Jesenske šolske olajšave. Za nujna' Jesenska poljska dela je banska uprava pooblastila šolske upravitelje, da do volijo v nujnih potrebah na prošnijo! staršev posameznim učencem od 10< leta starosti dalje odstotnost iz šole % največ]i izmeri 10 dni. Te olajšave mo^ rejo dovoljevati Solski upravitelji najdalje do konca oktobra tega leta. Prfpomniti je tudi, da stara olajšava, po kateri se na kmetih otroci, ki že hodijo sedmo ali osmo leto v Solo, oprostijo od pouka med poletjem ter začneJo šolo zopet obiskovati Se le s 1. novembrom, ostane v veljavi. Čevljarska obrina zadruga v Maii« boru naznanja vsem svojim Clanom* da se vrši v nedeljo, dne 19. oktobra tega leta redna vajeniška in pomočnlSka preizkušnja. Prošnje za pripust K preizkušnji se vložijo najpozneje do 10. oktobra v zadružni pisarnl v Mariboru* Orožnova ulica 6. — Na.elnik. Umrla na poslcdicah povožeuja. VI sredo, dne 1. oktobra je prlSla pod zadnje kolo avtomobila v Mariboru kmeti ca Joslpina Čepe od Sv. Jurija ob Pesnlci. Težko poškodovano so prepeljali v bolnlco, kjer je umrla vsled notranjih poSkodb. Vlom. V nočl, 28. septembra je bild vlomljeno v pošto pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Z uzmoviči je izginilo za 1800 Din znamk, 280 v gotovini in Se druge malenkost!. K-_o!_c pogoreL V Zgornji Kungotl je pogorel kozolec posestnika Franca Pavliča. S poslopjem je bila upepeljena tudi krma za živino. G':oi i_ Saviaje. Takozvani levškl mosf, preko Savinje nad Celjem je voda odncsla že dvakrat in radi tega vozijo kmetje iz vasi: Levec, Drešinja v»i in Sv. Križ kar preko vode. V soboto, dne 27. septembra sta se vozila z vozom črez Savinjo posestnik Matija Goršek, po domače Macafur in Kuder, posestniški sin, oba iz Drešinje vasi pri Petrovčab. Ko sta prišla z vozom v globoko vodo, je voda vzdignila zgornji del voza. V vodo so padli slamnatl škopi, sod in posestnik Matija Goršek. lVoda ga je nesla s škopi proti Celju. Držal se je _a žkop in voda ju je nesla do bližine Petričeka v Liscah. Tu ga je rešil mladeni. Lovro Sah _z Llsc. Vo_nik Kuder jo Se pravočasno skočil na konja ter se z vozom in konjem rešil iz vode. Žrtev neprevIdnostL Strašilnl revolver si je kupil 17 letni Franc Mithans iz Šmartna pri Slovenjgradcu. Revolver si je nabasal s smodnikom in ga gpravil v žep pri sulcnji. Ko ga Je ka_al tovarišem, se je sprožil in smodnik je zadel fanta v desno stran v jetra. Ker se je javil prepozno zdravniku, je umrl 1. oktobra v mariborski bolnici na zastrupljenju. Gospoiarsko pcslcpfa pogorelo, V Zakotu ob Bre_ica_ je udarila strela ˇ gospodarsko poslopje posestnika Ivana Filipčiča. Pogorelo je poslopje, vsa krma in nskaj krompirja. Rešili so živino in gasilcl so požar omejili, da ee nl razširil na sosedna poslopja. Nesreča je krita le delno _ zavarovalnlno. Pessk {o pofisul ZakoSek Antona, najemnika v Ješevcu. pri Kozjem, ko J8 kopal pesek na Jugovem posestvu. Pri zasutju si je zlomil Zakošek levo nogo in je moral poiskati zdravniško pomoč v bolnicl v Brežicah. Sasiosnor pred seduikom, — Dne 2 oktobra tega leta se je ustrelll v Novem mestu vpričo sodnika radi izgubIjene tožbe 33 letnj trgovec Hinko Podlogar iz Mleščeva pri StiSnl ©bešen jo bil dne 3. oktobra v Oslj-©ku 