Podprimo jih vsaj moralno z bogatim po-setom te razstave ta s skromnim obolom za poravma/vo dosedanjih in prihodnjih iz. daitkov.
Vam pa, mladi tovariši, srčna hvala! Ostanite zvesti delu, ki sladi življenje. Ohranite zlati optimizem in humor. Brez pomisleka požvižgajte na takozvano dnev. no življenje. Delo, ti si naše, mi smo tvoji. Ddber start ta srečen pristanek! D. H.
Iz Celja
—c toravniški pregled družin, ki sprejemajo dijake v oskrbo. Mestno poglavar, sitvio v Celju razglaša: Po § ® zakona o pdbijanjiu nalezljivih bolerani, morajo šolske uprave zahtevati ort vseh oseb, ki jemljejo učence (dijake) na stanovanje in hrano, (loikas, da v družini stanodajalca ni nobenega slučaja odiprte tUbenkutazo. Vse v po&tev prihajajoče osebe se s tem pozivajo, da ee dajo pre*i pričetkom šolskega leta zdravniško preiskati v proti tube rku-luiaiom dispanzerju Zdravstvenega (loma, kjer dobijo tudi brezplačno potrdilo o svojem zdravstvenem stanju. Ordinactjske ure dispanzerja so.: Torek, četrtek, petek in sobota od 8. do 10. ure popolidne in sreda oid 16. do I«- ure.
c Celjski nogomet. V vrsti kvalifikacijskih tekem za vstop v podsaveano ligo bo jntri ob 17 ni igrišču pri Skalni kleti zanimiva kvalMJkacjsika tekma med ceflj-»krni Aitletiki ln SK Gradtjanekiim iz Čakovca. Sodili bo g. Vesnauer iz Tjjtubljane. Tekma bo gotovo zelo živahna in napeta.
—c Nočno lekarniško službo ima do všetega petka 16. t. m. lekarna Pri Križu na Kralja Petra cesti.
—c Na morje. Četrta kolonilja Koda ju-gioslovensfcih sester v Oelju odpotuje v pe' tek 16. t. m. ob 19.30 fe Celja v Bakarac in ostane tri tedne v tamkajšnjem celjskem domu.
—c Popis vseh zgradb v m e« tu za vo(ja ške potrebe bodo vršiM organi mestnega poglavarstva v prihodnjih dneh. Mestno poglavarstvo poeiv« hišne lastnike, da omogočijo odposlancem vstop v vse prostore ln jim dado vsa potrebna pojasnila.
Zvočni kino Dvor
Telefon 27-30 Danes ob 4. 7. in 9. uri jutri ob 3, 5, 7 ta 9 uri HARRY PIEL
)0NNY UKRADE EVROPO
Vstopnina v parter Din 3.50
*e». 18(1
Sobota, 10. anglista 1936."
Stran 3
DNEVNE VESTI
— Dubrovnik dobi letališče. Na Konav-ljanskem polju prj Dubrovniku zgrade letališče in v četrtek se je za poskušnjo spustilo tam na tla na poti iz Beograda še drugo letajo. Dubrovnik dobi najbrže še letos redno zračno zvezo. 9. septembra bo otvorjen v Dubrovniku velik kongres aero-nautične federacije. Kongres otvori naš vojni minister general Zivkovič.
— Nemški arheologi v Jugoslaviji. V začetku septembra prispe v Sisak 20 do 30 nemških arheologov pod vodstvom ravnatelja rimsko germanske komisije arheološkega instituta v Frankfurtu Bersa. Nemški arheologi posetajo severoznpadne kraje naše države, da prouče rimske izkopnine.
  V Zvezo za tujski promet v Sloveniji
se na prav neokusen način zaletava včerajšnje beograjsko »Vreme« z dopisom, ki naj bi bil poslan iz Ljubljane. Gre za izlete, ki jih prireja naš »Putin lk« v inozemstvo. Beograjsko »Vreme« meni, da je zašla naša &veza za bujski promet s tem na napačno pot, češ, da bi morala prirejat; najprej izlete v južne kraje naše države in šele ko bi bili teh Slovenci že siti, naj bi prišlo na vrsto inozemstvo. Kaj pa če bi inozemstvo zavzelo napraim nam to stališče? Ali ne prirejajo budi inozemske bujsko prometne organizacije leto za letam k nam vedno več avtobusnih izletov, ali res nimamo nobenega interesa na tem, da privabljamo v našo državo čim več tujcev? In kako jih najlepše privabimo? Mar e tem, da postavimo okrog sebe kitajski zid, da ne pustimo nobenega našega državljana v inozemstvo? Saj smo Ital; dovolj zaplankani, saj je itak naše obzorje več kot skromno, a zdaj bi se še zapirali, da W nam zunanji svet ostal španska vas? Ne, gospoda, tako ozkosrčni ne smemo biti.. Gletde južnih krajev bi se pa dalo baš v tujskem prometnem pogledu marsikaj povedati. Najprej je treba ustvariti poseje, da bo mogoče z uspehom prirejati iizlete tja, da bo postrežba dobra in solidna in vse drugo v redu, potem pa postavljamo take zahteve. Sicer pa ne vemo, če bi načeli vprašanje, odkod je večji dotok denarja, iz Slovenije tja doli, ali od tam k nam gori, kakšen b! bij konec debate. Torej malo več šiTokr."-v’..--ti in grajskemu »Vremenu*, grajskemu »Vremenu«.
ZOBOZDRAVNIK
tled. univ.
dr. CIRIL CIRIH4N
se Je preselil
DVORNI TRG 1 Kongresni trg 10) II. nadstropje.
— Kraj. proti tuberkulozna liga v Križah priredi v nedeljo, 11 t m. na Golniku svojo javno prireditev. Na »poredu ao mladinski nastopi, tekmovanje okoliških pevskih društev, tržlšika godba ter razne druge zanimive točke, M bodo nudile gostom mnogo prisrčnega razvedrila. Prireditev bo zaključena z veliko iluminacijo. Nedeljske izletnike, posebno pa udeležence ljubeljske motociikliške dirke, opozarjamo na to zanimivo prireditev, ki bo po pripravah sodeč, res odlična. Pohitite v nedeljo popoldne na idilični Golnik, da senavžijete naravnih krasot, da se prijetno pozabavate in podprete humanitarna in socijalna stremljenja protituiberkiukKnne lige. Pričetek ob 3. uri popoldne. V slučaju sla/bega vremena se vrši prireditev na praznik 16. t. m. Vstopnine ni! Opozarjamo na ugodne železniške in avtobusne zvene.