33 letni gozdarski delavec Dragan Travica, ker je umoril 27. februarja tega leta v gozdu ogljarja Antona Pluti.a in lujegovo ženo in hčerko Katro pa je težko ranil. Umora Je izvršil iz roparskega namena, a se je debelo urezal, ker je ogljar malo poprej naložil svoje prihranke v hranilnico. Morilec je končal na veSalih spravljen z Bogom. StraSna nes_e.a angleškcna _rako^plova. Anglešlci zrakoplov »R 101« je y noči 4. oktobra na svojem potovanju v Indijo eksplodiral pri vasi Alome v Franciji severno od Pariza. I_med 58 oseb, ki so se vozile z zrakoplcrvom, jih je zgorelo 50, med njimi tudi angleški mlnister za zrakoplovstvo lord Thomson. Zvf.t rop. V nemškem mestu Koln ije bil izvršen izredno zvit rop na železnici. V poštnem vozu med mestoma Koln in Bonn obratujočega poštnega vlaka je nekdo vlomil v omaro, kjer je bil shranijen denar ter denarna pisma in je izginil z bogato vsebino. Ropar je postopal takorle: Poštni nradnik, ki je spremljal denarno pošiljko, je bil telefonično odpoklican domov radi zelo važne zadeve. Njegovo službo je prevzel drug uradnik, ki se je izkazal predstojni oblasti 9 pravilnimi dokuuaenti. Na kone.ni postaji _o uxotovili. da ]e lzginil poštni uradnlk _ vsem denarjem ter denarnimi pisml. Ta drugl poštar je bll seve ropar, kl »1 je presltrbel na doslej še neodkrit načia dokumente In uniformo. Strašaa nesreda 8 padalom. Med letalsko predstavo v Neubrandenburgu v Nemčiji je priletel pilot s padalom na električni vod z vlsoko napetostjo. Naenkrat 30 švignili plameni In gledalci so bili priče, kako je gorel pilot med nebom in zemljo. Najvl_|a volišže na svetu. Pri zadnjih nemških državnozborskib. volitvah Je bilo najvišje volišče 2650 m visoko v hotelu in restavraciji »Schneeferner hiSa« ob Zugspitze železnici. Volili so tako visoko vremenoslovec dr. Lipp in delavcl, ki so zapoaleni prl zgradbi Imenovanega hotela. Žalosten koneo vratolomneža i_. Ejegovili tovarišev. Letalec Schindler je nastopal na letališču v nemškem mestu Stuttgart s tem, da je preskočil med poletom iz enega letala v drugega. Te dnl sta se pa obe letall pri izvajanju te vratolomna vaje zapletli in začeli padati proti zemlji. Letalci so se hotell rešiti s pornočjo padal, kl so se odprla pravočasno, a težka aparata sta treščlla na begunce in ubila vse Stlri. /j._.glc_lnja lett na razdaljo: London in. glavno mesto Japonske Tokio. Dne 25. septembra se Je dvignila v Londonu v aeroplanu v zrak Viktorija Bruce, ld namerava poleteti v 15 dneh na Japonsko. Omenjena je čisto sama v 16talu in so je posvetila letalstvu §e le pred šestimi tednl. Ako se JeJ bo posrečil polet, bo ona prva ženska na celem svetu, ki se je upala podati po zraku na tako razdaljo. Mojstrsko deic urarske timetnostl. V mestu Messiria na italjanskem otoku Sicilija izdelujejo sedaj uro za stolp škofijske cerkve, ki bi naj prekašala vse dosedanje tozadevne umotvore. Ta ura bo kazala s pomočjo podob ter kipov stanje meseca, položaj najvažnejših nebesnih telea, spremembo letnih. časov, dnl ter tednov. Petelin bo oznanjal s kikirikanjem vzhod ter zaton solnca. Za opoldne se bo prikazoval rjoveč lev. Dva kipa bosta predstavljala dve kmetici, ki sta javili svojCas mestu bližanje sovražne vojske ter sta rešili mesto. Ti dve rešiteljici &e bosta pokazali vsako uro in jo naznanili. Rabolj In njecjovi pomočnikl so m_ zlomili trmo. Quadagni, imeniten pevec na operi v Benetkah, se je nekoč sprl z ravnateljcm gledališča in radi tega se je botel maš.evati. Za tem je pel pri prvi predstavi opere še precei spre- jemljivo. Druglč pa je pel ter igral pod vsako kritiko. Občinstvo je bilo prepriCano, da je ljubljenemu pevcu slabo in je imelo potrpljenje. Kmalu pa s« je pokazal pravi vzrok. Ko je nudll Quadag_I pri pribodnji predstavi Si manj, sta se podala dva odposlanc« občinstva na oder in ga prosila, naj ne pokvarl poslušalcem vegera in naj sto ri svojo dolžnost. Zastonj, umetnik s» je smejal in igral še slabše. Obcinatvo ga je še opozorilo na dolžnost, pa pftvec je odgovoril prezirljivo: — »Tak« grožnje preziram, Cesar noCem storiti prostovoljno, k temu me ne more prisiliti nobena mo5!«f Mesto da bi pel, j« tulil, posnemal žlvali, sploh ni ve. igral. ampak je stal mirno liki Lotot steber. Protl pričakovanju se je obnašalo občinstvo mirno. Ko se je hotel podati pevec po predstavi domov, s<J padli po njem štirje našemljeni moški, ki so ga odvedli seboj. Konečno so s« ustavili v samotni hiši, kjer so ga paIjali v sobo, kjer je bila postelj. Dva neznanca sta ostala prl Hijem, druga dva sta pa nosila na mizo vse mogoče jedL Pevec je bil medtem postal gladen, j« sedel brez vsega k mizi in nameraval jesti. »Stoj!« mu je zaklical vodja naSemljenih. »Najprej moraS peti!« —¦ Umetnik se ni maral ukloniti; bogato obložena miza je izginila in neznanci &o tudl odšli. Dva dni se je ustavljal unaetnik petju in dva dni se je postlL Tretji dan, ko so postavill predenj naj« boljše kosilo, se je udal in rekel: —* »Predno umrjem od lakote, bom rajšl pel.« In Quadagni je pel ter igral tako izbrano, kakor bl veljal njegov nastop najbolj imenitnemu občinstvu. »Tako je prav, živijo!« so vpili maskirani poslušalci, mu ploskali, mu postrcgli 1 jedilnim orodjem in ga pustili, da je Jedei. »Glejte, prijatelj,« mu je rekel eden, »najedli bl se že bili lahko poprej, sedaj še pa uganite, kdo sem jas. kl govorim z vami pod masko ln kl vam je sedajle postregel?« Pri teh besedah je vstal umetnik z vso spoštljivostjo in rekel: »Najbrž imam ča-i* govoritl s presvitlim vojvodom?« — »Vojvoda? Ne — jaz sem njegov __* belj.« Posmeh Je sledil tem besedam, krvnik in njegovi pomagači so potegnili krinke z obrazov in ponosni pevee je pordečel Hki kuhan rak od sramu. Po tem doživljaju se je Quadagni spametoval In se ni upal, da bi še bil enkrat izzval rablja in njegove tri po; močnike. Kako bo leta 2000. OglaSa so vedno \rč prorokov, ki napovcdujejo, kakSnft bo bodočnost. Sedanjl napredek, zlasti na polju moderne tehnlk«, nudi rvt inožnost slutiti nove uspehe in zato m fcutfa, da se mnogi ukvarjajo s prerok#vanjem in napovedovanjem bodočn<.j!tl. Lord Birkenheal pravi, in pred nJSm Je i&to pravil Hun_ey, da bodo ljudje leta 2000 dalje živeli, kajti prehrana in zdravniška veda že zdaj poiflaljgujeta žlvljenje za več let. Stoletni itarci leta 2000 ne bodo redki. Hiše bo'<Io gradili ljudje iz stekla. Posebno Ogromni bodo uspehi na polju tehnike. po takrat se posreči razblti atom in s "tem se oprostl