— Prireditev strelske družine v Dolenjem Logatcu. Strelska družina v Dolenjem Logatcu bo priredila v nedeljo- dne 18. avgusta 1936 celodnevno nagradno streljanje na svojem strelišču v Dolenjem Logatcu. Po končanih tekmah vrtna veselica. Pri prireditvi sodelujejo vse družine 1* sreza Logatec kakor tudi druge družine iz bližje okolice.
— Komisar Posarja v Jugoslaviji. Te dni bo svečano proslavljena 150 letnica kolonizacije okolice Grvenke im Novega Vrbsaa po izseljencih iz Nemčije. Svečanosti se udeleži tudi delegacija iz Nemčije, pod vodstvom nemškega komisarja za Posarje Blrkela.
Čas svežih paradižnikov nas opozarja, da so makaroni in špageti — Pekatete aH Jajnine — pripravljeni s paradižnikove omako, zelo tečna in okusna jed. Gospodinje, pripravite svoji družini večkrat to osvežujočo, ceneno jed!
— Jezikovna dopisna šola na Jesenicah
začne s 1- oktobrom lo35 zopet s pismenimi tečaji za nmščino. esperanto in slovenščino. Učnina zelo nizka in ugodni plačilni pogoji. Zahievajte prospekt in priložite znamko za odgovor. Prijave sprejemamo do 15. septembra 1985.
Vroinc. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblučno, precej stalno vreme.. Tče-raj je znašala teperatura v Splitu 88, v Sko-plju in Zagrebu 82, v Ljubljani 81, v Beogradu in Sarajevu 80, v Mariboru 27, v Rogaški Slatini 25. Davi je kaza barometer v Ljubljani 762.7, temperatura je znašala 17.8.
— Z avtobusom na svetovno razstavo v Bruselj Zveza za tujski promet v Ljubljani priredi drugi izlet z avtobusom na svetovno razstavo v Bruslju. Zadnji dan za prijave je jutri. Vprašate one, ki so se udeležili prvega Izleta in prepričali ee boste, kako krasna, polna znamenitosti in naravnih lepot je ta pot. človeku ostane tako potovanje v neizbrisnem spominu.
— Smrtna nesreča. V Divuljah pri Splitu se je smrtno ponesrečil poročnik fregate g. Drago Bežan iz Ljubljane. Pokojni je bil med svojimi tovariši zelo priljubljen, radi so ga imeli vsi, saj je bil izredno simpatičen, srčno dober in značajen. Z njim leže v grob častnik, ki je bil ponos naše mornarice. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
— Ivan Vlahovič je živ In zdrav. V beograjskih In tudi naših listih čitamo, da si je mtaisterija.ini svetnik Ivan Vlahovič, obtožen v znani našlčkl aferi, končaj življenje Včeraj se je pa Vlahovič zglasil v uredništvu zagrebških »Novosti« in povedal, da je živ in zdrav. V njegovem stanovanju v Beogradu je stanoval zadnje čase mehanik Gjuro Komaič, ki si je res končal življenje. Najbrž je ImeJ pri sebi njegovo sliko in tako Je nastala pomota.
— Iz Zagreba Izgnana Slovenka. Beda zanese mnoga naša dekleta v druga mesta, Jilasti v Zagreb, kjer so tragedije slovenskih služkinj in na kriva pota pahnjenih nesrečnic na dnevnem redu. Tudi Reziko FodlboJ, doma nekje od Dolnje Lendave, je zanesla bridka usoda v Zagreb, od koder je bila Izgnana, pa se je te dni ventila to jo je policija zopet prijela. Bila je že večkrat policijsko im sodmo kaznovana zaradi nemoralnega življenja. Tode kaj hoče, ko je pa pošteno živeti tako težko, večkrat naravnost nemogoče.
— Grozen zločin. Včeraj ponoči so vlomili razbojniki v župnišče v vasi Buči-oah pri Glini. Izropal so župnikovo stanovanje ta župnijski urad teT umorili župnika Ivana Vedrina. Grozen zločin je silno razburil vso okolico.
— Pretresljiva rodbinska tragedija. Vče raj se je odigrala v Smčderevu pretresljiva rodbinska tragedija. Občinski uslužbenec Stevan Nikolič je ustrelil sebe In ženo. Smrtno ranjena žena Je planila iz hiše in začela klicati na pomoč, potem se je pa zgrudila in ktma.lu izdihnila. Tudi Nikolič je kmalu umrl. Z ženo sta se bila sprla zato, ker je moč, zapravil plačo.
— Voz so mu ukradli. Trgovcu in gostilničarju v Vodicah »o neznani zlikovci včeraj ponoči ukradli spodnji del zapravljivčka. Gospodar je že več dni na potovanju. Škode ima 2.000 Din. Tatvine osumljene so orožniki že aretirali, voza pa še niso našli.
— Prošnja usmiljenim srcem. Oče sed-miih otročičev, ki jim je kruta smrt iztrgala dobro mamico, da so ostali sirote, prosi usmiljena srca naj mu priskočijo v naj-težikih trenutkih življenja na oomoč. Daril« sprejema naše uredništvo.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI TELEFON 33-87 ANNY ONDRA
igra dvojno vlogo v duhoviti komediji
Zamenjana nevesta
Predstave: v soboto ob %9. url,
v nedeljo ob 5., 7. In 9., v ponedeljek ob %9. url.
Dopolnilo
tednih.
Paramountov zvočni
Pride : SESTRA ANGELIKA.
MARIJ SKALAN
ROMAN
Sida Silanov a
»Cisto pravilno, ker končno se odloča bu njena življenjska usoda. Vendar so mladi ljudje navadno nerazsodni in si, postavljeni pred odločitev, izberejo slabše; vdajajo se preveč čustvom in premalo razumu. Korekture iafkušenih niso nepotrebne. Sicer pa — to ni več predmet najinega razgovora. Tu sem bančni ravnatelj.«
»Razumem«, je dejal Silan, se poklonil in poslovil.
Ko je bil zopet sam, so se zagrizle vanj ravnateljeve besede o možnostih Sidine možitve in potisnile^ v ozadje celo usodno brezupnost položaja,
»Dr. Frangež in Ervin Rogan...« je pomislil.« Da se zdravnik smuka okoli nje, sem opazili, da bi pa bilo med njima globlje razmerje, bi skoraj dvomil. Vendar — izključeno ni.«	.