energija (sila), o kakršni S. človeltvu zdaj še ne sanja ne. Kuinj na svetu sploh ne bo in seveda iudi kuharic in kuharjev ne, k«r bodo Ijudije Jedli samo pilule, v katerih bo>ta jed in pijača v ekstraktu. Seveda leta 2000 ne bodo več prirejali ministr»kih Cajank, temveC »pilule pri mini»tru«. Leta 2000 bodo Ijudje želetali &a druga nebesna telesa. Vseh planetov sicer še ne bo mogoče doseči, toda jtačetek bo storjen in človeštvu se odbre pot v vsemirje. Prometna sredstva bodo samo letala. Avtomobile bodo kafcali v muzejih in pomlajeni dedi bodo pHpovedovali vnukom, kako je bilo nekoč, ko so se ljudje vozili še z avtomoblli. Človeštvo se bo zelo razmnoži|o in treba bo razmišljatl o zakonu, ki bl preveliko razmnoževanje preprečil. Reklama na nagrobnih spomenikib. Na pokopališču v Oliio (Združene am. 'države) je videti veliko nagrobnih spomenikov, ki so obenem spomin na Umrlega in reklama. Družina pokopauega dobi izdatno podporo, ako dovoli na spomeniku reklamni napis. — Na fcnem nagrobniku čitamo: »Tukaj pofciva Ana Hawk_ns. Umrla je Iz jeze, Iter je izgubila lepoto. Ni namreč znala, 'da bi si vsak večer namazala svoj obraz s Cartes In Co mazilom. To maello je namreč dobiti v vsaki apoteki ter drogeriji.« Na drugem kamnu lahko čitaš: »Tukaj spi Jožef Baustam večno spanje. Smrt ga je iztrgala tvrdki Baustam in Chepp, kjer je na proflaj na občno zadovolijnost vsem odjeItnalcem ceno sukneno balgo. Vogelni kamen za najvišje poslopje B.a svetu. Bivši predsedniški kandidat {Alfred Smith, je v Newyorku nedavno teoložil vogelnl kamen za zgradbo, ki po najvišje poslopje na svetu. Visoka jbo 1248 čevljev in bo imela 102 nadftropij. Kako Hoover tlela proti brezposelcopti. Predsednlk Zedinjenih držav Hoo,rer Je prlšel na novo idejo, kako bi se Imoglo v bodoCe omejiti brezposelnost. Objavil Je namreč, da bo deloval na ^o, da bo država po svojih konzullh f inozemstvu odklonila podeliti vizum lakim osebam, ki bi hotele pritl v to Heželo za delom. Ta načrt bi se opiral pa oddelek v zakonu o priseljevanju, ki izključuje priseljevanje takim lnokemcem, ki bi mogli postati deželi lavno breme. Po naCrtu bf se v normalhlh Casih dopuSČali inozemcl, kakor se Boslej. V taklh Casih pa, kakor vladak> sedaj, se bo pa moral konzul nafftBčno poduCitl o inonemcu in njegotrem finančnem stanju, predno mu bo frodelil vizum. Zagotovljeno bo moralo Riti, da ima inozemec toliko denarja, |a ae bo lah_j.o T-_drževal sam precej- šnjo dobo po svojem prihodu v to deželo, ako bi ne mogel dobiti dela. Ptičja republika. Nekaj milj od švedskega glavnega mesta Štockholm je skupina otokov, na katere ne stopi nobena Cloveška noga. Ta otočja skupina zasluži označbo »ptiCja republika«. — Nekdaj so prebivali tukaj ribiči, ki so se potegnili sedaj v vefija mesta. Poletnl gosti in bribolazci, ki delajo izlete na jahtah in v motornih čolnih, se ne upajo na te otoke, ker je izkrcanje skoraj Izključeno. — Največji otok te skupine se imenuije Gudungsk8r. — Na otoklh kraljujejo galebl. Skalovja so njlh bivališča. Sive race, galebi roparji In še razni drugl ptiči se podijo ob morski obali. Krik ptičjih prebivalcev po teh otokib je slišati daleč na cole milje oddaljenosti. Del ptičev zapuš5a republiko, da