Skušal je pretehtati vse, kar je bsl opazil in je naposled ugotovil, da se gospod bančni ravnatelj morda res ni motil.
»Toda Ervin Rogan? Njena družba mu je vsekakor prijetna, ampak ljubezen? Da jo ljubi? Kako bi mogel ta bebec sploh koga ljubiti? Da bi ga ljubila Sida, je pa gotovo izključeno. Ne, Rogana moja hči ne ljubi, ga ne more in ne sme ljubiti. Res, da Ervin ni v nobeni zvezi s peklenskim načrtom njegovega očeta, ki mi je spodkopal tla
pod nogami, a njegov sin je in njegov priimek ima. Po vsem tem naj bi se še združila Silanova kri z Roganovo? Ne, nikoli! Rajše naj pogineva oba na cesti Sicer so pa vse te misli brez vsega temelja. Rogan senior v tako zvezo nikoli ne bi privolil, a brez njegove volje ne bo mladi niti z mezincem mignil. Vsako pofekušanje bi pomenilo samo novo, še strašnejše ponižanje Silanove-
ga imena.«	.
Ko je bil Ervin Rogan tako izločen, so se mu misli znova vrnile k dr. Frangežu.
»Kdo je sploh ta mladi zdravnik? Namj bi navezala Sida svojo in — mojo usodo... Mojo? Torej naj bi Sida Silanova dobila v zakon namesto dote • tasta... Ne. Blazna misel. Josip Silan naj bi se obesil na stara leta na svojega zeta in visel na njem tor s Lem ubil le Sido... To je še manj mogoče kakor prvo. Ta zakon bi bil :r.rgoč samo, če mff.e ne bi h!1o. Torej v,rane 1- ' zadnje... Tn potem? Se bo kdo poročil z beračico in povrhu še hčnrko samomorilca?«
Vsako misel, ki se mu je porodila, je že hip nato ubila druga. V blaznem diru so se podile skozi njegove možgane neštete možnosti, a zares rešilne ni bi-lo or} m'Vrv}^r T<n iV c' >•-»»'	n	r*J	tr-
akih ulicah, se miu je nenadoma zassde-
Iz Ljubljane
—lj »Zvezda« bo zopet oživela. Bna najbolj priljubljenih ljubljanskih kavarn, »Zvezda«, kjer je bilo prejšnje čase zelo živahno in nekakšno središče našega »purgarskega« življenja, je bila že nekaj časa bolj tiha. Nekateri so se celo bali, da ne bo več kavarne po smrti popularnega Krapeža. Toda zdaj so jo začeli velikopotezno prezidavati, da bo nastal iz starega lokala res velemestni, arhitektonsko dognani ter modemi lokaj, ustrezajoč povsem zahtevam časa in sodobnim arhitektonskim načelom. Ko bodo načrti definitivno končani, spregovorimo o adaptacije obširneje. Načrte izdeluje arhitektka D. Šantlov a, ki se je pri nas že uveljavila na področju notranje arhitekture in kaže velik talent. Preureditev »Zvezde« je pa tudi precej kočljiva in zahteva res pravega umetnika, čeprav bo precej dela, vendar bo kavarna jeseni že preurejena. Zdaj je zaprta samo na polovico. Delali bodo tako, da promet ne bo trpel.
 lj Z vodo moramo varčevati v Rožni
dolini. Pogosto se je že zgodilo, da v Rožni dolini popoldne ni tekla voda, menda zaradi previlke porabe ter ni bilo dovolj pritiska. Naš vodovodni rezervoar bo vsekakor treba preurediti In položiti bi morali več glavnih cevi. Sreča je, da ni več defektov, sicer hi bila Ljubljana brez vode, ko bi počila glavna cev. Obratovanje našega vodovoda ni baš racijonalno. Ponoči, ko je manjša poraba vode, je rezervoar kmalu poln in ker se voda ne odteka dovolj hitro po odvodnih ceveh, se mora odtekati kar na prosto, in sicer po posebni cevi v jarek nad tivolskim ribnikom. Da bomo lahko zopet govorili o napredku, bomo morali urediti vsaj primemo mestni vodovod. Vodnjakov je v Ljubljani mnogo premalo, če nam odpove vodovod, do Save Je pa tudi predaleč.
—lj Umrli so v Ljubljani. Žumer Anton 69 let, hišni posestnik in želžmojster v pok.
— Mosche Terezija, roj. Zeschko, 86 let, zasebnica, Jezeršek Alojzija, roj. Maček, 60 let, žena doh. prejemnika v p. — Eberle Artur. 39 let, trgovski sotirudnnik, — T«v-
Zvočni kino Ideal
Danes ob 4. 7 in 9'/, zvečer jutri ob 3, 5, 7 to 9)4 Henny Porten, Vladimir Gajdarov
KRALJICA LUIZA
Vstopnin« 4.50	6.50 lq 16 Din,
čar Ivain, 73 let, strojevodja v pok. — V ljubljanski bolnici so umrli: Supenina Josip, 33 let, zidar, nestalno bivališče. — Lokalj Zdravko 1 leto, sto posestnika. Krška vas. — Zdravje Kristina, 27 let, kuharica, Kandira pri Novem mestu. — Žnidn-škem. — Kunčič Ivan, 37 let, žena tov. šič Alojzij, 25 let, dninar, Konjsko pri Kr-dekvoa, Begunje. — Bizjak Marija, 47 let, žena vpok. rudarja, Studenci pri Hrastniku. — Pugelj Katarina, 31 lot, poljska dninarica, Pri cerkvi, srez Kočevje. — Kunej Ivan, 52 let, šofer rešilne postaje. — Ko-nič Anton, 68 let, zidar. — Cvetkovič Josip 50 let, posestnik, Prišenberg pri Brežicah.
— čeček Terezija, 56 let, zasebnica.
—lj Zdravniške preiskave vseh oseb oziroma družin kii sprejemajo na stanova ure dijake vseh šal v Ljubljani, se bodo vršile z ožinama na odlok kraljevske banske upravo v Ljubljani od 16. avgusta do 10. septembra t. 1. v Proti tuberkuloznem dispanzerju (palača OUZD, Miklošičeva c.) to sicer ob sredah, četrtkih to petkih od M 17 do 18 ure. Dispanzer bo izdajal potrdila o izvršeni preiskavi to zdravstvenem »tangi z ozirom na tuberkulozo v družini, s katerimi »e bodo morali izkazati pri ravnateljstvih šol.
—Ij Društvo »Soča« matic« proslavi Jutri
11.	avgusta ISletnico svojega obstanka na vrtu Narodnega doma ▼ Ljubljani od tft.
uro dalje. Na sporedu bo: godba, govor, deklamacija, petje 3 različnih zborov, ples istrskega kola v narodnih nošah, »reSolov, šaljiva pošta in ples. Vstopnina samo 4 Din. Jedila in razne izborne pijače po zelo nizkih cenah bodo dragim gostom na razpolago. Vse prav vljudno vabi k tej proslavi prireditveni odsek.
—lj Posestnike norih hiš opozarjamo, da se bo vršil ustanovni občni zbor »Društva posestnikov novih hiš« v Ljubljani v soboto dne 10. t.m. ob 20. uri (oemih zvečer) v restavracijskih prostorih hotela
Lo, da. je vsa njegova nofranjoet docela podobna snežni vihri, ki je divjala okoli njega. Zavil je k »Orlu«, naročil vina in pil, pil...
Ko je Adolf Rogan izdelal z odvetnikom natančen načrt, ki naj mu omogoči z velikim dobičkom pobasati v nenasitno malho Silan o vino, je znova zavrtel telefonsko kolesce in poklical svojega sina Ervina.
»Sporočim ti veselo veet: Sllanovl-na je padla! V nekaj dneh boš neomejen gospodar ne samo v tovarni, arm-pak tudi na veleposestvu.«
»In Silan, Sida ?<
»Odidite svojo pot«
»Kaim ?«
»To naj te ne briga. Silamovina je zdaj naša, tvoja. Ha-ha-ha .. Pazi na Silana! Jutri ali pojutrišnjem se pripeljem v Hrušnico, tedaj se pogovoriva podrobneje. Zdravstvu) !< »Silanovina je padla ...« je zajecljal Ervin Rogan, ko je odložil slušalko in ee sesedel na stol. »Padla ... padla .. To se pravi, da je oče ubil Silana in — Sido. To se pravi, da nai postanem lastnik vsega tega, kar so Silani zgradili v treh generacijah, nje pa naj poženem na cesto, vržem v revščino in propast. Silana in Sido, tudi Sido ... « Njegova nrav se je temu upirala s ču dovito, dotlej docela neznano energijo Vstal je, pričel hoditi razburjeno po sobi, se naposled ustavil pred pisalno mizo in udaril s pestjo po njej:
»Ne. nikoli! Na takih temeljih nočem svoto okririnttoe Nemogoče Prišel sem v to pohorsko kraljevstvo
Štrukelj. Na zborovanje vabimo tudiizven-ljubljanske posestnike novih hiš, ker področje društvenega delovanja je cela dravska banovina. Eno uro pred začetkom se bodo v istih prostorih sprejemali novi člani ter razdeljevala društvena pravila.
—lj Na splošno željo ponovi Sokol IV drevi ob 8. uri na svojem telovadišču na Dolenjski cesti ob svitu reflektorjev Vomber-gnrjevo komedijo »Voda«.
—Ij Chrlstofov zavod, najsta.rejši, naj bolje obiskovani enoletni trgovski tečaj, znan po svojih odličnih uspehih, vpisuje avgusta in septembra dnevno na Domobranski cesti 15. Izvrstne učne moči poučujejo poleg trgovskih predmetov slovensko to nemško stenografijo, strojepisje, nemščino itd. — Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din, reveži popust. Zahtevajte brezplačne prospekte. Zavod toplo priporočamo.
—IJ Kopalne obleke po globoko znižanih cenah pri Miloš Kairnlčnik Stari trg Ieto-tam lepa izbira bluz, damskega perila In nogavic.
—Ij Tujsko-prometnl evet mesta Ljubljane priredi danes ob 20 promenadni koncert pred Narodnim domom na Aleksandrovi cesti. Koncert izvaja Nar. žel. glasbeno društvo »Sloga«. Sporedi bodo na razpolago za ceno Din 1.—.
—-lj Malo je manjkalo, da mu ni nasedel. Pred policijsko upravo se je včeraj popoldne pojavil dobro oblečen možakar, ki je važno pristopil k stražniku to se mu predstavil za »bana«. Stražnik je takoj opazil, da ima pred seboj duševno bolnega človeka, zarodi česaT ga je skušal odpraviti zlepa. »Ban« je zahteval avtomobil, stražnik pa ga je poslal pred pošto. Neznanec se je ustavili na Aleksandrovi cesti, kjer je sedel v prvi avto to velel pognati na Bled. Šofer je že hotel pognati, tedaj pa je po*t«l pozoren na njegove nadaljne bese-
de in tudi prišel do prepričanja, da ima opravka z norcem. Umoboloeža so pozneje spravili na policijo. Na varno so včeraj spravili tudi bivšega trgovca Edmunda K ki je snoči vprizoril velik kraval v neki re-stavtaciji sredi mesta. Lotil se je restavratorja, oklofutal natakarja to natakar.co zunaj pred poslopjem pa nekega pasanta.
—lj Racija brez posebnega učinka. Janes ponoči je policija izvedla v mestu obsežno racijo, ki pa ni imela posebnega uspeha. 'Aretiranih je bilo samo nekaj že znanih postopačev, ki se navadno zadržujejo v mestu brez pravega posla. Nekaj ljudi »o našli stražniki in detektivi ponoč' tudi n,-Rožniku, med njimi tudi znano vlačugo Marijo Z., ki je bila že 39-krat kaznovana. Spala je v družbi dveh postopačev v improvizirani utici. Policija domneva, da »e zadržuje večina brezposelnih pohajkovačev zdaj v bližnji okolici, zlasti pri Savi, kjer radi kradejo.