bi si izprosil od ljudi miloščino. Ti ptičji berači zasledujejo parnike, ki vzdržujejo promet med Stockholmom in med mesti ob obali. Nekateri galebi letijo za velikimi parniki celo do Egipta. Koncem poletja se upa tudi ptičji naraščaj na izlete. Mladiči lovijo žuželke in majhne ribe. — Kmalu se pa približa jesen z burjami in nočnim rarazom. Ptiči zapustijo svoja bivališča in odletijo proti jugu. Počasi se naseli v ptičje kraljestvo popolna tišina zime, ki se umakne še le na spomlad, ko se zopet vrnejo ptice. Prevrož dok-nz Jjubezni. Stanley Mastikowski, star 41 let, v Bridgeportu v Severni Ameriki, se je sprl s svojo ženo in jo v jezi zgrabil ter posadil na razbeljeno peč. Ta izraz ljubezni pa se je zdel celo tej drugače miroljubni ženi končno malo prevroč. Zatekla se je k sodniji, kl je ljubeznivega možička vtaknila v zapor za šest mesecev. So\rjetska Rnsija In žecska moda. V Ruslji obstojajo državne oblačilnice, M so prevzele nalogo, da bodo demokratizirale žensko modo. Za dosego tega cilja ]e izgotovljen ta-le naŁrt: Žene proletarcev naj lzglasujejo, kake obleke, klobuke, čevlje in plašče hočejo nositi. Sklepu večine se morajo vse ukloniti tako, da bo ruski ženski spol v resnici uniformiran. Na spomlad in jesen se naj določi moda. Stirl mesece poprej se vršijo zborovamja nastavljencev In delavk. Na teh zborovanjih bode na vpogled Šlest do osem revolucijonarnih vzorcev glede mode. Glasovalo se bo z dvigom rok. Državne oblačilnice ne bodo izgotavljale nobenih drugih oblek, plaiSCev, klobukov ter čevljev, kakor one vrste, kl je prejela pri glasovanju večino. Sovjetski modnl risarjl se morajo predvsem oziratl na udobnost, zdravstvo, lepoto, varčnost ln na proletarsko zunanjost. Da ne bo zaSel nlkdo na stran pota, bodo prepovedani lnozemski modnl listi In sovietska ženska glaslla bodo prinašala le vzorce aovjetske mode. Pri uniformiranju ženskega spola bodo morale državne oblaCilnic« premostiti dvoje težkoC. Prvič, da bodo dobavliale javno?ti dovolj oblek, ker je sedaj nemogoče kupiti 1 m sukna, kaj Se le celo gotovo obleko. Zavreti bo treba delavnost zasebnih krojačev in žen, ki si lzdclujojo obleke same, da ne bodo oblačila lepša nego iz državnih obla- čilnic. Ako bodo smeli tudi zasebni krojači izgotavljati obleke, je nevarnost, da bodo šle ženske za modo teh in se bodo državne izogibale. OrjaŠkega raka so ujeli pri rtu Cod v Ameriki. Rak je dolg 1.3 m in tebta 28 funtov. Telefon zamorcev. Mnogo zamorskih plemen v Afriki zna napraviti telefon iz konzervnih škatel in motvozov. Govorilec govori v škatlo, poslušalec sl jo pa dene na uho. Potniki so opazovali pri domačinih vzhodne Brazilije, da se razumevajo med seboj na daljše razdalje na ta način, da uporabljajo trde in votle repe orjaških žčitarjev (živali, ki so obdane od zunaj z roženo kožo), v katere govorijo. Govorijo glasno in razločno v rog in pri jasnem ter vetra prostem ozračju so prodrle besede v neverjetno daljino. Usmrtitev s topom. V »Gospodarju« smo se bavili večkrat z upori v Afganistanu v osrednji Aziji. Po potlačenju zadnje vstaje so postavljali vjete vstaše pred cevi topov, sprožili in topovskl naboj je raznesel smrti zapisane žrtve na drobne kose in jih razmetal na vse strani.