—lj Varujte se sleparjev! V trgovinah, zlasti v manjših in pri ;xrodajalcih na trgu ter pri mesarjih se oglaša premetena ženska, ki ima menda nekaj ciganske krvi v sebi, kar bi človek sodil tudi po njeni polti; ljudi prosa, naj ji pokažejo denar, navadno kovance, češ, da kupuje kovance, ki imajo posebne znake. Za 20 dinarski kovanec obljublja 2 Din. Ko izbira droblžv rokohitrstvu najbrž tudi kaj Sfcri-vaj spravi. Ljudje so lahkomiselni ta pre-zaupljivi ta nihče niti ne dvomi, da je tudi denar s posebnimi znaki. Opozarjamo jih, da so samo ljiidje s posebnimi znaki, pravi denar je pa ves enak. ženski, ki bi rada živela na račun lahkovernih ljudi, bi naj policija pristrgila peruti. V Ljub. Ijanl je bilo že mnogo sleparij, ki se ponavljajo že več let po tem sistemu. Zadnje čase je ženska zelo podjetna zlasti na živilskem trgu.
Kolovrat In statve
V Logarski dolini fe mondeno letovišče, v gorah nad njo pa žive kmetje Se patri)arhalno življenje
Ljubljana, 10. avgusta
V naših muzejih je kolovrat že znamenitost ter ima že muzejsko vrednost. Mnogi podeželski ljudje niti več ne poznajo domačega platna, dočim domačega »okna niso niti videli. Toda napredek ne prodira na vsej črti enako hitro ter je tudi v tem nogiedu relativen kakor je relativno vse.
Niso se še ustavili vsi kolovrati ta če tudi je tovarniško platno Izredno poceni, ni še moglo-izpodriniti domačega. Moderni proizvodni način ter proces ni še mogel zavladati povsem ter ni še zasužni'1 kmeta, kjer je kmet odrezan od širokih tokov življenja današnjega produkcijskega sistema.
Ali si morete misliti večji kontrast: v doltaii, ki so ee za njeno Ime toliko pravdali (Logarska dolina), so na letovišču ta-kozvani mondeni letoviščarji, ljudje, ki so se umaknili Iz »raja« civilizacije - v dolini je mondeno letovišče, nekaj kilometrov v gorah pa še žive kmetje patrijarhalno življenje?! Prav tako velik kontrast je med naprednostjo teh kmetov in zastarelim načinom življenja po eni strani. Ta kmet se še oblači v obleko te domače volne in perilo iz domačega platna. Pri sleherni hiši pozimi še predejo ter imajo po več kolovra-tov, kakršne radi kupujejo ljubitelji starin. Ko prideš v gorski svet nad gornjo Savinjo, se tl adi, da si zasukal čas za 100 let nazaj, da tl stopa pred oči življenje naših pradedov.
Kljub temu ti ljudje niso tako odrezani od sveta, da hi ne poznali pridobitev civilizacije, da bi ne anali ceniti izdelkov moderne podukcije in da bi se ne zavedali, kako lahko postane usoden moderni produkcijski sistem za nje. Morda prihajajo oeio bolj pogosto v mesta kakor kmetje te dolin. In povsod, pri sleherni hiši so naročeni vsaj na en časnik. Pri vsaki hiši najdeš kmjige, tu in tam celo od najstarejših teza reformacije do najnovejših. Povsod si presenečen nad inteligenco teh ljudi ta čuti* neko svojstveno, kmečko kulturo, umir-jenost ter uravnanost, urejenost ter ustaljenost po nezapisanih formah ln zakonih, življeuske izkušnje, prilagoditev naravi, zdrava tradicija in borba za obstoj so oblikovali tega »hribovskega« človeka. In ta človek ni konservativen. Nč drži se starega Izročila zaradi konservativnosti. Tako mu najbolje kaže. Ne kaže mu, da bi kupoval platno, ker bi se zaradi tega produkcijski
kakor v bajki jež v lisičjo luknjo, spoznal to krasno, bistroumno žensko, s katero lahko govorim tako kakor nisem še z nikomer dragim v vsem življenju, in sedaj naj jo spodim z očetom vred z lastnega doma. Kaj me brigajo tu poslovne zadeve!«
Hip nato se je pa globoko zamislil. Porodilo ee mu je veliko vprašanje:
»Zakaj prav za prav ne? Iz čisto načelnih moralnih vzrokov? Ni za vsem tem nekaj drugega? Ni tu le Sida?«
Pričel je zopet nemirno stopicati po eobi:
»Sida... Kaj mi je Sida? Je to nova, druga ljubezen? Kako, da si tega vprašanja nisem prej zastavil? Ni obstojalo že prej? Od kdaj?«
In moral je ugotoviti;
> Ze od prvega srečanja z njo. Da, že od takrat me nenehoma nekaj vleče k njej. Doslej se mi je zdelo, dn mi je potrebna le zaradi te samote, sedaj pa vem, da mi je nekaj več. Ona dražestna deklica z dvema kitama las po hrbtu in modrim klobučkom na glavi dunajskih dijaških let ? Več, dosti več ... Ona je bila samo mlado hrepenenje, rahli cvet; ta je življenje, zreli sad. Jo torej ljubim in mi more dati tisto česar nisem niti več pričakoval in mislil, da bo ostalo meje življenje le rahla, na vodni gladim plavajoča pena ?«
Loteval se ga je vedno večji nemir, da so mu trepetali vsi živci kakor v deliriju Naposled si je pa dejal e popolnim prepričanjem;
stroški v njegovem gospodarstvu ne zmanjšali. S samim pridelovanjem lanu ni denarnih stroškov, odnosno produkcijski stroški «o tu v delu in času ta ne neposredno v denarju. Kmet pač ne najema delavcev za pridelovanje lanu, svojega dela pa ne računa nikdar med produkcijske stroške. Pre-dice predejo pozimi, ko bi itak ne mogle porabiti časa bolje. Kakor hitro bi moral hribovski krnet začeti kupovati surovine, ki jih lahko pridela doma, bi bilo njegovo gospodarstvo deficitno. Za uravnavanje izdatkov so potrebni dohodki, se pravi, če hoče kmet kupovati, mora tudi prodajat!. Glavni njegov izdatek so davki in zanje mora imeti brezipogojino denar. Kupiti pa mora pražnjo obleko, dočim je za delo bolj. ša obleka iz domačih produktov že zara li trpežnosti. Hribovski kmet prodaja predvsem les ta živino. V trgovini z lesom je zdaj zastoj, pa tiudl za živino so kupci re i-ki. Zato mora krnet skrčiti Izdatke na najmanj. Sata čuti, da je najbolje, če je čimbolj odrezan od doline v tem pogledu, da pušča čim manj lenairja v nji, kar pomeni da mora biti čim bolj neodvisen, samostojen. To je neke vrste avtarkija, ki n.i izum sedanjosti, že od njega dni je tako, da Je krnet bolj neodvisen, čim manj je odvisen od menjalnega gospodarstva. Neodvisnej-Si je pa tem bolj, čim manj pogreša industrijske izdelke, člm bolj se osamosvoji od industrijskega trga. Popolno se seveda ne more osamosvojiti, a velik uspeh je že če mu ni treba izseka vati gozda, ko les nima cene.
Sistem menjalnega gospodarstva ter prekletstvo gospodarske krize posegata zdaj tndi v kraljestvo solčavskega kmeta k' se ne more več braniti dovolj uspešno s’ samo »avtarkijo«. Dohodkov ni skoraj nobenih izdatkov pa je vedno dovolj. Zdi se, da les ne bo mogel rešita mnogih, ki s0 začeli v borbi za obstoj nepremišljeno izeekavati krasne gozdove, in pripravljanje lesa ni brez produkcijskih stroškov. Ogrom.nl so tudi stroški z gradnjo drč, kajti les je navadno nad 1060 m visoko. Toda baš soičav-s.ki kmet si lahko pomaga, ker redi ovco taikozvane solčavske pasme. Ta ovca ima krasno vodno, ker ne zaostaja ekoro n 16 za slovito avstralsko volno. Povpraševanje po dobri volni je še vedno veliko, v našo ,jr. žavo uvaža tekstilna industrija ogromno volne, ki je navadno slabša od domače Po organizaciji notranjega trga bi naši industriji ne bilo treba več uvažati volne In n« Šim ovčjerejcem b1 bilo ogromno polga-
Bk	bi	8f m<& orSanizirati ko-
Ukor toliko sam, sicer ho cena volne tudi
l	FT**”1 go®Dod»™ki Politiki,
ki ne ščiti Interesov enega stanu na škodo drugega, se sicer tega ni treba bati, vendar je prvi pogoj, da se ovčjereje! or-ganteirajo. Organizirati pa morajo tudi umno rejo zaradi selekcije, kajti rt* dobre volne ni bree smotrene reje.
Na to že mislijo v Solčavi. Prvi znak la se v Solčavi gibljejo, je bila lani že razstava drobnice te solčavskega okoliša na velesejmu. Rozeta vljalei eo prodali vee plemenske živali, ki so bile tako lepe, da strokovnjaki niso mogli verjeti svojim očem kajti dotlej niso še vedeli, da je reja drobnice v Savinjskih aiipah na tako visoki stopnji Kdor Ima veaj malo gospodarske žilice, pač ve, kaj pomeni pri nas »motrena reja ovac ta organizirano vnovčevnje volne. Uvo® volne bi lahko povsem ukinili, kar pa ne pomeni, da bi biti zaradi tega volneni izdelki kaj dražji, še cenejši bi morali biti, e čimer pa bi bilo zopet p omagano našemu kmetu, tistemu, ki se ne bavi z ovčjerejo feiredmo važnega pomena je za vsako državo, da Ima dovolj volne kot surovine za primer, da bi bila izolirana. Razlogov je to rej dovolj, da lahko zagovarjamo organiza cVJo ovčjereje zlasti v Savinjskih alpah Res je tudi tam, visoko nad dolinami, prizadela kmeta kriza, vendar nam kaže baš hribovski krnet na izhod te znajhujSc zagate: kmet ee mora osamosvojiti, odnosno mora samo z organizirano silo doseči izrav-nanje cen kmečkih pridelkov in iBdelknv s cenami industrijskih izdelkov.
Kupa| domače blago!
MAU OGLASI
AFRIK, ŽIMA, VOLNA, Mumina za pohištva in zavese, vrvice, traki za pohifitvo na veliko in malo najceneje pri Novaku, Vetrinjska ul. 7, Koroška c. 8.	3069
V ELIKO SOBO 8 Štedilnikom oddam. Pobrežje pri Mariboru, Zrkovska 33.
3461
STANOVANJSKO HIŠO novo, in krasne parcele pri kolodvoru, prodam ali oddam v najem ter prodam razni inventar radi odpotovanja. Potrebno £000 do 20.000. Safner, Limbuš.
3464
GRADIČ ALI GRAŠČINO kupim samo za nizko ceno od par (nekoliko) tisoč dinarjev. Ponudbe pod >Gradič« na upravo »Večemika«.	3439
HRANILNE KNJIŽICE kupite ali prodate najugodneje potom Bančno - kom. zavoda, Maribor, Aleksandrova c. 40.
3404
JOS. TICHY IN DRUG konces. elektrotehnično podjetje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektro-instalacije stanovanjskih hiS, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, sve-tiljk, elektroinstalacijskega blaga po konkurenčnih canah.
4-t.
' PREDELAVO MADRACOV doma izvrSuje ceneno Ferdo Kuhar, Vetrinjska ulica 26, Maribor.	3182
UPOKOJENCI pozor:
Lep postranski zaslužek Vam nudim. Poslovanje je v pridobivanju novega nabavljalnega zadružnega članstva za nabavo gospodarskih in gospodinjskih potrebščin na obroke. Korošec, Maribor, Mlinska 15. — Priložite znamko.	3471
GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Kralja Petra cesta 10, Studenci pri Mariboru. 3472
ABONENTE SPREJMEM na dobro hrano, kosilo in večerja Din 9.—. Gostilna Šramel, zraven magdalenskega parka.	3475
DVA DIJAKA
sprejmem v dobro oskrbo. Kopalnica na razpolago. Stolna ulica 1/1, vrata 2, Maribor. 3440
ŽE VESTE, KJE KUPITE
najceneje kurivo za zimo, in sicer od 1000 kg naprej. Trboveljski kosovec, svetli, 100 kg 39.— Din.
Trboveljski »Liboje«, 100 kg 35.— Din.
Prima bukova cepana drva in suhe kolobarje po najnižji ceni dobite v lesni trgovini Albina Ceha, Maribor, Betnavska cesta 4.	3446
VINO OD 5 LITROV
naprej po Din 6.— in 8.— liter dobiae pri Bemhardu, Počehova pri Mariboru 85.	3449
NA STANOVANJE IN
hrano sprejmem. Koroščeva ul. 5/II, 9. Maribor.	3391
IŠČEM S 1. SEPTEMBROM
opremljeno sobo, eventualno v bližini parka s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Svetla in čista« na upravo lista.
3455
SOLNCNO SOBO lepo, oddam dvema osebama. Naslov v upravi »Večemika«.
3445
KOMFORTNO STANOVANJE štirisobno, takoj ob parku, oddam, drugo 4sobno, tudi komfortno oddam s 1. oktobrom. Vprašati pri hišnici, Vrazova ulica 9, Maribor.	3452
UČENCA za krojaštvo sprejme Dvoršak, Koroška cesta 49, Maribor.
3451
NA STANOVANJE
sprejmem boljšega delavca ali dva dijaka. Ruška cesta 9, Maribor.	3450
SPALNICA
z eno posteljo, dobro ohranjena, slike in drugo, poceni naprodaj, Puškinova 5/1, Maribor.	3448
Oti&eno oerutn r o
POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih. mizarjev, Vetrinjska ulica 22, nasproti tvrdke V. Weixl.	9-t.
SNAŽNO, LEPO SOBO oddam gospodu. Naslov v upravi lista.	3476
NOVA HISA V Spesovem selu, dve sobi, ku-kinja, z vrtom ali brez, se odda v najem odraslim osebam. Vprašati v upravi »Večemika«.
3474
NOVOZGRADBA, •oba, kuhinja, vrt 17.000.—. Poaestvo 4 oralov, hiša, hlev na glavni cesti 25.000.—. Novo-Egradba z moderno pekarno, dobra točka, 250.000.—. Dobro-idoča gostilna, nova gradba, 180.000.—, lepo posestvo, 16 oralov, hiša novozgradba, 4 sobe, gospodarsko poslopje, 65 tisoč. — Posredovalnica »Ra-pid«, Gosposka 28, Maribor.
3477
LEPO DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami, elektriko in vodovodom oddam za Ddn 450.— s 1. septembrom. Vprašati v upravi »Večemika«
3479
POSESTVA OKOLI MARI BORA od 20.000 naprej, družinske hiše od 11.000 Din da lje. Obrestonosne hiše od 80.000 naprej. Gostilne, vile, pekarije prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ulica 2«.	3462
MALA HLADILNA OMARA
poceni naprodaj, kuhinjska kredenca, plinski kuhalnik, petrolejski kuhalnik, električni Štedilnik z lepimi medenimi vti kalniki, umivalnik z belo marmornato ploščo, velika hišna vrata 260 X 220 cm. Vprašati Koroška cesta 99, Maribor.
3463
MOTORNO KOLO »Puch« proda poceni Draksler, Vetrinjska ulica 11, Maribor.
3478
ABONENTE SPREJMEM
na dobro hrano. Kosilo in ve čerja Din 9.—. Gostilna Šramel, zraven magdalenskega parka.	3475
Nedosegljiv po svoji kvaliteti je
MAlt CONTINENTAL
pisalni stroj.
5 let jamstvo! Samoprodaja
Ivan Legat
irva 9ped|alna poprav-ialnica pisarniških strojev Maribor, Vetrinjska ni. 80. tel. 24-34 — podrufenlefl Mnbljana, Pieieraova 44 telefon 26 • 36
vseh vrst vam nudi po ugodni ceni in se toplo priporoča Schmi-dlov naslednik VINKO ZORKO,
MARIBOR. STOLNA UL »CA 4
Državna razredna loterija
Prvi dan žrebanja 8. avgusta V. razreda 30 kola so biiJi izžrebani sledeči dobitki:
100.000 12703
50.000 71633
30.000 39198
10.000 19943	19953	22.130	37229	56273
66675 89783 91323 97489
Din 8.000 1279 4747 13036 15308 20607 30937	25090	35713	36030	40158	40688
43346	43769	43981	58311	61373	63955
67725	82709	83679	88298	89826	96724
98872
Din 6.000	4970	15153	15734	29072	32431
32823	41695	41935	45560	48769	53085
66899	67139	68338	72269	75548	80360
85046	85949	90420	91061	92904	93659
Din 5.000	1407	8912	11527	13781	25199
37462	37040	51 »57	56746	61448	71790
71891	73674	73468	76525	84575	87515
91095
Din 3.000 3016 5277	7382 5894	10899
13382 18438 35708 33351 34324 37706 39475	41205	41773	42853	52700	55654
58720	68021	68797	69921	70822	76320
80695	82152	88543	89227	91255	91724
92241 95902 99407 Din 2.000 2994 4717	10422	16768	19483
19259 23721 38006 56520 46280	6223
67735 79133 86333 88.596 93S36 94706 95782
Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposvetska ulica 25.
Skrb za grlo in želodec na Mariborskem
tednu
Obiskovalce krepča pristna štajerska kapljica, žejo hladi sveže pivo, lažne želodce tolažijo pristne kranjske klobase, čevapčiči in ražnjiči, na račun pa pridejo tudi
najbolj razvajeni gurmani
Na letošnjem Mariiborekeim tednu 'je vse
DVE SPALNICI
in ena jedilnica iz trdega lesa poceni naprodaj. Meljska cesta 29, Maribor.	3466
ŽELEZNO BLAGAJNO večjo, kupi občina Marenberg, kamor naj se pošljejo ponudbe z navedbo velikosti in cene blagajne.	3465
ZVEST FANT
išče službe za popoldne. Naslov v upravi »Večernika«. 3473
C
•S
<5*
2 « < ** o © A.
^ I
S
se je imela priliko prepričati že marsikatera dama. Gusel toči svoje likerje ča&ioo po dinarju in je cena eilno všeč vsem kavalirjem.
Mimo dobrega okrepčila je na letošnjem mariborskem tedmi na restavracijskih prostorih poskrbelo za iaborno in neprisiljeno aabavo Kino kavarno. Na prostem od ni so dvakrat na dan kabaretne predstave, toi podžigajo razpoloženje njenih gostov. Ure jem a je tudi moderna igralnica »Monte Carlo«, kjer zaigrajo nekateri obiskovalci tedina »vse« svoje premoženje. Postrežen pa si z izbornim pivom in vinom, z raznimi izvrstnimi jedačami. Na svoj račun pridejo celo gurma.ni, tuji in domači. Kdorkoli obišče letošnji Mariborski teden, se mu ni treba bati ne žeje ne ne gladil.
stransko poskrbljeno za okrepčilo žejnih in lačnih številnih obiskovalcev. Ker se je včeraj in danes vreme ustalilo, so mnogo bolj oživeli tudi restavracijski prostori v zabavnem parku. V prijetni senci pod košatimi kostanji so razmeščene pogrnjene mize, kjer te promptno postrežejo mlade in brhke natakarice z najrazličnejšimi dobrotami. Vse dobiš, karkoli si poželiš; pristno štajersko kapljico, unionsko in Tscheligi-jevo pivo, zdravilno rogaško slatino in radensko vodo, sladke in grenke Ouslove likerje, izvrstno črno in turško kavo, pristne kranjske klobase, čebabčiče, ražnjiče, prleške giibai}jce in pogače in razne druge dobrote, iz kraljestva današnje kuharske umetnosti.
Kakor prejšnja leta ima »voj paviljon na Mariborskem tednu priljubljeni rastavra-ter g. Lojze Lisjak. Svoje goste postreže solidno promptno z vedno svežim unionskim pivoan in izključno pristnimi štajerskimi vini iz najboljših goric. Za prigrizek pa dobiš vselej in ob vsakem času pikantni in vedno sveži giulaš, tople hrenovke, dobre šunkarice itd. S Tschelligijevim pivom pa hladi žejo znana mariborska re-stavraterka g. Ivanka Račičeva. V njenem paviljonu dobiš tii-dii dobro štajersko kapljico in okusen prigrizek. Postreže svoje ga gosta točno in ljubeznivo in se je prav zaradi svoje ljubeznivosti že priljubila obiskovalcem tedna.
Specialitete pa so Jarčeve kranjske klobase, po katerih pridno segajo tudi «a-'	£	sept^b^a*	Maribor-^TmW
Putnlkovi izleti
Putnlk priredi v čaisu od 13. avgusta do 3. septembra sledeče izlete z avtokarom v inozemstvo:	Torek 13. avgusta: Maribor
—Graz, odhod Ob 7.30 Din 75—; četrtek 1'5. avgusta do nedelje 18. avgusta: Maribor—Graiz—B r u ck—Ba.d	Ische 1—S a.1 zbu rg
— Zeli am See—Grossglookner (ipreko nove ceste) — Villaoh—Woerther See—Kla-genfurt—iMaribor. Odihod ob 5. Dim 420.—; Nedeflja 26. avgusta: Maribor—KIagenfurt —Worther See. Odhod ob 5. uri, cena Din 110.— ; Torek 27. avgusta do srede 28. avgusta: Maribor—Maria Zeel, odhod ob 5. Din 200.—; Nedelja 1. setembra do
jerci. Da so všeč tudi štajerskim želodcem, je dokaz, da jih je nekega dne celo zmanjkalo. Zelo zapeljiv pa je zlasti v pozn;h večernih urah ličen Guslov paviljon z likerji. Tvrdka Albert Gusel obstoja v Mariboru že 15 let in slove njeni likerji širom domovine. Njeno »Vermut-vlno« je bilo na londonski raastavi odlikovano za svoje izborno in odlično kakovostjo. Prav zato pa rado teče tudi po grlih obiskovalcev letošnjega tedna. Kako sladki in zajpeljivi so njeni izvrstni najrazličnejši likerji, pa
skl Velesejem) odhod ob 5. uri Din 210.—.
Vse nadaijine informacije, prijave in preskrba valut pri Puitniku Maribor, Aleksandrova ceista 3'5, tel. Int. 21—22
(Pcseti&et orsSci teden
Kis za vlaganje
Telefon 25-80
.M K O It PERHAVEC
Gosposka ulica 9
Špirit za vla^asije
RANILNICA
Centrala: MARIBOR Gosposka - Slovenske ulite
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR J
Najbol) varna naložba denarja, ker /amil «a »loge pri tel hranilnici Dravska banovina s talim svojim premoženjem m m vso = svojo davino mož/o —	- Hranilnica 11 v r « u J e vse v denarno stroko spadajo že posle tožno In k u I a n t n o M
Sprejema STZJUSSSS^JSSS^iPodružnica: CELJE	*
Jm
t Večerniku
3
53
o
JD S
C/5
• 5 a < u £
O N I* <U &£ I«
U 4) U
a
<U
bo
o
u
CL
O)
u
a.
M I
e|
>o
asS
Qo g
»H <0
■a-§3
<U
y w c! o a o
CL, KJ J*
B
4)
■8
•s
S £
S e
> A
3 *
■SS ®
t*
®
b- *
'3 *
S t S.
o o.
s «
a 2
00 IS
g S £ ■
POSOJILNICA
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
tosenratte v našem listu
Stanje hranil. vlOS blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
Sprejema hranilne yloge na knjižice in n« tekoči račun ter jih obrestuje najkuiantneje
IX I 1432/35—8
Mražbeni oklic.
Dne 11. septembra 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin, semljiška knjiga 1. Sv. Magdalena, vi. št. 172, zemljiSka knjfea 2. Sv. Magdalena, vi. štev. 548. Cenilna vrednost ad 1. Din 206.898.—, cenilna vrednost ad 2. Din 15.000.—. Najmanjši ponudek ad 1. Din 103.449.—, ad 2. Din 10.000.—.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodlSče v Maribora, dne 26. junija 1935.
IX I 1098/36—14
Dražbeni oklic.
Dne 11. septembra 1935 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba 1/2 nepremičnin, zemljiška knjiga 1. Morje, vi. štev. 133, zemljiška knjiga 2. Morje, vi. štev. 134, zemljiška knjiga 3. Morje, vi. štev. 221, zemljiška knjiga 4. Ješenca, vi. štev. 238. Cenilna vrednost ad 1. Din 25.259.—, ad 2. Din 7.842.50, ad 3. Din 18.152.50, ad 4. Din 1.637.—. Vrednost pritikline Din 2.848.—, kar je že upoštevano zgoraj pri cenilni vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek ad 1., 2., 3. in 4. skupaj Din 35.260.66.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 21- julija 1935.
IX I 1573/35—7
Dražbeni oklic.
Dne 23. septembra 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Pobrežje, vi. štev. 857. Cenilna vrednost Din 47.630.—. Najmanjši ponudek Din 23.815.—.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča
Sresko sodišče v Maribora, dne IT. julija 1986.
Uzajate jobid m-"*™ - ** »Marodnc cuxarno« «Tan Jezeršek _ upravo id maeratm aej usta Oton JUnstoL - V® * LJuDJjam.